ETOVAl j Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, m inozemstvo SO Din l»Uto Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št 3. Urejuj« Viljem Referata. štev. 14._V Ljubljani, 31. julija 1928. Leto XLV. VSEBINA: Povišane carine za izvoz naših pridelkov. — Vzdrževanje občinskih cest in potov. — Proč s pojalnikom z naših njiv! — Prašilnik „Ideal". — Mleko in ultravijoletni žarki. — Tekališče za prašiče. — Ali naj sedaj še škropimo in žveplamo? — Jubilejna kmetijska razstava. — Hmeljska uš. — Rdeči pajek. — Zatiranje kaparja na češpljah in drugih škodljivcev. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Povišane carine za izvoz naših pridelkov. Naša dežela bo težko prizadeta vsled novih carinskih postavk, ki so se sprejele po naši delegaciji v trgovsko pogodbo z Avstrijo. V naši deželi smo navezani, da prodajamo in izvažamo naše pridelke v sosednjo Avstrijo, da si izboljšamo svoj gospodarski položaj. Z novo pogodbo se nam pa vrata v Avstrijo naravnost zapirajo, in sicer za najvažnejše naše proizvode. Po pravkar sklenjeni pogodbi se imajo zvišati avstrijske carinske postavke na govejo živino, na svinje, konje, meso in mesne izdelke itd. Jasno je, da bo to povišanje povzročilo občutno nazadovanje izvoza tega blaga v Avstrijo in da bodo v prvi vrsti prizadeti naši mali kmetovalci v Sloveniji. Po tej pogodbi se bo zvišala carina v zlatih kronah: pri goveji živini za klanje . . od 5 na 8'50 in 10 55 mladi govedi ..... „ 15 » 35 55 prašičih - peršutnikih „ 9 18 ,, govejem mesu, svežem „ 12 » 23 55 svinjini, sveži .... „ 12 » 30 H svinjski masti in špehu „ 380 >> 10 t) konjih mrzle krvi, nad 21. „ 60 130 55 konjili mrzle krvi, pod 21. „ 30 „ 75 Najhujši udarec za nas je povišanje carine za prašiče peršutnike (40 do 110 kg težke) od 9 na 18 zlatih kron, kajti taki mesni prašiči se izvažajo skoro izključno iz Slovenije. Iz povišanja carine na prašiče na dvojno dosedanjo izmero, vidimo, da se naša vlada ni prav nič ozirala na upravičene zahteve naše Kmetijske družbe, ki se je z vsemi močmi upirala povišanju. Vidi se pa tudi, da bi morala Slovenija imeti merodajnega zastopnika kmetskega stanu v tej delegaciji. Sicer je bil položaj v toliko neugoden, kar se tiče prašičev, da se je v zadnjih letih prašičereja v Avstriji opomogla in bo vsled novih carin izvoz mesnih prašičev v Avstrijo skoro onemogočen. Po drugi strani so pa naši zastopniki dosegli, da se je carina na pitane prašiče, na žive in mrtve, ki se izvažajo predvsem iz Srbije in Hrvatske, izdatno znižala ozir. tudi vkinila. Živi pitani prašiči bodo po pogodbi oproščeni carine, dočim se je carina za zaklane pitane prašiče znižala od 6 na 3 zl. krone. Pravtako težko prizadeta bo Slovenija tudi zaradi povišanja carine na govejo živino za klanje, ker izvažamo v Avstrijo klavno živino. Pri govedi za klanje, težke nad 500 kg, je povišana carina od 5 na 8.50, pod 500 kg teže od 5 na 10 zl K, pri govedi za delo in pleme od 25 do 50 in pri mladi (jalovi) govedi od 15 na 35 zl. K. Izvoz konj in žrebet v Avstrijo bo tudi nemogoč in bodo zlasti naši Prekmurci močno oškodovani. Vzdrževanje občinskih cest in potov. Za vzdrževanje javnih cest in potov imamo zakonske predpise. Navzlic temu se premalo stori in so pritožbe na dnevnem redu. Javna pota se nahajajo v skrajno slabem in zanemarjenem stanju, tako da trpi živina, vozovi in sploh gospodarstvo. Po mnogih krajih se živina ob dežju globoko vdira v blato, vozovi se pa razbijajo po_ kotanjah, kar otež-kuje vse delo in ves napredek. Če pomislimo', koliko trpi po slabih potih vsa vprega, se moramo brez izjeme vsi potegovati za to, da se pota popravljajo in vzdržujejo v dobrem stanu in da se napravi konec takim nepovoljnostim. Tudi je naloga županstva in cestnega odbora, da se za to pobrigajo. Občinski red zahteva (§ 28., točka 30), da morajo občine skrbeti, da se vzdržujejo občinske ceste, poti in mostovi, ter da se brez nevarnosti in težave hodi in vozi po cestah in vodah in da se polje varuje škode. Potrebna določila o oskrbovanju cest in potov pa imamo v deželnem zakonu z dne 21. februarja 1912., ki govori o gradnji in vzdrževanju javnih cest in potov. Po § 15. je vsaka občina dolžna skrbeti za to, da se pravilno delajo in vzdržujejo občinske ceste in občinska po-ta, mostovi in brvi. Po § 30. je cestni odbor dolžan (točka 2.), nadzorovati napravo in vzdrževanje občinskih cest in občinskih potov, vaških in gospodarskih potov in odločevati o tem, se li dovolijo za občinske ceste in občinska pota prispevki iz cestnega okrajnega zaklada (§ 18.). Po i § 35. je županstvo oziroma župan glede cestnih stvari, ki se tičejo občine, izvršujoči in upravni organ v zmislu določil občinskega reda. Njegova dolžnost je, izvrševati cestno policijo, kakor to uka- zuje deželni zakon za Kranjsko z dne 26. septembra 1874., dež. zak. št. 27. Zakaj navajam vse to? Zato, da pokličemo vnovič v spomin, da je vsa pristojnost tega vprašanja v rokah županstva in da se moramo pri tej oblasti poganjati za to, da ne ostane zakon o vzdrževanju občinskih cest na papirju. Ce ne bo skrbelo županstvo za potrebne poprave zanemarjenih občinskih cest in potov, se bo treba obračati za odpomoč na oblastni odbor, ki je prevzel naloge bivšega deželnega odbora. To bodi odgovor na razna vprašanja in pritožbe glede zanemarjenih občinskih potov in cest, vsled katerih mnogo trpi gospodarstvo na kmetih. Proč s pojalnikom z naših njiv! Inž. Bogdan Pahor. Pri nas dela od najrazličnejših pojalnikovih vrst največjo škodo navadni pojalnik, ježavka, ponekod tudi vovk imenovani plevel, ki raste v domači de- •''•'• U- Pojalnika je letos v domači detelji zelo mnogo, ker mu zelo prija letošnje sušno vreme. Po nekaterih deteljiščih sem opazil, da je kmalu več pojalnika nego detelje same. Deteljišča, kjer se vgnezdi pojalnik, silno trpe, ker jim pojalnik črpa iz njihovih korenin najboljše sokove. Boj tem zajedalcem je silno težak. Enkrat okužena deteljišča je zelo težko razkužiti. Vendar ne smemo držati rok križem, marveč, čim se je pojavil pojalnik in t. j. koncem meseca junija in v začetku julija, ga moramo takoj poruvati ter njegovo ste-blovje požgati. To moramo delati, še preden sc je razvilo semenje. Tudi ne kaže, kakor se večkrat dogaja, da se izruvani pojalnik pusti: ležati na njivi ali na potu kraj njive, ker seme izruvanega pojalnika med tem lahko še dozori in veter ga raztrosi po njivah daleč naokoli. Ena sama rastlina da do 100.000 semenskih zrnc, ki so zelo trpežna in kalijo po desetih letih, čim pridejo z deteljno rastlino v do.tiko. Kjer se je pa pojalnik že preveč hudo razpasel, tam ne bo zadostovalo, če ga uničujemo samo z iztrebljenjem. Tu je treba druge pomoči. V Nemčiji so ponekod v veljavi za zatiranje pojalnika zelo strogi policijski predpisi, ki odrejajo-, da se morajo pod kaznijo preorati vse kulture, kjer se je pozavil ta škodljivec. Na dotičnih njivah se mora za daljšo dobo prenehati s pridelovanjem domače detelje. Pojalnik, ki dobro uspeva na domači detelji in ki je pri nas razširjen, ne uspeva na lucerni ali nemški detelji. Te njegove lastnosti se lahko s pridom poslužimo. Zato bo treba v bodoče gledati, da v močno okuženih krajih nadomestimo domačo deteljo po možnosti z lucerno. Sploh bi bilo dobro, če bi se ta boj v krajih, kjer je pojalnik močno razširjen, dosledno izvajal. Prašilnik „Ideal". Važnost razkuženja žitnega semena mora biti danes znana že vsakemu kmetovalcu, ki hoče imeti po setvi tudi dobro žetev. V zadnjem času se je dalo prednost prašenju, ker je namakanje se- mena bolj zamudno in je treba več previdnosti. Ne-dostatek pri prašenju je pa ta, da povzroča strupen prah zastrupljenje. Da se izognemo temu ne-dostatku, je potrebna posebna priprava, ki odstrani vsako nevarnost zastrupljenja, poleg tega se pa z njo porabi manj razkuževalnega sredstva. Na sliki vidimo prašilnik »Ideal" tvrdke MCK, ki sestoji v glavnem iz pločevinastega valja, v katerega nasipljemo žito in dotično razkuževalno sredstvo, ki se z obračanjem valja dobro pomešata. V valj nasipljemo na enkrat do 50 kg semena, kateremu primešamo 150 g razkuževalnega prahu, ki ga ima v zalogi tudi Kmetijska družba pod imenom „Porzol". Opremljen je zgoraj s pokrovom ter z osjo in ročico, da ga obračamo. Valj stoji na stojalu, da je vrtenje olajšano in da se lažje iz-tresa iz njega poprašeno žito-. i / S ' S Pod. 33. Prašilnik „Ideal". Priprava je zelo enostavna, izvršuje svojo nalogo res kar najbolje in je zato priporočljiva. Prašilnik „Ideal" stane 900 Din, ki jih ne pogreša lahko vsak kmetovalec, zato si pa lahko pomaga na ta način, da mu namesto stroja služi za mešanje navaden sodček ali pa gosta vreča, da se skozi njo ne kadi. Inž. J. Mleko in ultravijoletni žarki. Dva ameriška zdravnika-znanstvenika sta pred-kratkim ugotovila, da more mleko, pridobljeno visoko v planinah, ozdraviti bolezen mehkokostnico (rahitis), ki povzroča posebno pri otrocih, ki so slabo hranjeni, toliko pohabljenosti. To zdravilno moč pripisujejo v prvi vrsti vplivu ultravijoletnih solnčnih žarkov, ki na planinah mnogo močneje obsevajo tam se pasočo živino nego v dolinah. Tako mleko se pa da napraviti tudi v dolinah iz navadnega nižavskega mleka na ta način, da se v posebnih pripravah obžareva z ultravijoletnimi žarki. Tako obžarevano mleko ima baje iste lastnosti kakor planinsko mleko. V njem se namreč nahaja vitamin D v velikih množinah, ki je za pravilno rast mlade dece neobhodno potreben. Ta iznajdba pomenja velikansko pridobitev na polju zdravstva dece, ki je podvržena tej tako razširjeni in nevarni kostni bolezni, ki uničuje dandanes posebno v velikih mestih ne-številno siromašne dece. Ali naj sedaj še škropimo in žveplamo? Že čez mesec dni trajajoče suho vreme pospešuje izredno lep razvoj grozdja In vso trtno rast ter zadržuje, kar je ravno tako važno, razvoj nevarne peronosipore in grozdne plesnobe. Vsled deževnega in hladnega vremena v maju, ki je zadrževalo razvoj trte do srede junija, so vinogradniki škropili svoje trtje večinoma le dvakrat, a mnogi celo samo enkrat in le redki trikrat, namreč v tretje po končanem cvetju. Trtje je povečini popolnoma zdravo*, tudi kjer niso v tretje škropili, odnosno v drugič žveplali in, gošči in da se ne valja po tleh. Nadaljno in končno skrajšanje drugih poganjkov, izvršimo po potrebi proti koncu avgusta, ko les že do polovice dozori. S tem odstranimo tudi vse pozneje nastale vršičke, ki so morda napadeni in tako okrepimo ves les in ga ohranimo zdravega do popolne dozoritve. Za to škropljenje zadostuje IV2—2% galica popolnoma. Ne štedimo torej s tem delom, ker ob količkaj ugodnem avgustu in septembru utegnemo letos doživeti pridelek, ki se bo glede količine in kakovosti lahko primerjal z nepozabnim „sedemnajščekom".. F. Gombač. V zadnji dobi so znanstveniki tudi na Dunaju sestavili tako pripravo, ki še mnogo lažje omogoču-je obžarevanje mleka z ultravijoletnimi žarki ter ga usposablja za najboljše hranilo za deco«. Po ameriškem načinu obžarevano mleko je imelo pa to pomanjkljivost. da je postalo žarko in dobilo neprijeten okus. Zato ga otroci tudi niso marali uživati. Po dunajskem načinu obžarevano mleko je pa brez vsakega neprijetnega okusa in je ravnotako užitno kakor naravno mleko. Še drugo prednost ima dunajski način priprave mleka. Njega obžarevanje stane namreč le nekaj para, medtem ko je bil ameriški način mnogo dražji. Ker se tedaj obžarevano mleko le prav malo podraži, se je nadejati, da postane v kratkem času Dravo ljudsko zdravilo, ki bo predvsem služilo za zdravljenje te nevarne bolezni delavskih otrok. Toda ne samo kot zdravilo, ampak učinkuje tudi kot varstveno in preprečevalno sredstvo, ki bo že v kali zatrlo vsak pojav te bolezni v deci, ki bo drutrače slabo prehranievana. Ko bo torej predvsem nižjim slojem omogočeno splošno uporabljati tako mleko kot hrano za otroke, bo v veliki meri izginila ta tako razširjena bolezen in zdravstveno stanje delavskih otrok se bo znatno izboljšalo. L. Tekališče za prašiče. če ne nastopijo izredni slučaji (toča, deževje, močne jutranje rose), bo tudi zdravo ostalo. Pripravljeni na moramo biti na to in si zavarovati lepe pridelke, ki nam jih letošnji obilni in krasni zarod obeta. Čeprav izgleda mladje in grozdje popolnoma zdravo, .je vendarle posuto z nebrojnimi trosi (semenom) peronospore in oidija (plesen), ki se takoj razvijejo, čim nastopijo zanje ugodni pogoji. V njihovem razvoju jih začasno zadržuje pomanjkanje po-trebne vlage, čim se pa ta pojavi, se ti trosi takoj razvijejo ter zajedo v nepoškropljene liste in jagode. Pod. 34. Tekališče za prašiče. Brez gibanja ni življenja in ne prave reje. Prašiči potrebujejo od prve mladosti naprej gibanja, sicer nam ne uspevajo in tudi prej obole. Poleg svinjaka je treba imeti vedno še ograjen prostor, kamor se spuščajo prašiči, da se zadostno iz-prehodijo. Sama hlevska reja ne velja, ne za mlade in ne za plemenske živali. Prostega gibanja potrebuje prašna svinja kakortudi njeni mladiči, da se ugodno razvijajo1. Najbolj jim tekne paša okrog doma. Kjer je pa ni, si moramo pomagati s teka-liščem,. ki ga napravimo tik svinjaka, kakor ga kaže pod. 33. Na takem tekališču ne sme biti mesta za odkla-danjc gnoja. Zato ne bo odveč, ako vse trtje še enkrat škropimo in žveplamo takoj (čeprav avgusta) zlasti vsi tisti, ki morda po dovršenem cvetju niso tega dela ponovili, ker nam vroče in obenem menjajoče se deževno vreme v avgustu lahko uniči v enem tednu polovico pridelka, kakor se je to zgodilo leta 1910. koncem julija in začetkom avgusta po vsem Dolenjskem in obmejnem Štajerskem. Da to delo lažje in hitreje izvršimo, prikrajšajmo poprej že itak predolge poganjke za Vs in odstranimo po možnosti vse nepotrebne poganjke, ostale pa narahlo povežemo, da grozdje ne ostane preveč v Jubilejna kmetijska razstava od i. do 10. septembra 1928. Pošiljatve razstavnih predmetov. Dne 1. septembra t. 1. se bo otvorila jubilejna kmetijska razstava, na kateri bo Slovenija pokazala, kaj zmore naše kmetijstvo. Samo še mesec dni je do tega dogodka, zato treba nemudoma zbrati v^e razstavne predmete, da jih bo mogoče pravočasno urediti na razstavišču. Pozivljejo se torej vsi raz-stavljalci, posebno pa kmetijske podružnice, naj vse žito, namenjeno za razstavo, nemudoma dopošljejo Kmetijski družbi v Ljubljano. Tudi ostale razstavne predmete je čimprej nasloviti na Kmetijsko družbo, kar je večjih pošiljk pa na Upravo ljubljanskega velesejma. Vse to je označiti kot razstavni material. Predmeti, ki ne dospejo v Ljubljano najkesneje do 29. avgusta, se ne bodo pripustili na razstavo. Vsem podružnicam in udom Kmetijske družbe. O priliki jubilejne razstave bodo razstavljeni tudi izdelki hišnih obrtov Slovenije. Sem spadajo: čipke, volnene, ročno pletene jopice in nogavice, domače sukno, platno, lan, konoplja, zobotrebci, sulia roba, slamniki, cekarji, pletene košare in garniture, lončenina, izdelki iz slame, kroparski žeblji, mali kruhek, pisanice. umetne cvetice. Kdor namerava kaj razstaviti, naj razstavi le nekaj in dobi prostor na razstavišču. Vsak predmet mora imeti točen naslov izdelovalca in ceno, če bi se prodalo. Prijave do 15. avgusta. Po 15. avgustu se odsek za domače obrte ne bo več oziral na prijave, ampak sam po lastni izbiri razstavil blago, oz. izdelke hišnih obrtov. Prijave pošljite na Kmet. družbo za Slovenijo v Ljubljani — odsek za domače obrte. Poljedelski stroj] in orodje bo tvorilo ob letošnji jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma od 1. do 10. septembra posebno razstavo,, da bo tako ustreženo glede izbire mnogoštevilnim kmetskim gospodarjem, ki bodo prišli na ogled. Uprava velesejma vabi vse tvrdke, ki se bavijo z izdelovanjem ali prodajo poljedelskih strojev in orodja, da se poslužijo te prilike in se čimpreje prijavijo kot razstavljalci k udeležbi. — Cene prostorom so postavljene tako nizko, da se vsakemu izplača. Pišite takoj na upravo velesejma v Ljubljani. Ugodnosti udom Kmetijske družbe. Udje Kmetijske družbe, ki se želijo udeležiti jubilejne kmetijske razstave od 1.—10. septembra t. 1., dobijo legitimacije za polovično vožnjo po železnici in za poljuben vstop na razstavo po polovični ceni. Morajo se pa zanje priglasiti bodisi pri svoji podružnici ali pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Ta legitimacija, ki bo služila tudi kot stalna vstopnica, stane le 15 Din. Podružnice naj nemudoma zberejo priglasila zanje. Skupni! zleti podružničnih udov. Kmetijske podružnice naj v svojem okolišu povabijo ude na skupen zlet na kmetijsko razstavo v Ljubljano. Vodstvo razstave bo poskrbelo za primerno strokovno vodstvo po razstavišču in po želji tudi za ceneno prenočišče udeležnikom. Take skupne zlete je pa že pravočasno naznaniti z navedbo števila udeležencev. Načelstva podružnic se poživljajo, da obvestijo svoje ude o tem ter jih pridobijo za udeležbo na tej njihovi prireditvi. Hmeljska uš. (Dalje in konec.) Črna mušica, ki se izleže na sadnem drevju, ne leti daleč, temveč v tisti hmeljnik, ki ji je najbližje. Zato ni dobro imeti luneljske nasade v bližini sadnega drevja, oziroma je treba, da ga po mogočnosti iz bližine hmeljnika odstranimo. Ako je bilo na hmelju mnogo uši, je treba trte takoj po trgatvi z listjem vred sežgati ter na ta način preprečiti zalego krilatih uši in zimskih jajčec; v tem primeru bo v prihodnjem letu na hmelju malo uši. Naravnost pa zatiramo uši na hmelju na ta način, da ga poškropimo s sposobnimi sredstvi. Mnogo teh sredstev se priporoča, ali ni vsako dobro. Dobro sredstvo za zatiranje hmeljske uši je ono, ki brzo in zanesljivo uniči uši, in ki ne škoduje listju in cvetju hmelja; polegtega mora biti sredstvo čim enostavneje v uporabi ter se mora tudi dalj časa nepokvarjeno ohraniti. Od raznih sredstev pridejo v naših krajih v po-štev tobačni izvleček, petrolejeva emulzija, kvasija les, ter razni insekticidi, ki so sicer enostavna in učinkovita, toda večinoma še predraga; lani so na primer uporabljali hmeljarji v Vojvodini Pubisan s precej dobrim uspehom. Tobačni izvleček uporabljamo na ta način, da na 100 litrov vode raztopimo 1 kg izvlečka in 1—IV2 kg navadnega mazavega mila (Schmier-seife), oboje dobro premešamo in s to raztopino temeljito poškropimo ves hmelj; ker bi tako močna raztopina storžkom škodila, vzamemo za storžke raztopino %kg izvlečka in V2—1 kg mila na 100 litrov vode. Petrolejevo emulzijo tako napravimo, da na 4 litre vroče vode raztopimo lV&kT mazavega mila, pridamo potem 2 litra nctroleja in tako dolgo mešamo, da nastane tekočina mlečna, katero primešamo na 100 litrov vode. (Kvasija les uporabljamo na ta način, da na 100 litrov vode skuhamo lV&kg kvasija lesa in 1—lV>kg mazavega mila; treba pa ie prinomniti, da kvasija les, ki ga dobimo v kunčiii. večkrat ni nič vreden, ker je že prekuhan. — Dubisan uporabimo tako, da na 5 litrov mehke vode raztopimo 1—2 kg Dubisana to r ga nato skozi sito vlijemo v 95 litrov mehke vode brez vsake druge primesi. Sploh se priporoča za vse navedene raztopine uporabljati le mehko vodo, potočnico ali deževnico, ako pa že moramo uporabljati trdo, studenčnico, je dobro na 100 litrov vode raztopiti najprej V-z kg sode. Tudi se priporoča. da vlijemo raztopino v škropilnico vedno skozi sito, da se ne zamaši razpršilnik. Za škropljenje je seveda uporabljati le hmeljarske ali sadjarske škropilnice s podaljšano, do 8 m dolgo cevjo, ker le tako je mogoče hmelj tudi res temeljito poškropiti. Z zatiranjem hmeljske uši je začeti sedaj, dokler se pri nas še ne pojavljajo v takih množinah, dokler nam „še niso zrasle čez glavo", da ne bomo pozneje svoje nemarnosti obžalovali. Ko sem lani v nekaterih nasadih opazil hmeljsko uš in opozarjal nanjo hmeljarje, so bili precej brezbrižni, češ, „to ni nič hudega". In nehote sem se spomnil na dolino zlatega potoka v okolici zateča na Češkem, kjer so tudi še 1. 1915. trdili hmeljarji za hmeljsko uš, da to ni nič nevarnega, že 1.1918. pa jim je uničila več kot oolovico pridelka in kjer jo sedaj zatirajo na vse kriplje in z ogromnimi stroški. Zato hmeljarji, vsi kot en mož v neizprosen boj zoper hmeljsko uš, dokler se še ni preveč razmnožila in nam napravila občutnejše škode. Dolinar. Rdeči pajek. Rdeči pajek je našim hmeljarjem dobro znan škodljivec, po imenu namreč, v resnici pa ga malokdo pozna, ker so naši nasadi hmelja dosedaj še prav malo trpeli po tem škodljivcu. Pod vsako nedolžno živalco, ki jo najdejo na hmelju, že sumijo neizkušeni hmeljarji rdečega pajka, zlasti pa pod vsakim pajkom, ki slučajno zaide na hmelj. Pripetilo se je že celo, da je kak goreč in neizkušen hmeljar imel nedolžno in jako koristno pika-polonico za rdečega pajka ter jo preganjal in uničeval na vse kriplje. Rdeči pajek (Tetranychus telarius) ni pravi pajek in tudi ni rdeč; ime tega škodljivca torej ni srečno izbrano. Vsekakor pa spada rdeči pajek v red pajkovcev, razred pršic (grinje) in v družino Tetranychidae. Z imenom „rdeči pajek" označujemo torej na hmelju malo pršico, V2 mm dolgo, ki se le prav težko zapazi; rdeči pajek tudi ni rdeč, temveč rumeno-rdeče ali celo zeleno-rurnene barve. Stari, izkušni hmeljarji ga gotovo že poznajo. Nemci ga tudi ne imenujejo rdeči pajek (rote Spinne), temveč večinoma hmeljska pršica (Hopfenmilbe), kar je vsekakor pravilneje. Škoda, ki jo povzroči rdeči pajek na hmelju, je naravnost strašna in sreča je za naše hmeljnike, da se v njih do danes skoro sploh še ni pojavil. Vendar pa je po toči zvoniti prepozno in je zato potrebno, da vsak hmeljar ve, kaj je rdeči pajek in kako se ga je ubraniti, oziroma kako ga je uničiti. Rdeči pajek povzroča na hmelju precej enako škodo kakor hmeljska uš: srka rastlinski sok in stem slabi rastlino ter povzroča tudi takoimeno-vano medeno roso ali mano. Listje hmelja dobi ru- I rnene pege in, ako oboleli list bolje pogledamo, lahko opazimo, na spodnji strani fino, belo pajčevino z opisanim pajkom. Rdeči pajek napada list, mlade poganjke in cvet. Svoje pogubonosno delo začenja navadno odzgoraj doli ter se zato navadno že prepozno opazi. Ker se pojavi najrajše šele malo pred cvetjem ali v cvetju, povzroči ogromno škodo ter večkrat v prav kratkem času uniči cele nasade. Ako opazi hmeljar v svojem nasadu rdečega pajka in ne ukrene takoj vse potrebno zoper tega škodljivca, ; mu bo uničil gotovo vsaj % pridelka. O tem so se nekateri hmeljarji v Vojvodini lansko leto prepri-čli, kjer se je tik pred cvetom pojavil rdeči pajek in tekom enega tedna povzročil strašno škodo. Zato, hmeljarji, čuvajte pravočasno svoje nasade pred rdečim pajkom! Zoper rdečega pajka se navadno priporoča ista sredstva kakor zoper hmeljsko uš (tobačni izvleček, kvasija-les, petrolejeva emulzija ter razni, nikotin in piretrin vsebujoči preparati). Kakor so se lansko leto hmeljarji v Vojvodini prepričali, in kar sem imel priliko videti tudi sam, pa ta sredstva zoper rdečega pajka prav malo izdajo. Pokazalo se je, da je najbolje in najzanesljivejše sredstvo edinole žveplo. Ker pa je hmelj prašiti z žveplom še mnogo težje kakor vinsko trto, pride v poštev le koloidalno žveplo za škropljenje. Nekateri hmeljarji v Vojvodini so lani škropili hmelj proti raznim boleznim in škodljivcem s pomešanimi sredstvi, ki so vsebovala tudi žveplo. Dočim so bili ti nasadi varni pred pajkom, je ta neusmiljeno napadel nasade, škropljene z modro galico, tobačnim izvlečkom in raznimi sredstvi, ki ne vsebujejo žvepla. Po nasvetih nekaterih strokovnjakov so se hmeljarji v napornem boju zoper rdečega pajka poslužili koloidalnega žvepla in dosegli popoln uspeh, dočim so bila vsa druga sredstva skoro brezuspešna. Kakor omenjeno, začne rdeči pajek svoje uničujoče delo odzgoraj doli, na najmlajših listih in poganjkih, ter ga je težko pravočasno opaziti. Zato je najzanesljivejša pripomoč proti rdečemu pajku, ako uporabimo koloidalno žveplo, še preden smo opazili škodljivca odn. škodo. Ker že itak moramo škropiti hmelj zoper peronosporo z raztopino modre galice, primešajmo tej raztopini enostavno na 100 1 tudi V2 kg koloidalnega žvepla, če ne že pri prvem, pa vsaj pri drugem, oziroma na vsak način pa pri zadnjem škropljenju. V tem slučaju smo lahko brez skrbi, da na naš hmelj rdečega pajka ne bo. Ako pa tega nismo storili in opazimo rdečega pajka, škropimo lahko tudi s čisto raztopino žvepla, in sicer je vzeti na 100 1 vode V2—1 kg koloidalnega žvepla brez vsake druge primesi. Ta raztopina tudi cvetu ne škoduje prav nič. Koloidalno žveplo se dobi pod različnimi imeni; pri nas je znan zlasti sulikol, v novejšem času pa se širi vedno bolj sulfarol. ki je vsaj enako dober, če ne boljši ter tudi cenejši, ker se izdeluje doma, dočim se sulikol uvaža iz inozemstva. Rdeči pajek ali, pravilneje, hmeljska pršica je tako nevaren škodljivec hmelja, da bo vsak pameten in previden hmeljar pravočasno ukrenil vse potrebno, da mu ne uniči vsega nasada. Dolinar. Zatiranje kaparja na češpljah in drugih škodljivcev. Pri Srbskem kmetijskem društvu v' Beogradu (Nemanjina ni. št. 11) se je ustanovil fond v znesku 1,000.000 Din, ki se ima uporabljati za zatiranje kaparja na češpljah (slivah), in sicer po sledečem pravilniku. Pravilnik Slede uporabe kredita po 1,000.000 Din, ki ga je dalo ministrstvo za kmetijstvo in vode v svrho zatiranja kaparja na slivah in drugih škodljivcev na temelju rešitve gospoda ministra za kmetijstvo in vode in ministrskega sveta z dne 8. marca 1928, št. 7458/V, na razpolago. Cl. 1. Iz tega kredita bo Srbsko kmetijsko društvo v Beogradu nabavljalo škropilnice s priborom za škropljenje slivnjakov in sredstva za škropljenje, katera ministrstvo za kmetijstvo in vode priporoča. Naročila škropilnic in sredstev bo Srbsko kmetijsko društvo izvrševalo pri tvrdkah, ki bodo zamogle naročeno blago dobavljati z najboljšim materialom in najceneje. Čl. 2. Škropilnice in pokončevalna sredstva bo društvo dodeljevalo in prodajalo po razporedu, ki ga bo odobril gospod minister za kmetijstvo in vode ljudem v krajih, kjer se na slivah pojavlja kapar, in sicer na sledeči način: a) Na 2 letno čakanje plačila brez obresti proti odplačevanju v dveh obrokih svojim podružnicam in kmetijskim zadrugam pod pogojem, da za podružnice jamči društvo, za zadruge pa njihova zveza; b) s popustom po 20%: samoupravnim telesom, podružnicam, kmetijskim zadrugam in drugim kmetijskim organizacijam in kjer takih ni, tudi poedincem, pod pogojem, da občina potrdi, da naročajo za lastno potrebo, toda le proti plačilu v gotovini. Pokončevalna sredstva se morejo .izdajati izključno za leto 1928, a v svoti, odobreni s prednjo rešitvijo ministrskega sveta brezplačno gori navedenim ustanovam. Čl. 3. Od denarja, ki se bo dobil pri prodaji škropilnic in sredstev za pokončevanje kaparja na slivah, se ustanovi fond, iz katerega bo Srbsko kmetijsko društvo nabavljalo, dodeljevalo in prodajalo ljudem pod pogoji tega pravilnika nove škropilnice in sredstva za pokončevanje kaparja na slivah, a po potrebi in po nalogu g. ministra za kmetijstvo in vode tudi sredstva za pokončevanje drugih rastlinskih bolezni in škodljivcev. Čl. 4. Srbsko kmetijsko društvo predlaga koncem vsakega leta poročilo ministrstvu za kmetijstvo in vode o delovanju v tej smeri, o izdatkih in o stanju fonda. ČL 5. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga odobri gospod minister za kmetijstvo in vode, a vse izpremembe in dopolnitve se morajo izvršiti samo z njegovo odobritvijo. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarjss družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške. Vprašanje 41. Kaj je vzrok, da se v teli toplih dneh pokvari črni kruh in da dobi po preteku par dni slaščico (sladek okus)? Kako naj se obvarujem slaščice pri črnem kruhu? (I. 1. v SI. pri C.) Odgovor: Ta napaka se pokaže v gorkem poletju in je posledica glivic, ki pretvarjajo škrob v sladkor. Rada se pokaže tudi pri kruhu, ki dela niti in je vlečljiv. To napako opazujemo pogosteje pri kruhu, ki je napravljen iz navadnega (sladkega) kvasu. Kisel kvas zadržuje razvoj navedenih glivic, zato sc pri kisli peki ne opazuje takih napak. Pred slaščico se varujemo stem. da skrbimo za največjo snago pri napravi kruha in da shranujemo kruh na hladnem. Potrebno je tudi, da z vrelo vodo očistite „imentergo", da stem uničite dotične glivice. Glivica, ki povzroča slaščico, se nahaja že v krušnem žitu in prehaja z moko v kruh, če so v to potrebne okolnosti ugodne, kakor vidimo to pri sladkem kvasu, v vročem poletnem času in v slabih shrambah. R. Vprašanje 42. Kobila mi je zbolela in pokazale so se po vsem životu bulice, najbolj po prsih in vampu. Tej bolezni pravimo .,cvrček". V knjigi „Zdravnik" sem našel sredstvo, ki je pregnalo bulice v 24 urah. Nato pa kobila ni mogla več prskati. Izgledalo je. da jo v grlu duši in da vleče sapo vase, namesto da bi jo spuščala skozi nosnice. Sedaj zakašlja večkrat. Dajal sem ji hren med oves in nekaj časa je bolj prskala, potem je začela pa zopet sapo vase vleči. Bulice se iznova pojavljajo. Kako naj zdravim bolezen cvrček? Kaj naj dajem kobili, da bo lažje prskala in ne kašljala? (M. I. v Gl.) Odgovor: Bolezen, ki ste jo opisali, je navaden izpuščaj, ki ga včasih opažamo pri konjih, posebno v poletnem času. Vzrok izpuščaju je lahko različen, včasih nastane vsled za-užitja neprimerne hrane, motenja prebave, ali pa pri nalezljivih boleznih, n. pr. pri smoliki, influenci itd. Izpuščaj navadno hitro izgine in ne zapusti nikakih posledic. V gotovih primerih pa dobe konji celo vročino, so potrti, nočejo jesti in se tudi potijo. Včasih otečeio sluznice očesnih vek in v grlu, tako da konji težko dihajo oz. hropejo, kar je bilo na.ibrže tudi pri Vaši kobili. Če se izpuščaji ponavljajo in je konj k temu nagnjen, sp izpremembe v grlu izgubijo šele po daljšem času. Sredstvo, ki ste ga našli v knjigi ..Zdravnik", je samo navidezno pomagalo, ker, ako ne bi kobili dali tega zdravila, bi izpuščaj ravnotakn hitro izginil. Da ste pa dajali hren med oves, je bilo pa .naravnost škodljivo, ker je hren sluznico v grlu še bolj razdražil in zato ie kobila potem tudi bolj kašljala in mogoče, da ravno vsledtega še sedaj ni zdrava. Svetujemo Vam, da izpremenite krmo, ker so mogoče v krmi kake snovi, ki povzročajo izpuščaje pri Vaši kobili. Vsako drugo zdravilo opustite. St. Arko, živinozdravnik. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Teharje je zborovala 20. maja t. 1. Od 29 udov je bilo 14 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je podružnica naročila za člane semenski krompir „alma" in gnojilno apno. Računski zaključek izkazuje 162 Din. V odbor so bili izvoljeni Mart,. Rcbov načelnikom, Iv. Fišek blagajnikom, Arit. Volavšek tajnikom, Jos. Cajhen in Fr. Dimec za odbornika. Za delegata je bil izvoljen Mart. Rebov. Pri slučajnostih se je obravnavalo vprašanje glede kmetijsko-nadaljevalne šole, gled-e predavanj v zimski dobi. za nabavo plem, merjasca, za gnojišča, za nabavo štajerskih kokoši in zaradi gnojilnih poskusov na travnikih. Kmetijska podružnica Sv. Bolfenk v Slov. gor. je zborovala 20. maja t. 1. Od 22 udov je bilo 11 navzočih. Odbor je imel 5 sej. Računski zaključek izkazuje 1186 Din dohodkov in 115 Din stroškov. V odbor so bili izvoljeni: Al. Brunčič načelnikom, za odbornike pa Fr. Kranjc, Fr. Roškar, Fr. Veršič, Fr. Kramberger. Mat. Gajsar, Vin. Simonič. Za delegata je bil izvoljen Vin. Simonič. Sklenil se je nakup drevesne škropilnice. Kmetijska podružnica Trzin je zborovala 28. maja t. 1. Ud 41 članov je bilo 16 navzočih. Odbor jc imel 4 seje, na katerih se je razpravljalo o nakupu travniške brane iu trijerja, o umetnih gnojilih in živinorejskem predavanju. Računski zaključek izkazuje 5471 Din dohodkov in 5389 Din stroškov. Za delegata je bil izvoljen Kecelj Jak. Pri slučajnostih se je poudarjal ugoden uspeh, ki se pozna na travnikih in na žitnem polju s porabo nakupljenih strojev. Slednjič poziva načelnik člane, da se odzovejo vabilu za udeležbo na jubilejni kmetijski razstavi. KMETIJSKO - ŠOLSKI VESTNIK. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu sprejema učence samo v celoletno šolo, ki traja od začetka novembra 1928. do konca oktobra 1929. z enomesečnimi počitnicami v avgustu. — Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu) in imajo vso oskrbo. Sprejemajo se predvsem sinovi kmetskih staršev, ki bodo po dovršenem šolanju ostali doma na kmetiji. Za prihodnje šolsko leto je na razpolago le 5 brezplačnih in 15 pla-čujočih mest. — Pogoji za sprejem so: starost od 16—20 let, moralna neoporečnost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršeni vsaj trije razredi osnovne šole. — Oskrbnina za plačujoče učence znaša mesečno 150.— Din. Brezplačna mesta se bodo oddala sinovom srednjih in manjših kmetskih posestnikov, ki imajo lepo izpričevalo in se starši zavežejo, da ostane sin po dokončani šoli na domači kmetiji. Prošnji je priložiti premoženjski izkaz, potrjen od davčnega urada. — Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno na celo polo in kolkovane s kolki za 5 + 20 Din ter poslane na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu do 20. septembra t. 1. Prošnji je treba priložiti: 1. Rojstni iu krstni list, 2. šolsko izpričevalo iz zadnjega razreda (ne odpustnico!), 3. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod naravnost iz kake druge šole, 4. a) izjava staršev, oz. varuha, da so voljni plačevati stroške šolanja (pri prosilcih za plačujoča mesta); 4. b) izjava staršev, da ostane njih sin na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu stroške šolanja (pri prosilcih za brezplačna mesta.) — Pri vstopu v zavod odloča o končnoveljavnem sprejemu sprejemni izpit iz slovenščine in računstva in pa zdravniška preiskava. V prošnji naj vsak prosilec točno navede svoj naslov, zlasti pošto. — Končno se ponovno opozarja, da je razpisana letos le celoletna šola. Točnejša pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo. Šestmesečni kmetijsko gospodinjski tečaj v Kranju se prične 15. okt. t. 1. Sprejemajo se učenke, ki so izpolnile 16. leto in imajo veselje priučiti se gospodinjstva, odnosno kuhanja, šivanja, pranja, likanja, urejevanja in snaženja hišnih prostorov, po možnosti pa tudi vrtnarstva, v kolikor to dopušča jesenski in pomladanski čas, vsakodnevnega posnemanja mleka z „Alfa" posnemalnikom, izdelovanja presnega masla in domačega sira. Poučuje se tudi verouk, vzgojeslovje, računstvo, hranoslovje, higijena, živinoreja, uporaba sadja, spisje in gospodinjsko knjigovodstvo. Pouk se vrši v zavodu pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev. Učenke se sprejemajo le za vso dobo šestih mesecev. Za stanovanje, hrano, kurjavo in razsvetljavo je plačati mesečno 500 Din. Nekolekovani prošnji za sprejem je priložiti krstni list, zdravniško in zadnje šolsko izpričevalo ter obvezno pismo staršev ali njih namestnikov, da bodo plačali vse stroške šolanja in poslali na vodstvo kmetijsko-gospodinjske šole v Kranju, ki daje na željo potrebna pojasnila. Vodstvo prosi, da se tista dekleta, ki so se prijavile o priliki razstave, ponovno pri-glase s pismeno prošnjo. » Pripravljalni tečaj za učitelje kmetijsko-nadaljevalnih šol. Ljubljanski oblastni odbor priredi v času od 10. septembra do (i. oktobra t. 1. štiritedenski tečaj za učitelje, ki se hočejo posvetiti pouku na kmetijsko-nadaljevalnih šolali. Oblastni odbor želi, da se še letošnjo jesen otvori poleg obstoječih nekaj novih kmetijsko-nadaljevalnih šol in hoče te šole tudi podpirati, stavlja pa pogoj, da absolvira učitelj pripravljalni tečaj, ako si ni že prej pridobil kvalifikacijo za poučevanje na kme-tijsko-nadaljevalni šoli. Zato vabi vse one učitelje, ki jih praktično delo na kmetih veseli in ki imajo resno voljo prevzeti pouk na kmetijsko-nadaljevalni šoli ter se posvetiti stanovsko usmerjeni vzgoji zrelejše kmetske mladine, da se priglasijo pri oblastnem odboru za sprejem v tečaj. Upoštevali se bodo le učitelji, ki imajo že usposobljenostni izpit in so že nekaj let delovali na podeželskih šolah. Prijave naj se pošljejo oblastnemu odboru potom šolske uprave ter morajo biti pri sreskem šolskem nadzorniku najkesneje do 10. avgusta. Pripravljalni tečaj za učiteljice gospodinjsko-nadaljevalnih šol. Ljubljanski oblastni odbor priredi v času od 16. IX. do 6. X. t. 1. štiritedenski pripravljalni tečaj za one učiteljice, ki se nameravajo posvetiti pouku na gospodinjsko-nadaljevalnih šolah. Tečaj ima predvsem namen, vpeljati udeleženke v praktično šolsko delo ter jih seznaniti s posebnostmi kmetske kuhinje in kmetskega gospodinjstva. Oblastni odbor želi, da se že letošnjo jesen otvori nekaj gospodinjsko-nadaljevalnih šol in hoče te šole tudi podpirati — toda pod pogojem, da učiteljice absolvirajo pripravljalni tečaj, ako niso že s praktičnim delom v tečajih za kmetska dekleta dokazale svojo kvalifikacijo za pouk v nadaljevalnih šo-lah. Zato vabi one očiteljice, ki imajo resno voljo prevzeti in organizirati pouk na gospodinjsko-nadaljevalnih šolah, da se priglase za sprejem pri oblastnem odboru. Prijave naj pošljejo potom šolske oblasti. Biti morajo najpozneje do 10. avgusta pri sreskem šolskem nadzorniku. Upoštevale se bodo le prijave učiteljic, ki imajo usposobljenostni izpit, so že delovale več let na podeželski šoli ter so že izvežbane v gospodinjskih poslih. GOSPODARSKE STVARL Važno za občinske urade in živinorejce. Oblastni odbor mariborske oblasti oddaja bike plemenjake po znižani ceni. Oddajali se bodo biki le one pasme, ki je za dotični kraj določena. Vpoštevajo se v prvi vrsti občinski uradi, kjer bikov primanjkuje; nadalje bikorejske zadruge in druge delujoče rejske organizacije. Tiskovine (zavezna pisma) za prošnje se dobijo pri vseh sreskih poglavarjih in okrajnih zastopih mariborske oblasti. — Biki se oddajajo običajno v starosti od 1 do \V* leta, a največ do dve leti stari. Subvencija znaša 'A rejske cene, ki je po kakovosti bika vedno nekoliko višja od tržne cene. KMETIJSKE NOVICE. Sadjerejci na plan! Podružnica Kmetijske družbe za Slovenijo v Konjicah priredi na svojem lastnem posestvu v Konjicah dne 29., 30. in 31. julija 1928. za vse zanimance tukajšnjega okraja praktičen sadjarski tečaj o cepljenju sadnega drevja na suho in zeleno (okulacija na speče oko), o vzgajanju drevesnice, o oskrbovanju odraslega sadnega drevja v letnem času in o zatiranju drevesnih škodljivcev, kakor tudi tozadevna teoretična predavanja. Ker je to prvi sadjarski tečaj po vojni, se nadejamo obilne udeležbe. dolini je molzla po teletu 36.4 1 mleka na dan, kar je za naše razmere nekaj izrednega. Krava „Mira" je montafonske pasme | in je izgojcna iz ondotne montafonske črede, ki se izpopolnjuje v svoji mlečnosti s pomočjo vpeljavatija prvovorstnih pleme-njakov kakortudi s pomočjo smotrne reje. Ta uspeh molže pa ni slučajen, kajti povprečna mlečnost krav znaša 4737 kg v 1. 1927. Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Občni zbor se bo vršil po sklepu zadnje odb. seje z dne 23. VI. v Ljubljani 7. in 8. septembra t. 1. Prvi dan oficielni del (volitev novega odbora!) in samostojni predlogi, ki se jih naj pošlje odboru vsaj 14 dni pred občnim zborom. Drugi dan bi sledili referati gg. tovarišev o aktuelnih vprašanjih. Prosimo, da tovariši, ki bi hoteli imeti referate, čimprej javijo odboru temo, o kateri menijo poročati. Novi člani: Na zadnji odborovi seji so bili sprejeti za redne člane: Fran Novak (ponovno), ing. Ivan Hvastja, ing. Erik Eiselt, ing. France Mežan, Franc Štamberger, Minka Rož-nikova. URADNE VESTI. VABILA fe občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovanijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po i 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjalo se načelništva, da pravočasno (t. 1. vsai 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti oblavllena vršitev občnega zbora), pošlieio vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodaien izpremenjeni § 30.. po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni ponrej razglašeni v irnibenem Klasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Motuik, v nedeljo, 19. avgusta 1928. ob treh popoldne v ..Društvenem domu"; Kozje, v nedeljo, 19. avgusta 1928. po prvi sv. maši pri Francu Gužeku v Kozjem. Tržne cene. Cene ao v dinarjih. Ljubljana Maribor 3Č . . 1 q 40>— do —•— 400'— do —•- o 300*— do —"— 375 - do —•— « . . 1 . 310 do — • 275 - do 300'- o. . . 1 . 315 — do —'— 300' do 3:0 - i pro«o..... . . 1 . 3C0-- do 300 - do 350" - zz koruza (nova, sušena). . . 345'— do —*— 35U-— do —— • • 1 n 285"- do i90'~ 303'— do — — fižol, ribničan . . . . i . 4S y- do 400,— do 500-- cs fižol, prepeličar . ■ • i . 14J-— do —'— —"— do —- krompir .... • • i . 150-- do 2;o-— 175'- do 300' — e sladko seno . . i P 100" do —•— 60- do 70- o Si kislo seno . . • i . 50'- do —•— —■— do —•- ® C/3 3 i . 60"— do —•— 50- do 60 — VoU I..... žive teže 1 kg 10-- do — •— 7-50 do 8'— C , II..... . i . 9- do - ■— 6 - do 7'— . m...... , i . 7-50 do 8 - 5- do 5'50 »SI Krave, klobasarice . . . i . 3- do 4 50 5" do 5-25 (Prigon v Ljublj. 87, v Marib. 046 glav.) Teleta ...... . žive teže 1 kg 10-- do 12- - —•— do —*- m (Prigon v Ljubit 15 v Marib. 24 glav.) 6 —8 tednov stari komad 200'— do 300'- 180 ■ do 225" - — 3 —4 mesece stari . —■— do —■ - 350' — do 440'- "S 5—7 mesecev itari —*— do —•— 460- do 500'— —■— do —'— 10"- do 12'50 mrtve . > . —•— do —•— 16- do 18-- (Prigon v Ljublj. 78, v Marib. 202 glav.) ii-{ komad 10'- do 25- 16"- do 33 — Kokoš . . . komad 25"- do 30-- 3i*— do 4a-— 2-50 do 3"- 2 — do 3" - SL ca smetana . . . • 1 . —'— do —•— 10 — do 12*— •o — 40"— do 45 - 50"— do eo-- E surovo maslo ■ 1 . 32-- do 36"- 36- do 40-— bohinjski sir . . . 1 . do 32- —■— do —•— •O . . 1 . 10- do . ■— 8- do 10'- . komad f— do 1-25 1 — do 1 25 trda drva . . . . 1 m« 160*— do —•— 140* — do 150- - S' l mehka drva . . • • . 1 . 120 - do —'— 105'— do 120'— Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas-nika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mih. Roža a s. V zalogi Imamo naslednje stroje svetovnoznanlh tvornic kmetijskih strojev Hofherr - Schrantz - Clayton - Shuttleworth za katere je v Sloveniji Kmetijska družba prevzela vodstvo poslov. Univerzalni jekleni plugi: UP5 — z samovodom- črtalom, plužno s premično osjo, l rezervnim jeklenim iemežein, za globočino 16 cm; teža 71 kg Din 825.—. UP6 — isto, za globočino 16 cm; teža 74 kg, Din 870.—. UP7 — isto kot pri UP6, za globočino 18 cm; teža 82 kg Din 960.—. UPS — isto, lahek, za globočino 13—16 cm; teža 62.5 kg, Din 640.—. UPG — isto, Din 650.—. UPR — isto, Din 650.—. D6MN — isto, za globočino 13—16 cm; teža 69 kg, Din 910.—. Brane: MES5 — železne, njivske, dvodelne, Din 735.—. MES6 — železne, njivske, tridelne, Din 1100.—. MES7 — težke, tridelne. Din 1165.—. Št. 19 — 65 kg, železne, njivske, tridelne, Din 695.—■. F1 — verižne, travniške, 198 cm široke, teža 95 kg, Din 1595.—. Planeti: Št. 8 — kot okopalnik osipalnik in kultivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 820.—. Št. 18 — ročni, Din 170.—. Slamoreznlce: Št. 74 — z ustjem 11", s klinjami na zamašnjaku, Din 3260.—. St. 72 — ustjem 8", s klinjami na zamašnjaku, Din 2250.—. JEK — s klinjami na bobnu. Din 1240.—. JE — s klinjami na bobnu, Din 1385.—. CEJ za pogon z motorjem ali vitlom, Din 4440.—. Reporeznlce: C — z 4 vrstami nožev na vrtelni plošči, Din 615.—. DF z noži na bobnu, Din 815.—. Robkačl: RR — za ročni pogon, izdela na dan 40—50 hI, Din 1175.—. RRN — za ročni pogon, izdela na dan 40—50 hI, Din 12oo.—. Stroji za napravo zdroba: St. 3 — z obojestransko narebrenimi mlev. ploščami, debelost zdroba se da uravnati, Din 585.—. St. 5. — z dvema narebrenima jeklenima valjčkoma, debelost zdroba se da uravnati. Din 1925.—. MlatUnice: ročne, za vitelj, motorne, parne, po velikosti. Na željo pošljemo ponudbe. Zitočistilnlkl: St. 8 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti, Din 2650.—. St. 7 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti. Din 3700.—. Vitij) (gepelni): G — za 2 konja, Din 7790.—. Z — za 1 konja, Din 4950.—. Pssnemalnlkl: „01ympic" Pi za 80 1 na uro. Din 1270.—. „01ympic" P2 za 120 1 na uro. Din 1640.—. Plnje: „01ympic" št. 1, za 5 1 Din 620.—. „01ympic" št. 2, za 10 1, Din 750.—. ' ..01ympic" št. 3, za 15 1, Din 1225.—. Grozdni mlin: Št. 1. z zamaškom in mešalom po Din 1300. Št. 2. z zamaškom in mešalom po Din 1400. Trijerji: Razr. I, znamka lc po Din 1700. Razr. I, znamka la po Din 2000. Razr. II, znamka la po Din 2250. Razr. II, znamka 1 po Din 2750. Razr. 11, znamka 2 po Din 3250. Razr. V, znamka 2 po Din 4500. Sackovi plužni lemeži 6R24 po Din 48. Sackov obračalni plug NW7 po Din 970.—. Sackov obračalni plug NW5 s črtalom in premično »sto 90 Din 1200.—. Sackov obračalni plug (glava) HAW7 po Din 520.—. Sackov osipalnik M po Din 700.—. Sackov podzemni plug (glava) XII po Din 400.—; glava :CV z noži po Din 400.—. Sackov izruvač za krompir (glava) s 7 roglji po Din 320. Sackov okopalnik (glava) H4 po Din 315. Sackov kultivator FZBVR s 7 peresnimi noži po Din 1780.— ; z 9 peresnimi noži po Din 1890. Glave URB4 za lesene pluge po Din 175.—. Brane: Sackova 3 delna njivska brana Ia po Din 1600.—. Sackova 3 delna njivska brana GE3 s premakljivimi vr itami po Din 1150.—, Travniška brana A3 po Din 680.—. Travniški skazifikator na visokih kolesih Darlus 14 (s 14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad. Skariiikator Ara 16 za globoke brazde, kompleten po Din 1280 za komad. Travniške brane z zvezdnatimi členki AIII po Din 900.—, BIII po Din 1050.—, BIV po Din 1220— Sejalni stroj „Isaria" širok 125. vrst 11, Din 4020. Trijerji (origilnalni Heidovi) razr. II./l a po Din 2250. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/l po Din 2750. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3200. Trijerji (originalni Heidovi) razr. III/3 po Din 4100. Trijerji (originalni Heidovi) razr. V/2 po Din 4700. Izmenjalnl cilinder za ječmen in oves (za Heldov trijer št. II/la) po Din 1700; za II/l po Din 1950. Robkalni stroj za koruzo EMR po Din 950.—. Stroj za suho kvašenje žita Ideal po Din 950 komad. * Vaš izvrstni „Thurpil" je proti griži pri teletih tudi v najtežjih slučajih najboljše zdravilo." F. B. veleposestnik v g. „Thiirpil" se dobiva pri živinozdravnikih in v le-knrnah. Zahtevajte pristni „Thiirpil" in odklanjajte nadomestila. Edina tovarna: Cl. Lageman Cheni. Fa-brik Aachen. Zastopnik: „Lykos" Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. KMETSKI HRANILNI IN POSOJIE.NI DOM reg. zadr. z neom. zav. Račnn poštne hranilnice št. 14257 BrielaTKe:„Kmetsti dom" Telefon 2.847 w Ljubljani. Tipčariepa fSodna) ul. šfea. 1. pritličji Daje s Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje krertite v tekočem računu pod najugodnejšem! pogoji. Obrestuje vloge na|S0/ brez od-knjjžice*^ '0 povedi čistih. Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru. Preskrbuje s Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje er čeke in nakaznic« na druga mesla. Uradne ure: vsak delavnik 8.—12.Vi in od Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije. Največja nemška strojna tovarna (delniška družba) išče zmožne in zanesljive generalne zastopnike za mlekarske separatorje in molzne stroje. Ponudbe poslati pod : Milchma-schinen Nro. 3206 na: M. Dukcs Nachf. A. G. - Wien I./l. Prava pot za zopetno pridobitev zdravih živcev! Bolni, onemogli živci zagrene življenje, povzočajo mnogo trpljenja kot tndeče in trgajuče bolečine, omotico, bojazen šumenje v ušesih, motenje prebave, nespanje, nedelavnost in druge neprijetne pojave. Od vsega tega trpljenja Vas reši edino le pristni Kola Lecitbin, hranivo, ki vsebuje največ vitaminov za vse človeštvo, vir dobrote, ki na čudovit način pospešuje telesne funkcije, okrepi hrbtni mozeg in možgane, ojuči mišice in ude, dajp moč in nov pogum do življenja. Pristni Kola Lecitliin del a cesto čudež?, pro-vede prave redilne ^novi do skrajnih kotičkov, kjer se de!a kri, poživlja, drami in oh-anjuje mlado in sveže. ■Mi v J\7) NžaaT" 1 Uoi Prepričajte se sami, | JJy da Vam ne obljubljam nič neistinega, kajli vpri-hod ih dveh tednih pošljem vsakomur ki mi piše nonolnnma 7a£% dušika po Din 120.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Rožena moka, tzborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 200.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg. Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 115,— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg. Thomasova žlindra. V Ljubljani in Mariboru stane vreča 100 kg 18/19% Din 125.—, vsak odstotek višje vsebine Din 6 več. Pn pol ali vagonskem odjemu po Din 122 franko vsaka postaja. Krmila: Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4,— za kg, na drobno Din 4.50 za kg, najmanj 5 kg. Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 7.50 za kg. u drobno Din 8,— za kg, najmanj 5 kg. Vinogradniške Is vrtne potrebščine: Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po lVzkg po Din 20, v ročkah po 3V> kg Din 50.—. Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din in v steklenicah po dva kg po 15 Din z »mbalažo vfed. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Arsokoi (glej spis v štev. 5. lanskega ..Kmetovalca") svinčen preparat zoper razne drevesne škodljivce, osobito proti črvivosti jabolk, proti listnim in krvavim ušem. v steklenicah po 100 gr Din 20.—. Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg. Eponlt za čiščenje vina po Din 50.— za kg. Fenolftaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po Din 1.— za zvez. Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.— za meter. Gumijeve vezi, prvovrstne po Din 140 kg. Gumijeve plošče po Din 10 za komad. „Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče Vi kg Din 30, % kg Din 50, 1 kg Din 90.—. Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat. Mostne mere, žepne, mali format po Din 95.—. Modra galica 98/99%, zajamčena po 7.80 Din kg, pri odvzemu najmanj 100 kg, na drobno po Din 8.— za kg. Natrij bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg. Petrolienol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg Porzol preizkušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetjavosti v zav. po 200 gr Din 20.—. Rafija Ia Madagaskar Mayunga po Din 26,— za 1 kg. Saloidin (antiklor, natrijev tiosulfat) v sodih po 300 kg po Din 5.20 za kg, v sodih po 100 kg po Din 5.40 za kg, v manjših količinah po Din 5.60 za kg. Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju, v zavitkih po pol kg Din 65, po 1 kg Din 120. „Srgo" aparati za zatiranje poljskih miš! po Din 200.— Srgo patroni po Din 7 za komad. „StoppM nastavke za Škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechwile, po Din 140.—. Škropilnice franc. znamke „Automatique", nahrbtne Din 680.—. Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechvile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnlmi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m In patent, razpršilnikom Din 2900.—. Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160. (Razpršilniki za veliko ročno škropilnico Din 18 za komad). Škropilnice Flora, dvollterske, za vrtne nasade, po Din 370.—. Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikljane po 1 lit. Din 220, po 2 lit. 225 za komad. Trtne škropilnice, bakrene, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Su-perieur po Din 500, za komad. Urania-zelenilo v zavitkih po 1 kg, cena po Din 60, v zavitkih po Vi kg po Din 33.—. Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršii-nlk Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18, brizgalna cev s pipo in cedilom po Din 65 za komad, Flickov razpršilnik za trte po Din 80 za komad, za drevje in hmelj po Din 130 za komad. Grozdni mlin (domače tvrdke) po Din 850.—. Grozdni mlin (inozemske tvrdke) 65 kg teže po Din 1580. Grozdni rebljač Ideal 8 prenosljiv, po Din 2550.—. Grozdni rebljač (inozemske tvrdke) po Din 5450. Sadni mlin (domače tvrdke) po Din 1450. Sadni mlin (inozemske tvrdke) po Din 4250. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Tk«e SsHz po Din 120.—. Vlnometrl „Welnlaube" Inozemske tvrdke po Din 60.—. Žveplo dvojno ventiiirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg. z 3% galice po Din 4.90 za 1 kg. Žveplovl trakovi na azbestu po Din 16 za kg. ' Zveplalnik Torpille Vermorel, nahrbtni po Din 450, K®-vina, nahrbtni po Din 420. za komad. Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Zveplalniki ročni po Din 65 komad. Vrtnarsko orodje, orig. tvrdke S. Kunde t sin: Cepilni noži za okulacijo in kopulacijo od Din 33 do 14©, peresa k škarjam po Din 1.—, Žage za drevesa od Kunde, Din 52.—, Din 60.—. Živinoreja in mlekarstvo. Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad. Gobčnl odpirač ..Ekspres", 150 Din komad. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) bo srci Gfrberju po 40 Din. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Dta 7.—. Posnemalniki: Domo H za 30 lit. po Din 875, AX zs 40 lit. po Din 1000, M za 70 lit. po Din 1055 komad. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din J050. E2 za 100 Hi po Din 1250, F za 140 lit po Din 1700, A za 200 lit po Din 2500. „Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O. za 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. KI. po 1850,— Din, za 130 lit. g podstavkom Din 2750. Požiralnikov« cevi za teleta 160 Din, za goved 320 D1k. Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 m Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 g r po Din lig, 500 gr po Din 180. Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 880. 360 cm po Din 895, 390 cm po Din 910, 420 cm po Din 93C-290/420 cm po Din 1080. Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—. Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Dta 3Cf Troka ril za goved po Dta 100, za teleta In ovce l>o Dta 7& Kosilnica Herkules enovprežna po Din 5200, dvovprežni po Din 5300. Razne kmetijske potrebš^ae; Grablje, železne z 10 zobmi po Din 10.—. Grablje, železne z 12 zobmi po Din 12.—. Grablje, železne z 14 zobmi Din 14.—. Grablje, železne z 16 zobmi po Din 16.—. Lopate za štihanje po Din 20.—. Lopate za nakladanje po Din 24.—. Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—. Vile, železne s 4 roglji po Din 14.—. Vile s 4 roglji, garantirane po Din 20 komad. Kultivator]) (ročni) po 18 in 25 Din komad. Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl spis v Kmetovalcu štev. 15), po Din 80.— za garnituro. Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.—. Francoski ključi (francozl) Rapld, mali po Din 35.—, srednji po Din 62.—, veliki po Din 100.— za komad. Poljedelski strog: Univerzalni plugi In plužni deli: Sackov plug R16 po Din 1900.—. Sackov plug R14MN po Din 1600.—, Sackov pulg D8MN po Din 1000.—. Sackov plug D7MN po Din 920.—. l.<°meži za Sackove obračalne pluge po Din 35.—.