Ptujska pisma. (Sodobna premišljevanja). Ce znanec znanca ali prijatelja sre6a na cesti, ga naglo vpraša: odkod in kam ? Pa ne le to, tudi po njegovera opravku ga vpraša. Enako bi utegnil kdo vprašati mene: Od kod pribajaš in kam si namenjen? No, jaz vam pa tudi kar naravnost povem, da gori od Ptuja pribajara. Kam grem in kam bom prišel, tega pa zdaj še sam ne vem. In s 6im se pe6am? Z razIi6nimi stvarmi, med drugimi premišljujem razne zgodbe sedanjega časa, sedanje dobe, ali kakor je zgoraj napisano: pe6am se s sodobnim premiŠljevanjem. Ker so torej te stvari pisane za sedanjo dcbo, zato pa, ljubi čitatelj ,,Slovenskega Gospodarja", tebe prav uljudno povabim, da ta premišljevanja pasno 6itaš in jih daš 6itati tudi svojim prijateljera ter znancem. Prvo preraišljevanje, oziroma pismo, veljaj naslovnemu imenu: starodavnemu Ptuju! I. Ptuj je staromesto. Ustanovili in ime so mu najbrže dali Kelti, kateri so pred pribodom Rimljanov tukaj stanovali. Rimljani so Ptuj v svojem jeziku imenovali Petovium. Nekateri slovenski jezikoslovci pa ime Ptuj izvajajo iz slovenske korenike. Nas soveda te ro6i ni6 ne brigajo. Naj se Ptuj izvaja iz kakršnekoli korenike, to jo vseeno. Ptuj je to, kar je, namre6 nem6ursko-žgaiijarsko gnezdo. Davorin Trstenjak trdi, da je stari Ptuj stal deloma tam, kjer zdaj te6e Drava, ker so leta 1834, ko je vladala silna suša in je bil vodotok zelo plitev, potegnili iz Drave ve6 rimskih kamnov. Od Drave se je raztezalo mesto po sedanjem bregu do Sv. Roka. Drava pa je takrat tekia med Sv. Rokom in med Sv. Martinom na Hajdini. Rimljani so -si osvojili Ptuj za 6asa cesarja Avgusta malo pred Kristusovim rojstvom. Dežela, v kateri je bil Ptuj eno najvažnejših mest, je segala tja do Donave; imenovala se je Panonija. Za 6asa Rimljanov je bila v Ptuju mo6na vojaška posadka. Stalna ziraska bivališ6a sta tu imeli 8. in 13. legija. Legija je bila rimski polk ali regiment.. Ob tistem 6asu je imela navadno do 6000 vofakov. Iz tega je razvidno, da je bilo na Ptuju po zimi stalno nameš6enih do 12 tisoŠ vojakov, v6asih pa gotovo ve6. Se dandanes se vidijo na Ptuju nagrobni spomeniki raznih vojaških mogo6nežev iz rimske dobe. Rimljani so morali zato imeti veliko vojaštva na Ptuju, ker so imeli vedne boje z bližnjimi divjimi narodi. Ve6 rimskih cesarjev se je mudilo v Ptuju. Najbolj znamenit za Ptuj in okolico je bil cesar Prob, ki je vladal velikansko rimsko cesarstvo od 1. 276 do 1. 282 po Kr. rojstvu. Pravijo, da je ta cesar stanoval na istem prostoru, kjer je sezidan današnji ptujski grad. Tu so bile namre6 že za 6asa Rimljanov imenitn« utrdbe; sedanji grad pa so postavili solnograšai nadškofje v 12. stoletju. Vojaki cesarja Proba so morali v mirnih 6asih opravljati poljskadela. Zasajali so vinograde v Sremu, v Halozah in v ptujski okolici. Prob sam je bil rojen Panonec, zato je celo umljivo, da je skrbel za gospodarsko povzdigo svoje rojstne dežele. Ker se je na Ptuju zbiralo veliko vojakov od vseh strani prostranega cesarstva, so bile tu zastopane razli6ne poganske vere. Zato ni 6udno, 6e so se tu našli sledovi ne le rimskih, temve6 tudi egiptovskih, perzijskih in še drugih malikov. Pravijo, da je bil na Hajdini tempel egiptovske boginje Izide. Pri Št. Janžu ua Dravskem polju so bili iz Drave vzdigri-jeni kameni templa, ki je bil posve6en solncu. V sedanjem Ptuju je bil tempel grškega boga Apolona itd. Pred nekaterimi leti so v ptujski okolici odkopali neko podzemeljsko zidovje, o katerem so trdili veščaki, da je temelj rimskega templa. Tudi v krš6anskem oziru je Ptuj ziiamenit. Kon- cem 3. stoletja po Kristusovem rojstvu je bila tu že škoiija. Prvi znani škof je bil sv. Viktoria, ki je leta 304, umrl mu6eniške smrti. Njegova naslednika sta bila Aprijan in Marko, Zadnji znani ptujski škoi se je imenoval Virgil. L. 547. po Kr. ga je bil postavil za škola Narzes, vojskovodja cesarja Justinijana. Za teni ne 6itamo ve6 o ptujskih škoiib. Razmere 6asa Ptuju niso bile ugodne, kajti vedno so pribajali divji narodi, kateri so mesto opustošili ali razdrli. Že za 6asa Rimljanov so bile hude bitke na Ptujskem polju, še hujše pa je bilo ob preseljevanju narodov. Ptuj je neizmerno veliko trpel. L. 377 po Kr. so ga razdejali zaliodni Gotje, 1. 452 so ga razdrli Huni, in tudi o Avarih nam poro6a zgodovina, da mu niso prizaaesli. Po dokon6aaem preseljevanju narodov se je začelo v Ptuju zopet mirno življenje. Krš6anstvo se je na novo opomoglo. Dokazaao je, da je dal solnograški škof Arno 1. 785. iz podrtia sezidati novo cerkev na Ptuju. V 9. stoletju se je tudi mesto rovzdignilo. Prenoviti je je dal slovanski vojvoda Kozil. Verjetao je, da so bili na Ptuju tudi slovanski knezi, in sicer po preseljevanju narodov, ko so Slovenci zasedli sedanje, vefeinoma opustošene kraje. Pred nokaterimi leti je bilo pod ptujskim gradom izkopanih ve6 slovanskih grobov — veš6aki so rekli, da so iz 8. stoletja —, kjer sc se našli različni okraski, kakoršiie so polagali Slovani mrtvecem v grob. Ptuj je bilo važao mosto za 6asa štajerskili grofov Olokarjev, kateri so izumrli 1. 1192. Ti ia pozneje mogofiiii ptujski grofje, so se morali pogosto bojevati z divjimi Madžari, katerim so se sline cedile po rodovitni štajerski zemlji. Divjim Madžarom so se koacem 14. stoletja pridružili še bolj divji Turki. Oboji so pustošili našo lepo zeraljo in zatirali dobro slovensko ljudstvo. L. 1396 je bil Ptuj zopet razdejan. Razdejali so ga Turki, kateri so prvikrat pridrli na slovonsko zeraljo.