Slavoljub Dobrdvec: Selanov zet.
121
Dečka stečeta k nji.
„Mama, mama", hiti mlajši, „kaj ne, da Mate ne sme od nas, in vi ne smete od naju? Mate pravi, da je to-le vse njegovo. Naj bo le, mama, ali jaz ga ne bom pustil od doma. Kako dolg
Tragedija. (Kip A. Gangla na dež. gledališču v LJubljani. Fotogr. Jo?. Armič.)
Čas bi mi bil^brez njega!" — „Jaz ne pojdem nikamor od vas", reče starejši dečko.
„Tudi jaz ne pojdem od mame", pravi mlajši in ji stiska glavo pod krilo.
»Nikamor ne pojdem od vaju, otroka, nikamor. Vsi bomo skupaj, če me bodeta imela vedno rada."  Dečka se primeta jeden za desno,
jeden za levo  roko  in  ponavljata:   »Zmerom, mama, zmerom!"
Mati si otre solzne   oči, pogladi oba dečka po laseh in reče:
»Samo,  Če bodeta pridna?"
„Vse bova storila, vse, kar bodete ukazali", potrjujeta oba; potem vpraša starejši:
»Mama, ali je bil tukaj kdaj naš oče."
»Bil je bil, ljubi moj! Tvoj rajni oče je živel tu več let."
Začela jima je pripovedovati o očetu, kako je nekdaj tu ležal ranjen, kako je ozdravel, kako so ga vzeli k vojakom. (Imena, kdo ga je izdal, ni jima povedala.) Dečka sta jo poslušala z očmi  in  ušesi.
Simnu se je izprva nekako omilila lepa vdova, a kmalu je videl, da je tu več kakor odveč. Samo kalil bi jim tiho srečo. Cim dalje je opazoval ta lepi prizor, tem bolje je cul neki notranji glas:
»Simen, pusti jih!" Zdel se mu je prijateljski opomin z onega sveta.
Oklepaje se mamice sta šla dečka ž njo v hišo. Solnce je zabliščalo v oknih Selanovega poslopja.VSim-novem srcu se je pa tedaj podila nevihta. Z roko se je krčevito prijel ograje in zrl naravnost na dvorišče in v hišo, kamor je nekdaj zahajal tako  rad.
Dolgo, dolgo je stal tu in gledal, kako mu je vstajala v mislih slika za sliko, kažoča mu mlado življenje. Za njimi so se vrstile zgodbe poznejših let, in sedaj je on sam tukaj; njegove nade so izginile za onimi tremi, a ne v Selanovo hišo, marveč v prazne pene, v nič.
In vendar ne! Njegovo življenje ni bilo prazno, ni bilo neuspešno.
Simen se vzdrami, udari s palico ob tla in stopa mimo hiše na cesto, tam krene na levo k — Selanovim.