118 Influence of Inertional Resistance Exercise on Functional Abilities among Elderly Women Abstract Recent studies show that sarcopenia and muscle strength loss can not only be prevented, but the elderly are also able to suc- cessfully gain muscle mass, maximum strength and power. Resistance exercise also positively influences functional abilities, in- dependence and active aging. Inertional contraptions are an effective way of resistance exercise among elderly. The contraction of the eccentric part of the muscles generates stronger forces than the concentric part, which is a vital concept of the inertion exercise, also known as eccentric overload. The purpose of the study was to examine practical implication and actual effects of the inertial contraption on functional abilities among elderly women. We compared the effects of traditional resistance exercise in the form of performing squats using the kettlebell and inertional resistance exercise with the constructed inertion contrap- tion for performing squats. We discovered a similar effect of both of the exercise types on the power of the leg extensor muscles tested by the Sit to Stand test. The exercise group using the inertion contraption has provided us with slightly better results. Both of the exercises have not majorly influenced the results of the Functional Reach Test, the Timed Up and Go Test and the 6-minute Walk Test. Key words: Inertia, Resistance, Elderly, Sarcopenia, Sit to Stand, Yo-Yo. Darjan Spudić, Primož Pori, Damir Karpljuk, Vedran Hadžić Vpliv inercijske vadbe moči na gibalno učinkovitost starostnic Izvleček Z ustrezno vadbo moči lahko starostniki ne le upočasnijo ali prepre- čijo sarkopenijo in zmanjšanje moči, temveč celo povečajo mišično maso ter posledično največjo in eksplozivno moč. Učinki vadbe moči vplivajo na ohranjanje oziroma izboljšanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti starostnikov in s tem na samostojnost ter uspešno stara- nje. Inercijska vadba, ki temelji na izkoriščanju vrtilne količine valjaste uteži, daje možnost učinkovite vadbe moči za starostnike. Rotacijska energija vrteče se uteži v ekscentričnem delu kontrakcije privede do razvoja višjih sil kot v koncentričnem delu kontrakcije, kar predstavlja bistven koncept inercijske vadbe, poimenovan tudi ekscentrična pre- obremenitev. Namen raziskave je bil ugotoviti praktično-uporabno vrednost in preveriti dejanske učinke programa vadbe na inercijski napravi za izvajanje počepa na gibalne in funkcionalne sposobnosti starostnic. Primerjali smo učinke tradicionalne vadbe z utežjo z roča- jem (kettlebellom) in učinke vadbe na skonstruirani inercijski napravi za izvajanje počepa v primerjavi s kontrolno skupino in ugotovili po- dobno učinkovitost obeh vadbenih metod na moč iztegovalk nog, izmerjenih s testom vstajanje s stola, pri čemer smo nekoliko boljše učinke vadbe v 8-tedenskem programu ugotovili pri inercijski vad- bi. Ugotovili smo tudi, da z obema vadbenima intervencijama nismo statistično pomembno vplivali na rezultate testov funkcionalni do- seg naprej, vstani in pojdi ter 6-minutni test hoje. Ključne besede: inercija, moč, starostnik, sarkopenija, vstajanje s stola, jo-jo. Foto: osebni arhiv. glas mladih 119 Uvod „ Uspešno staranje se ne začne s starostjo, je posledica načina življenja. Procesi staranja, katerih vodilni dejavnik je sarkopenija, pri starejših osebah povzročijo upad gibalnih in funkcionalnih sposobnosti posameznika, ki se kažejo skozi zmanjšano sposobnost izvajanja vsakodnevnih aktivnosti (Narici in Maganaris, 2006). Zaradi upada mišične mase v starosti se tudi poveča tveganje za pridobitev nekaterih kroničnih nenalezlji- vih bolezni, upad mišične mase pa je lahko tudi posledica kroničnega bolezenskega stanja (Ebner, Sliziuk, Scherbakov in San- dek, 2015; Li idr., 2015; Wolfe, 2016). Mišična masa in manifestacija moči sta po- vezani tudi z ostalimi gibalnimi (ravnotežje, hitrost, agilnost) in funkcionalnimi (vzdr- žljivost) sposobnostmi starostnikov. Zaradi manjše relativne moči se telo hitreje utrudi. Ugotovljeno je bilo, da je posebej zmanjša- nje hitre moči pri starostnikih dober poka- zatelj funkcionalne manjzmožnosti (Cado- re, Pinto, Bottaro in Izquierdo, 2014). Z ustrezno vadbo za moč lahko starejše osebe kljub manjšemu potencialu za po- večanje moči v primerjavi z odraslimi ne le upočasnijo ali preprečijo sarkopenijo in zmanjšanje moči, temveč celo povečajo presek mišičnih vlaken tipa 2 ter posledično največjo in eksplozivno moč (Leidesdorff Bechshøft, Malmgaard-Clausen, Gliese, Be- yer, Mackey, Andersen, Kjær in Holm, 2017), kar naprej vpliva na ohranjanje oziroma iz- boljšanje gibalnih in funkcionalnih sposob- nosti starostnikov in s tem samostojnost ter uspešno staranje (Häkkinen, Alen, Kallinen, Newton in Kraemer, 2000; Strojnik, 2015). V praksi se srečujemo s programi vad- be za moč za starostnike, ki ne zajemajo dovolj velikih obremenitev, da bi dosegli potencial vzdrževanja mišične mase in s tem povezanih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti starostnikov. S kratkotrajnimi, nekoliko bolj intenzivnimi in s tem učinko- vitimi metodami vadbe na inercijski napra- vi dosežemo ekonomičnost, ki se v praksi kaže kot pomembna značilnost vadbe pri starostnikih. Medtem ko so pri tradicionalni izotonični vadbi za moč kot zunanja obremenitev najpogosteje uporabljene uteži in s tem sila gravitacije, inercijska vadba kot obre- menitev izkorišča masni vztrajnostni mo- ment vrtečega se kolesa in je uporabna tudi v breztežnostnem prostoru (Alkner, Berg, Kozlovskaya, Sayenko, in Tesch, 2003; Norrbrand, 2008). Inercijske naprave teme- ljijo na izkoriščanju vrtilne količine kolesa, ki ga v gibanje spravimo s potegom vrvi, ovite okoli osi, na katerega je kolo name- ščeno. Rotacijska energija, ki jo pridobi kolo med koncentričnim potegom, se izniči pri zaustavljanju vrtenja kolesa z ekscentrično kontrakcijo vključenih mišic. Tekoče pono- vitve inercijske vadbe spominjajo na delo- vanje jo-ja in zato vadbo poimenujemo tu- di Yo-Yo vadba (Norrbrand, Fluckey, Pozzo, in Tesch, 2008). Danes inercijska vadba za moč predstavlja inovativno možnost učinkovite vadbe, ki se zaradi pozitivnih učinkov ekscentrične vad- be vse bolj uveljavlja pri rehabilitaciji po akutnih in kroničnih poškodbah, predvsem tetiv (Romero-Rodriguez, Gual in Tesch, 2011), pri preventivni vadbi pred poškod- bami pri športnikih, pri razvijanju gibalnih sposobnosti pri športnikih in z namenom izboljšanja kazalnikov zdravja pri kroničnih bolnikih (Prieto-Mondragón, Camargo- Rojas in Quiceno, 2016). Učinki programov vadb za moč pri treniranih in netreniranih osebah na inercijskih napravah so bolj ro- bustni v primerjavi z vadbo z utežmi (Norr- brand idr., 2010). V nasprotju z vadbo z utežmi vrtilna količi- na kolesa, ki jo ustvarimo v koncentrični fazi krčenja mišice na inercijski napravi, povzro- či epizode višje mišične aktivacije in proi- zvedene mehanske sile v ekscentrični fazi kontrakcije (Norrbrand idr., 2010). Pride do razvoja višjih tenzilnih sil, ki so proizvede- ne z manjšo aktivacijo motoričnih enot in posledično manjšo energijsko potrato, do- datno se izboljša tudi nevralna prevodnost, s čimer je rekrutacija motoričnih enot bolj učinkovita. Posledično je tudi prirastek mišične mase hitrejši. Prilagoditev na viso- ko intenzivnost vadbe se kaže v inhibiciji protektivnih mehanizmov, kot je Golgijev tetivni organ. S tem se v mišično-tetivnem kompleksu lahko razvijejo višje sile oziroma pride do višjega nivoja zavestne aktivacije. Pozitivne lastnosti, ki jih ima koncentrič- no-ekscentrična kontrakcija na inercijskih napravah na mišični sistem, se neposredno prenesejo tudi na tetivo, ki se na zmožnost proizvajanja višjih sil v mišici prilagodi s po- večanjem prečnega preseka oziroma go- stoto kolagenskih vlaken znotraj tetive in s tem poveča svojo togost. Fenomen do- seganja višjih sil v ekscentrični fazi krčenja mišice na inercijskih napravah je v literaturi označen kot ekscentrična preobremenitev oziroma »eccentric overload« (Slika 1). Pozitivne lastnosti, ki zajemajo živčno-mi- šične prilagoditve pri inercijski vadbi, pa imajo vpliv tudi na gibalne in funkcionalne sposobnosti starostnikov (Norrbrand, 2008; Norrbrand, 2010; Tesch idr., 2017). Namen raziskave je bil ugotoviti praktično- uporabno vrednost lastne skonstruirane inercijske vadbe na napravi za izvajanje počepa pri starostnikih in preveriti učinke pripravljenega programa inercijske vadbe moči za starostnice na njihove gibalne in funkcionalne sposobnosti, in sicer na moč iztegovalk nog, agilnost, ravnotežje in kar- dio-vaskularno vzdržljivost. Metode dela „ Vzorec merjencev V raziskavo je bilo prostovoljno vključenih 44 starostnic, starih od 60 do 84 let. Vse so bile oskrbovanke Zdravstvenega doma Črnomelj. V času študije se je zaradi oseb- nih razlogov število vadečih zmanjšalo na 37 (16 % osip). Starostnice so bile naključno razdeljene v tri skupine, in sicer kontrolno (11 udeleženk s povprečno starostjo 67,3 ± 4,5 let in indeksom telesne mase 29,9 ± 5,3 kg*m -2 ), tradicionalno (14 udeleženk s pov- prečno starostjo 71,57 ± 6,4 let in indeksom telesne mase 25,6 ± 4,7 kg*m -2 ) in inercijsko (12 udeleženk s povprečno starostjo 68,8 Slika 1. Krivulja navora skozi 7 ponovitev z največjo zmožnostjo potega na inercijski napravi za izteg kolena (Tesch, Fernandez-Gonzalo in Lundberg, 2017). 120 ± 7,3 let in indeksom telesne mase 24,8 ± 4,1 kg*m -2 ). Udeleženci študije niso imeli prejšnjih izkušenj z vadbo za moč, bili pa so vsakodnevno telesno dejavni v smislu gospodinjskih in hišnih opravil. Celoten ek- speriment je bil izveden v skladu s Helsin- ško-tokijsko deklaracijo in potrjen s strani Etične komisije na področju športa na Fa- kulteti za šport. Postopek in pripomočki Pred začetkom in na koncu vadbenega programa so starostnice izpolnile zdra- vstveni Vprašalnik o pripravljenosti na vad- bo (PAR-Q) (The Physical Activity Readiness Questionnaire for Everyone, 2017). V sklopu standardizirane vadbene enote so bile iz- vedene antropometrične meritve ter me- ritve gibalnih in funkcionalnih sposobnosti starostnikov s testi telesne pripravljenosti za starejše (Djomba, Backović Juričan in Ja- kovljević, 2015), in sicer 6-minutnim testom hoje [prehojena razdalja v metrih], testom vstajanja s stola (30 s) [število ponovitev], testom vstani in pojdi (2,4 m) [čas v se- kundah] in testom funkcionalnega dosega naprej [cm] (Singh, Pillai, Tan, Tai in Shahar, 2015). V tradicionalni skupini smo izmerili največje breme pri eni ponovitvi počepa (1RM) in v inercijski skupini največjo zmo- žnost potega iz počepa na inercijski napra- vi za izvajanje počepa. Vadbena intervencija Vadeči so skozi osem tedenski progresiv- ni program vadbe moči izvajali počepe v sklopu standardizirane vadbene enote. V skupini, ki je izvajala inercijsko vadbo, je bila uporabljena lastno skonstruirana iner- cijska naprava za izvajanje počepa (Slika 2) s skupnim začetnim masnim vztrajnostnim momentom vrtenja 0,036 kg*m 2 (5 kg utež s premerom 24 cm) in pasom za pritrditev obremenitve na medenico. V skupini, ki je izvajala vadbo moči z utežjo, so bile upora- bljene uteži z ročajem (Kettlebell), ki so jih vadeči med izvedbo počepa držali v pre- dročenju dol. V Tabeli 1 je predstavljena progresivna obremenitev pri vadbi moči za starostnike, ki so vadili z utežjo z ročajem in na inercijski napravi za izvajanje počepa. Pri slednji smo intenzivnost vadbe določili z odstotki naj- večje proizvedene vrtilne količine na iner- cijski napravi, ki smo jo dobili z začetnimi meritvami največje zmožnosti potega iz počepa. Slika 3. Izvedba počepa z utežjo z ročajem – kettle- bellom (osebni arhiv). Meritve največje zmožnosti potega na inercijski napravi za izvajanje počepa (1RM na inerciji) Enako kot smo pri vadbi z utežjo z roča- jem za vsakega posameznika z namenom Slika 2. Lastna skonstruirana inercijska naprava za izvajanje počepa (osebni arhiv). Tabela 1 Načrt obremenitve pri vadbi za moč starostnikov z utežjo z ročajem oziroma na inercijski napravi za izvajanje počepa TEDEN % 1 R M 1 ali % n aj v e č j e proiz v e dene v r t i l n e k o l i č i n e 2 Š t e v i l o seri j Š t e v i l o t e k o č i h k o n c e n t r i č n i h p o n o v i t e v v aj e z n o t r aj s e r i j e V a d b e n i c i k e l z n o t r aj seri je V r e d n o s t n a l e s t v i c i s u b j e k t i v n e g a z a- z n a v a nj a n a p o r a p o B o r g u ( 6– 2 0). 1 U V 40 3 15 –22 2 min 12–14 2 U V 50 2 12–15 12–14 3 60 2 12–15 14 –16 4 60 3 12–15 14 –16 5 60 4 12–15 14 –16 6 70 2 10 –12 14 –16 7 70 3 10 –12 14 –16 8 70 4 10 –12 14 –16 Legenda. UV: uvajalni teden, % 1RM: odstotek največjega bremena pri eni ponovitvi vaje, 1: tradicio- nalna skupina, 2: inercijska skupina. glas mladih 121 relativne prilagoditve intenzivnosti vadbe izvedli posredne meritve največjega bre- mena pri eni ponovitvi vaje (Brzitsky, 1993), smo na inercijski napravi izvedli meritve največje zmožnosti potega valjaste uteži iz počepa v vrtenje. Iz največje hitrosti vr- tenja uteži (ωmax), izmerjene ob koncu dviga iz počepa s svetlobnim merilcem fre- kvence vrtenja, in masnega vztrajnostnega momenta uteži (Juteži) in palice (Jpalice), ki predstavlja os vrtenja, smo za vsakega posameznika izračunali največjo vrtilno količino (Γmax.poteg), ustvarjeno pri dvigu. Z upoštevanjem izračunanega podatka o ustvarjeni največji vrtilni količini med meri- tvami in izračunanega podatka o konstan- tni hitrosti dviganja bremena s tekočimi koncentričnimi ponovitvami med vadbo je bil za namen vadbe za vsakega posame- znika prilagojen odstotek največje vrtilne količine (% 1RM na inerciji), ki je predstavljal intenzivnost vadbe. Ker smo vse uporabljene kolutne uteži prilagodili tako, da so imele enak premer in smo izvajanje ponovitev vaje določili s tekočimi koncentričnimi ponovitvami, smo lahko relativno intenzivnost vadbe v sklopu vadbene enote na inercijski napravi uravnavali samo z maso uteži, ki smo jo za vsakega posameznika izračunali z enačbo 1: (1) kjer »p« predstavlja odstotek (%) največje zmožnosti potega oziroma odstotek naj- večje vrtilne količine, »Γ max.poteg « označuje največjo izmerjeno vrtilno količino pri me- ritvi 1RM na inerciji, »J palice « označuje masni vztrajnostni moment palice, ki predstavlja tudi os vrtenja uteži, »r« označuje polmer uteži, ki je enak za vse uteži, in »ω 1 « označu- je izračunano kotno hitrost v času ene se- kunde, določeno s tekočimi koncentričnimi ponovitvami vaje. Intenzivnost vadbe smo dodatno po vsaki seriji vadbe v obeh skupinah spremljali tudi s 15-stopenjsko lestvico zaznavanja napora po Borgu (Morishita, Yamauchi, Fujisawa in Domen, 2013). Metode obdelave podatkov V obdelavo smo vključili rezultate testov posameznikov, ki so bili na vadbi prisotni vsaj 75 %. Posameznikov, ki so ustrezali kri- terijem, je bilo 37. Vpliv vadbe na rezultate testov (pred-po) smo preverili z enofaktor- sko analizo variance. V primeru obstoja sta- tistično značilnih razlik med skupinami smo uporabili teste mnogoterih primerjav (Post Hoc) za preverjanje razlik med posamezni- ma skupinama. Podatki so bili obdelani s programsko opremo IBM SPSS Statistics 22 (IBM Corporation, New York, ZDA) in Microsoft Office Excel 2013 (Microsoft, Wa- shington, ZDA). Statistična značilnost je bila sprejeta z dvostransko 5 % napako alfa. Rezultati „ Z enosmerno analizo variance in ustrezni- mi neparametričnimi testi smo ugotovili, da se skupine v rezultatih začetnih testiranj testov funkcionalni doseg naprej, vstani in pojdi, vstajanje s stola in šestminutn test hoje – 6MWT med seboj ne razlikujejo sta- tistično pomembno (p > 0,05) (Tabela 2). Pri analizi končnih rezultatov testov funkci- onalni doseg naprej, vstani in pojdi in šest- minutni test hoje – 6MWT prav tako nismo ugotovili statistično pomembnih razlik (p > 0,05), medtem ko smo le-te ugotovili pri testu vstajanje s stola (p < 0,05) (Tabela 2). S Post Hoc testiranji smo ugotovili statistič- no pomembne razlike med kontrolno in inercijsko skupino (p = 0,28) in kontrolno in tradicionalno skupino (p = 0,28). Razlik med tradicionalno in inercijsko skupino (p = 1,000) v rezultatih testa vstajanje s stola po opravljeni vadbeni intervenciji nismo ugotovili (Slika 4). Izvedena programa vadbe sta izboljšala re- zultate vseh testov, medtem ko smo stati- stično pomemben vpliv ugotovili samo pri rezultatih testa vstajanje s stola, pri čemer smo višjo statistično značilnost ugotovili pri inercijski skupini. Razprava „ Kljub trendu izboljšanja rezultatov vseh testov pri tradicionalni in inercijski vadbi v primerjavi s kontrolno, z izbranima vad- benima intervencijama nismo izboljšali vzdržljivostnih, agilnostnih in ravnotežnih sposobnosti v tej meri, da bi bili rezultati statistično pomembni. V nasprotju z ugo- tovitvami, da progresivni trening moči po- veča prehojeno razdaljo, največjo aerobno moč, poveča hitrost hoje (Liu in Natham, 2015), izboljša sposobnost spremembe smeri med hitro hojo, izmerjeno s testom vstani in pojdi (Cadore, Rodriguez-Manas, Tabela 2 Analiza variance rezultatov testov pred in po izvedeni vadbeni intervenciji. Pred Po Sk up ina Ko n . Tr a d . I n e r. Ko n . Tr a d . I n e r. Te s t N 11 14 12 N 11 14 12 F u n k c i o n a l n i d o s e g n a p r ej M 33 32,3 34,9 M 31, 8 33,4 35,5 SD 6,2 6 3,3 SD 4,8 6,3 5,6 F 0,38 F 1,263 p 0,687 p 0,296 V s t a j a n j e s s to l a M 15, 6 16,5 16,7 M 15,7 19, 2 19,5 SD 2,8 3,1 4,8 SD 3,1 3,2 4,4 a s i m p . F 0,331 F 4,026 p 0,722 p 0,027* V s t a n i i n p oj d i M 5,4 5,7 5,3 M 5,5 5,3 4,9 SD 1,6 1,2 1 SD 1,4 0,9 0,8 C h i - S quare 2,796 C h i - S quare 1,75 p 0,247 p 0 , 417 6 - m i n u t n i t e s t h o j e M 565 581 593 M 617 672 653 SD 12 5 93 13 4 SD 151 120 121 C h i - S quare 2,366 F 0,551 p 0,306 p 0,581 Legenda. Kon.: kontrolna; Trad.: tradicionalna; Iner.: Inercijska; M: povprečje; SD: standardni odklon; N: število enot; F: testna statistika; p: statistična značilnost testne statistike; * : statistična pomembnost (p < 0,05). 122 Sinclair in Izquierdo, 2013), ter izboljša ne- katere parametre ravnotežja (Lee in Park, 2013; Onambele, Maganaris, Mian, Tam, Rejc, McEwan, in Narici, 2008; Smajla, Ro- van, Perne, Strojnik, Tomažin in Prevc, 2017), v naši raziskavi tega nismo uspeli dokazati. Sklepamo, da so razlogi za dobljene re- zultate posledica učenja izvajanja testov, predvsem v kontrolni skupini, prekratek čas vadbene intervencije in predvsem določen način izvajanja ponovitev počepa, ki je bil določen s tekočimi koncentričnimi ponovi- tvami po priporočilih vadbe moči za staro- stnike. Učinki vadbe za moč na povečanje mišič- ne mase in moči so omejeni s hormon- skimi spremembami v starosti (Häkkinen, 2003), katerih skupen učinek poimenuje- mo tudi anabolna rezistenca. Hormonske spremembe se nekoliko razlikujejo med spoloma. Moški se na vadbo moči akutno odzovejo z večjo sintezo beljakovin in skozi daljši čas z večjim prirastkom mišične mase kot ženske. Učinek vadbe je tako hitrejši (Da Boit, Sibson, Meakin, Aspden, Thies, Man- goni in Gray, 2016). Iz praktičnega vidika gledano lahko rečemo, da starostnice, ki so sodelovale v študiji, potrebujejo večji vad- beni dražljaj za enak prilagoditveni odziv mišice v primerjavi z moškimi. Eksplozivna moč ali hitra moč je boljši napovedni dejavnik za funkcionalne spo- sobnosti starostnikov kot mišična jakost (Bijlsma, Pasma, Lambers, Stijntjes, Blauw, Meskers in Maier, 2013). Z izvajanjem poča- snih tekočih ponovitev vaje smo v manjši meri vplivali na hiter prirastek sile v mišici (Dolenec, Štirn in Strojnik, 2017). Boljša iz- bira za razvoj hitre moči starostnikov bi bila izvedba vaj, določena s hitrimi koncen- tričnimi ponovitvami vaje (Štirn, Dolenec in Strojnik, 2017), kot je to že priporočeno v nekaterih nedavnih priporočilih vadbe moči za starostnike (Cadore idr., 2014), ven- dar bi to zaradi hitrega dviga iz počepa po- menilo težjo primerjavo med učinki obeh vadbenih intervencij, saj bi bila izenačitev intenzivnosti vadbe med tradicionalno vadbo z utežmi z ročaji in inercijsko vadbo na napravi za izvajanje počepa otežena. Enako kot Mayer, Scharhag-Rosenberger, Carlsohn, Cassel, Müller in Scharhag (2011) smo ugotovili statistično značilno razliko med rezultati meritev skupin v rezultatih testa vstajanje s stola, ki jo za razliko od ostalih testov lahko pripišemo specifične- mu gibalnemu vzorcu, ki se pojavlja med izvajanjem počepa in testu vstajanja s stola. Gre za podobno kinematično in kinetično gibanje ter prihaja do podobnih elektromi- ografskih odzivov mišic pri obeh tehnikah gibanja (Flanagan, Salem, Wang, Sanker in Greendale, 2003). Med vadbenima sku- pinama (tradicionalna in inercija) nismo ugotovili statistično pomembnih razlik, kar kaže na podoben vpliv obeh vadbenih in- tervencij na izboljšanje rezultata testa vsta- janje s stola. Zaključimo lahko, da sta obe metodi vadbe učinkoviti pri izboljšanju rezultatov testa vstajanje s stola, z nekoliko večjo učinkovitostjo vadbe na inercijski na- pravi za izvajanje počepa. Na podlagi teoretičnih izhodišč o inercijski vadbi smo pričakovali tudi statistično po- membne razlike v rezultatih testa vstajanje s stola med obema vadbenima skupinama. Menimo, da slednjega nismo dokazali za- radi prekratkega časa intervencije, izbra- nega načina izvajanja ponovitev počepa in odstopanj v tehniki izvajanja ponovitev vaj pri inercijski vadbi za izvajanje počepa (Tous-Fajardo, Maldonado, Quintana, Poz- zo in Tesch, 2006). Pri izvedbi ponovitev vaj je pomembna pravočasnost preklopa med koncentrično in ekscentrično fazo kontrak- cije, ki se zgodi v zgornji fazi izvajanja po- čepa, ko je koleno najbolj iztegnjeno. Za- četek aktivnega zaviranja gibanja navzdol v ekscentrični fazi počepa na napravi tudi določa razvoj višje sile v določeni amplitudi kota v kolenu, s čimer vplivamo na razmer- je sila-dolžina mišice. Norrbrand s sodelavci (2008) je ugotovila, da se višja sila v ekscentričnem delu pono- vitev vaje razvije zaradi krajšega časa eks- centrične od koncentrične kontrakcije pri izvedbi ponovitev na inercijski napravi. Če zelo poenostavimo fizikalno razlago poja- va, je torej za dosego epizod razvoja višjih sil v ekscentričnem delu ponovitev potreb- no aktivno zavreti utež v krajšem času, kot smo ga porabili za premik uteži v vrtenje v koncentričnem delu izvedbe vaje (Tous- Fajardo idr., 2006). V izvedeni študiji smo z namenom izenačitve intenzivnosti vadbe med eksperimentalnima skupinama dolo- čili način izvajanja ponovitev vaje s teko- čimi koncentričnimi ponovitvami vaje, pri katerih je ekscentrični del ponovitve vaje trajal dlje od koncentričnega. Pri tem je bil kršen glavni koncept vadbe na inercijskih napravah, to je ekscentrična preobreme- nitev. Kljub temu, da nismo v popolnosti izkoristili potenciala izvajanja ponovitev na inercijski napravi, je imela vadba pozitivnej- še učinke od tradicionalne vadbe počepa- nja z utežjo z ročajem in sklepamo lahko, da je kljub temu prišlo do višjih obremenitev v ekscentričnem delu ponovitev vaje kot pri tradicionalni vadbi. Študij, ki bi preučevale intenzivnost in učinke vadbe pri časovno standardiziranih ponovitvah vaje na iner- cijskih napravah, v literaturi nismo zasledili. Slika 4. Skupinsko ločen prikaz povprečne vrednosti in standardnega odklona rezultatov testa vstajanje s stola pred (modri stolpci) in po (zeleni stolpci) opravljenem programu vadbe. glas mladih 123 Večina zajetih študij, ki so preiskovale uči- nek inercijske vadbe na prirastek mišične mase in moči ter vpliv le-teh na gibalne in funkcionalne sposobnosti posameznikov, ne zajema relativne intenzivnosti vadbe za posameznike in progresivnega načrta obremenjevanja. Problem izenačitve in- tenzivnosti tradicionalne vadbe z utežjo z ročaji in inercijske vadbe smo v našem primeru rešili z določitvijo načina izvajanja ponovitev počepanja in z meritvami najve- čje zmožnosti potega na inerciji. Metoda, ki smo jo poimenovali tudi »meritve 1RM na inerciji«, predstavlja novo obliko ugotavlja- nja največje moči posameznika pri vadbi na inercijski napravi in je bila prvič preiz- kušena v izvedeni študiji na lastni skon- struirani inercijski napravi. Izkazala se je za uporabno, saj so bile spremljane vrednosti subjektivnega zaznavanja napora po Bor- gu po posamezni seriji pri obeh skupinah na isti stopnji. Zaključek „ Lastna skonstruirana naprava za izvajanje počepa se je v izvedeni raziskavi izkazala kot praktično-uporabna alternativa tradici- onalni vadbi moči počepanja z utežjo z ro- čajem za starostnike. Uporabnost progra- ma inercijske vadbe daje novo uporabno in učinkovito alternativo vadbe moči sta- rostnikov, ki zajema dovolj velike obreme- nitve za vzdrževanje ali pridobitev mišične mase in v povezavi z vadbo ostalih gibalnih sposobnosti omogoča hitrejše doseganje ciljev vadbe. S kratkotrajnimi, varnimi in kljub temu učinkovitimi metodami vadbe na inercijski napravi tako dosežemo ekono- mičnost, ki se v praksi kaže kot pomembna značilnost vadbe pri starostnikih. Literatura „ Alkner, B., Berg, H. E., Kozlovskaya, I., Sayenko, 1. D. in Tesch, P. A. (2003). Effects of strength training, using a gravity-independent exer- cise system, performed during 110 days of simulated space station confinement. Eur J Appl Physiol, 90, 44–49. Bijlsma, A. Y., Pasma, J. H., Lambers, D., Stijn- 2. tjes, M., Blauw, G. J., Meskers, C. G. M. in Mai- er, A. B. (2013). Muscle Strength Rather Than Muscle Mass Is Associated With Standing Balance in Elderly Outpatients. JAMDA, 14, 493–498. Brzycki, M. (1993). Strength testing - predic- 3. ting a one-rep max from reps to fatigue. Journal of Physical Education, Recreation & Dance, 64(1), 88–90. Cadore, E. L., Pinto, S. R., Bottaro, M. in Izqui- 4. erdo, M. (2014). Strength and Endurance Trai- ning Prescription in Healthy and Frail Elderly. Aging and Disease, 5(3), 183–195. Cadore, E. L., Rodriguez-Manas, L., Sinclair, 5. A. in Izquierdo, M. (2013). Effects of Different Exercise Interventions on Risk of Falls, Gait Ability, and Balance in Physically Frail Older Adults: A Systematic Review. Rejuvenation research, 16(2), 105–114. Da Boit, M., Sibson, R., Meakin, J. R., Aspden, 6. R. M., Thies, F., Mangoni, A. A. in Gray, S. R. (2016). Physiological Reports, 4(12), 1–8. Djomba, J. K., Backović Juričan, A., in Jakovlje- 7. vić, M. (2015). Presejanje za funkcijsko manjz- možnost - navodila za izvajalce presejanja za funkcijsko manjzmožnost. V T. Knific, (ur.), Lju- bljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dolenec, A., Štirn, I. in Strojnik, V. (2017). Meto- 8. de vadbe moči. Revija šport, 65(1-2), 159–164. Ebner, N., Sliziuk, V., Scherbakov, N. in San- 9. dek, A. (2015). Muscle wasting in ageing and chronic illness. ESC Heart Failure, 2, 58–68. Flanagan, S., Salem, G. J., Wang, M. Sanker, S. 10. E. in Greendale, G. A. (2003). Squatting Exer- cises in Older Adults: Kinematic and Kinetic Comparisons. Med Sci Sports Exerc., 35(4), 635–643. Häkkinen, K. (2003). Ageing and Neuromu- 11. scular Adaptation to Strength Training. V Ko- mi, P. V. (ur.), Strength and power in sport. The encyclopaedia of sports medicine (409–425). Oxford: Blackwell scientifc publishing. Häkkinen, K., Alen, M., Kallinen, M., Newton, 12. R.U. in Kraemer, W. J. (2000). Neuromuscular adaptation during prolonged strength trai- ning, detraining and re-strength-training in middle-aged and elderly people. Eur J Appl Physiol, 83(1), 51–62. Lee, I. in Park, S., (2013). Balance Improve- 13. ment by Strength Training for the Elderly. J. Phys. Ther. Sci., 5, 1591–1593. Leidesdorff Bechshøft, R., Malmgaard-Cla- 14. usen, N. M., Gliese, B., Beyer, N., Mackey, A. L., Andersen, J. L., Kjær, M. in Holm, L. (2017). Improved skeletal muscle mass and streng- th after heavy strength training in very old individuals. Experimental Gerontology, 92, 96 –105. Li, C., Li, T., Lin, W., Liu, C., Hsu, C., Hsiung, 15. C., … Lin, C. (2015). Combined association of chronic disease and low skeletal muscle mass with physical performance in older adults in the Sarcopenia and Translational Aging Research in Taiwan (START) study. BMC Geriatrics, 15(11), 1–10. Liu, C. in Natham, L. K. (2015). Progressive 16. resistance strength training for improving physical function in older adults. Cochrane Database Syst Rev, 3, 1–227. Mayer, F., Scharhag-Rosenberger, F., Carl- 17. sohn, A., Cassel, M., Müller, S. in Scharhag, J. (2011). The intensity and effects of streng- th training in the elderly. Dtsch Arztebl Int, 108(21), 359–64. Morishita, S., Yamauchi, S., Fujisawa, C. in Do- 18. men, K. (2013). Rating of Perceived Exertion for Quantification of the Intensity of Resi- stance Exercise. Int J Phys Med Rehabil, 1(9), 1–4. Narici, M.V. in Maganaris, C.N. (2006). Adapta- 19. bility of elderly human muscles and tendons to increased loading. J Anat, 208(4), 433–443. Norrbrand, L. (2008). 20. Acute and early chronic responses to resistance exercise using flywheel or weights (doktorska disertacija). Karolinska Institutet, Department of physiology and pharmacology, Stockholm. Norrbrand, L., Tous-Fajardo, J., Vargas, R. in 21. Tesch, P. A. (2011). Quadriceps Muscle Use in the Flywheel and Barbell Squat. Aviation, Space, and Environmental Medicine, 82(1), 13 –19. Norrbrand, L., Fluckey, D., Pozzo, M. in Tesch, 22. P. A. (2008). Resistance training using eccen- tric overload induces early adaptations in skeletal muscle size. Eur J Appl Physiol, 102, 271–281. Norrbrand, L., Pozzo, M. in Tesch, P. A. (2010). 23. Flywheel resistance training calls for greater eccentric muscle activation than weight tra- ining. Eur J Appl Physiol, 1 10, 997–1005. Onambele, G. N., Maganaris, C. N., Mian, O. S., 24. Tam, E., Rejc, E., McEwan, I. M. in Narici, M. V. (2008). Neuromuscular and balance respon- ses to flywheel inertial versus weight train- ing in older persons. Journal of Biomechanics, 41(15), 3133–3138. Prieto-Mondragón, L., Camargo-Rojas, D. 25. A. in Quiceno, C. A. (2016). Isoinertial tech- nology for rehabilitation and prevention of muscle injuries of soccer players: literature review. Rev. Fac. Med., 64(3), 543–550. Romero-Rodriguez, D., Gual, G. in Tesch, P. A. 26. (2011). Efficacy of an inertial resistance trai- ning paradigm in the treatment of patellar tendinopathy in athletes: A case-series stu- dy. Phisical therapy in sport, 12(1), 43–48. Singh, D. K., Pillai, S. G., Tan, S. T., Tai, C. C. 2 7. in Shahar, S. (2015). Association between physiological falls risk and physical perfor- mance tests among community-dwelling older adults. Clinical Interventions in Aging, 10, 1319 –1326 . Smajla, D., Rovan, M., Perne, K., Strojnik, V., 28. Tomažin, K. in Prevc, P. (2017). Model vadbe mišične hipertrofije in njegovi učinki na ne- katere spremenljivke ravnotežja pri aktivnih starejših. Revija šport, 65(1-2), 174–179. Strojnik, V. (2015). Aplikativnost raziskav pri 29. vadbi starejših oseb. V M. Bučar Pajek (ur.), Kongres športa za vse – zbornik prispevkov (52–56). Ljubljana: Olimpijski komite, Združe- nje športnih zvez. 124 Štirn, I., Dolenec, A. in Strojnik, V. (2017). Sku- 30. pne značilnosti posameznih skupin metod vadbe moči. Revija šport, 65(1-2), 165–169. Tesch, P. A., Fernandez-Gonzalo, R. in Lun- 31. dberg, T. R. (2017). Clinical Applications of Iso-Inertial, Eccentric-Overload (YoYo™) resi- stance Exercise. Frontiers in Physiology, 8(241), 1–16. The Physical Activity Readiness Questionnaire 32. for Everyone. (16. 5. 2017). Canadian Society for Exercise Physiology. Pridobljeno iz: http:// www.csep.ca/view.asp?ccid=517 Tous-Fajardo, J., Maldonado, R. A., Quintana, 33. J. M., Pozzo, M. in Tesch, P. A. (2006). The Fly- wheel Leg-Curl Machine: Offering Eccentric Overload for Hamstring Development. In- ternational Journal of Sports Physiology and Performance, 1(3), 293–298. Wolfe, R. R. (2016). The underappreciated ro- 34. le of muscle in health and disease. Am J Clin Nutr, 84, 475–482. Darjan Spudić, mag. kin. Vojna vas 21 8340 Črnomelj darjan.spudic@gmail.si