IZ VSEBINE: 3. Več brezposelnih 5. Plesali maturanti 5. Krajani 8. Kaj resnica in kaj laž? titovo velenje, 12. aprila številka 14, cena 6 dinarjev A Ir Volilni izidi v občini Velenje Atelšek in Žlebnik v drugi krog volitev V občini Velenje so prve strankarske volitve po svobodi potekale brez zapetljajev. Volišča so bila urejena, tako, da je bila zajamčena tajnost glasovanja, politične stranke pa so upoštevale volilni molk, ki je trajal od polnoči dalje. Dejavni so bili le njihovi predstavniki, ki so prihajali na volišča in nadzirali potek glasovanja ter primernost volišč, ponekod pa so bili zraven tudi pri štetju glasov. Demos — združena opozicija je imela 52 pooblaščenih predstavnikov, Socialistična zveza Slovenije - SZDL 20, ZKS—stranka demokratične prenove pa 9. Zahtevno delo so imeli volilni odbori po tem, ko so zaprli volišča. Štetje glasov in ugotavljanje volilnih izidov ni bilo povsem enostavno in je trajalo pozno v noč. Na občinski volilni komisiji, ki je zadnje rezultate volitev objavila v ponedeljek v poznih nočnih urah, smo izvedeli, da so volilni odbori dobro opravili svoje delo. Na nedeljskih volitvah je v velenjski občini glasovalo 84,7 odstotkov volilnih upravičencev. Za predsednika predsedstva Republike Slovenije je glasovalo 25.618 volivcev, veljavnih je bilo 25.127 glasovnic. Za posamezne kandidate so se v naši občini volivci opredelili tako-le: Milan Kučan je dobil 12.108 glasov (48,2%), Jože Pučnik 5.385 (21,4%), Ivan Kramberger 4.411 (17,6%) in Marko Demšar 3.223 (12,8 odstotkov). Za člane predsedstva Republike Slovenije je glasovalo 25.619 volivcev, veljavnih pa je bilo 24.784 glasovnic. Volivni rezultat za člane republiškega predsedstva je v občini Velenje naslednji: Ciril Zlobec 13.384 (54,0%), Dušan Plut 8.169 (33,0%), Matjaž Kmecl 11.322 (45,7%), Slavoj Žižek 8.539 (34,5 %), Alojz Križman 7.014 (28,3%), Peter Novak 4.755 (19,2 %), Franc Miklav-čič 5.051 (20,4%), Ivan Oman 10.021 (40,4%), Dimitrij Rupelj 8.866 (35,8 %), Boštjan Zupančič 5.254 (21.2 %), Bogdan Oblak 4.077 (16,5%) in Miroslava Geč-Korošec 6.722 (27,1 odstotkov). Za zbor občin skupščine Republike Slovenije bodo volivci v občini Velenje 22. aprila še enkrat izbirali, saj nobeden od kandidatov ni dobil potrebne večine. Odločali se bodo med Ivanom Atelškom, ki je dobil 45,3 odstotka glasov in Ivanom Žlebnikom, za ka- Z MUSTANGOM V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET! Za »demokratično« izročilo ob volitvah na Slovenskem je bil predvolilni boj že kar preveč razgret, pomirili pa so ga volilci. Z visoko udeležbo na volitvah, s preudarnim odločanjem in z dostojanstvenim vedenjem na voliščih. Izvolili smo kogar smo želeli in hoteli, gremo naprej! terega so volivci oddali 35,4 odstotke veljavnih glasov. V 13. volilni enoti za družbenopolitični zbor skupščine Republike Slovenije, ki zajema občine Mozirje, Velenje in Žalec so stranke dobile naslednje število glasov: ZKS-stranka demokratične prenove 8.890,5 (16,03 %), Nova družbena gibanja 771,50 (1,39%), Slovenski krščanski demokrati 6.448,50 (11,63), Slovenska kmečka zveza 9.664,75 (17,43 %), Socialdemokratska zveza Slovenije 3.823,0 (6,89 %), ZSMS 9.118,25 (16,44%), Slovenska demokratična zveza 4.848.75 (8,74 %), Socialistična zveza Slovenije - SZDL 2.635,00 (4,75 %), Slovenska obrtniška stranka 1.954,00 (3,52%), Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov 1.444,25 (2,60 %) in Zeleni Slovenije 5.858,75 (10,56%) glasov. Volilna komisija v 13. volilni enoti je izračunala, da nobena politična stranka v republiškem družbenopolitičnem zboru iz te volilne enote ni dobila nobenega mandata, ker je na podlagi količnika za izračun mandatov potrebnih 13.864,31 glasov. Zato bo na podlagi odstotka ostanka glasov posamezne stranke, mandate razdelila republiška volilna komisija. Ojn) Občina Mozirje Malenkostna prednost Milana Kučana V volilne sezname v občini Mozirje je bilo v nedeljo vpisanih 12.354 volilnih upravičencev. Svojo dolžnost in pravico jih je opravilo na voliščih 10.339, s potrdili ni bilo nobenega, po pošti pa so dobili 30 glasovnic, skupno torej 10.369, ali 83,9 odstotka. Med kandidati za predsednika predsedstva republike Slovenije je dobil največ gla- sov Milan Kučan in sicer 3.405 ali 33,2 odstotka, tik za njim je dr. Jože Pučnik s 3.378 glasovi ali 32,9 odstotki, Ivan Kramberger je dobil 2.050 glasov ali točno 20 odstotkov, dr. Marko Demšar pa 1,431 glasov ali 13,9 odstotka. Med kandidati za člane republiškega predsedstva je prepričljivo zmagal Ivan Oman s 54,2 odstotki glasov, Ciril Zlobec jih je dobil 45,7, dr. Dimitrij Rupel 43,0 in dr. Dušan Plut 42,2. Še bolj prepričljiva je bila zmaga dr. Antona Žunterja (Demos) pri volitvah za zbor občin republiške skupščine, ki je prejel 5.706 glasov ali 61,0 odstotkov, Anton Vrhov-nik (ZKS-SDP) 2.486 ali 26,6 in Ždravka Hriberšek-Ladi-nek (ZSMS-liberalna stranka) 1.758 glasov ali 12,4 odstotka. Tihe ure »Največji niso naši najglasnejši dogodki, marveč naše najtišje ure,« je pred mnogimi leti zapisal Nietzsche. Morda to velja tudi za prve demokratične volitve, katerih prvi del smo v Sloveniji opravili v nedeljo. Pot do sodobne parlamentarne države je za Slovence torej odprta, čeprav smo še naprej v enostrankarskem »sožitju«, ki mu je ime Jugoslavija. Le vprašanje časa je, kdaj se bo ta navidezna podoba spremenila, kdaj bomo končno prenehali zgolj tarnati, kako nam to ni všeč in kako nas ovira pri vstopanju v Evropo, v svet parlamentarne demokracije. Zato najbrž ni odveč uvodni stavek. »Najglasnejši« zagovorniki enostran- karske poti gotovo nimajo prav in se bodo morali »spreobrniti«, prej ko slej, »najtišje ure« pa za Slovenijo nikakor ne smejo biti vodilo za »največje dogodke«, saj smo vendarle predolgo tarnali, opozarjali, na tiho ukrepali, drugi pa nas NAŠA TEMA z dejanji posnemajo, dohitevajo, če že ne prehitevajo. Priča smo torej najbolj prelomnemu obdobju v slovenski povojni zgodovini, z vso glasnostjo si moramo zagotoviti politično in narodnostno identiteto, čas je že bil za odpravo oblastnega monopola, za odpravo dosmrtnih mandatov, za konec revolucije, ki je v nedeljo vendarle sklenila svojo pot. Izbrali smo, kar smo si želeli, kar si zaslužimo torej. Zaupati zato moramo modrosti in zrelosti izvoljenih, tudi tistih, ki jih še bomo izvolili, zavedati pa se moramo, da bo pot v pravo demokracijo in svet veliko lažja, če bomo ob spoštovanju vseh različnih opredelitev ob ključnih odločitvah za Slovenijo in njene državljane enotni in složni. Brez tega bo jalovo vse, kar si tako optimistično obetamo od dolgo pričakovane demokracije. Na nas vseh je torej, da upravičimo tudi njena pričakovanja. JANEZ PLESNI K Občina Velenje Na potezi je republika Velenjski izvršni svet je sprejel na zadnji seji pobudo za znižanje prispevkov gospodarstva. Za potrebe občinskih dejavnosti s področja gospodarske infrastrukture naj bi organizacije združenega dela namenile 11,5 odstotkov manj sredstev iz čistega dohodka, za potrebe družbenih dejavnosti pa 12,5 odstotka manj iz bruto osebnih dohodkov. To so na prvi pogled kar velike številke, a povedati je treba da naše gospodarstvo vzdrževanje in novogradnja občinske gospodarske strukture bolj malo obremenjuje, saj so cene stanovanjsko komunalne oskrbe med najnižjimi v Sloveniji, prispevki v breme dohodka podjetij pa znašajo v tem času samo 3,75 odstotka, v breme čistega dohodka pa le 0,782 odstotka. Poglejmo torej, kolikšna znižanja so predvidena! Za skupno komunalno rabo bi v bodoče namenili 1,05 % (prej 1,19), za urejanje in vzdrževanje cest 0,75 % (prej 0,85), komunalno dejavnost po krajevnih skupnostih 0,35 % (prej 0,36), solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu 0,70% (prej 0,85), preskrbo prebivalstva 0,55 % (prej 0,60), medtem ko bi prispe- vek za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu ukinili. Ob zmanjšanju omenjenih prispevkov so člani velenjskega izvršnega sveta razpravljali o uvedbi ekološkega dinarja, s pomočjo katerega bi dokončali izgradnjo čistilne naprave šaleške doline in sanirali deponijo komunalnih odpadkov. Vendar je prevladalo mnenje, da je potrebno omenjena sredstva zbrati ob ceni komunalnih storitev. Prispevke zmanjšujemo v občini Velenje tudi za potrebe družbenih dejavnosti. Za otroško varstvo bomo v bodoče namenili 2,13% (prej 2,38), za izobraževanje 5,45 (prej 5,96), kulturo 0,52% (prej 0,43), šport 0,51 (prej 0,44), socialno skrbstvo — ostane nespremenjeno — 0,42%, za zdravstvo 0,46% (prej 0,47) in raziskovanje 0,07 % (prej 0,08). To je največ kar lahko naredi občina. V razpravi so člani izvršnega sveta poudarili, daje na potezi republika, ki bi morala na področju razbremenjevanja gospodarstva narediti največ. (mz) Pogovor s kandidati za župana Kulturni center Ivan Napotnik in Center za informiranje, propagando in založništvo bosta pripravila jutri, v petek, 13. aprila ob 19.00 zanimiv pogovor s kandidati, ki bodo po volitvah najverjetneje udeleženci boja za mesto predsednika velenjske skupščine. Kandidati bodo povedali nekaj iz svojega dosedanjega dela in to, kako si predstavljajo predsednikovanje v novem mandatu. Kot vedno, pa bodo imeli tudi tokrat z vprašanji največjo vlogo obiskovalci. Pogovor bo Radio Velenje neposredno prenašal. Vabilu so se odzvali: Peter Rezman (Zeleni Slovenije), Matjaž Natek (ZKS-SDP), Pane Semečnik (SZDL), Ivan Atelšek (ZSMS — Liberalna stranka), Franjo Bartolac (SDZ), Bogdan Menih (SDZS), Tone Lovrenc (Krščansko demokratska stranka). Danes volimo v zbore združenega dela Danes, 12. aprila, volimo delegate v zbore združenega dela vseh skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Volišča so v podjetjih in drugih organizacijah ter skupnostih, kjer bomo volili zaposleni volilci, kmetje, obrtniki in delovni ljudje v samostojnih poklicih. nama TITOVO VELENJE r i i i L Cenjene občanke T in občani Vabim vas na svečano akademijo ob 20-letnici partnerstva med Esslingenom in Velenjem v soboto, 14. aprila, ob 19.30. v dvorani Glasbene šole v Velenju Predsednik Skupščine občine Velenje Drago Šulek I I I J Novice WSS&KHKF VELIK IZVOZ VELENJSKEGA GOSPODARSTVA (mz) V januarju letošnjega leta so izvozile organizacije združenega dela občine Velenje za 165.364.000 dinarjev blaga in storitev, kar je dobrih 32 odstotkov več kot lani v tem času. V tem času smo uvozili za 153.126.000 dinarjev izdelkov, tako da smo januarja pokrivali uvoz z izvozom 108,2 odstotno. Na konvertibilnem trgu je bil uvoz večji od izvoza za dobrih 15 odstotkov, na klirinškem pa je izvoz večji kar za 4091 odstotkov. MANJ INVESTICIJ (mz) V občini Velenje naložbena dejavnost že nekaj časa upada. V letošnjem januarju je bila sploh zelo skromna. Skupno smo namenili v občini za naložbe 30.975.000 dinarjev, za gospodarska 28.968.000, negospodarske pa 2.007.000 dinarjev. Večino investicij, kar 99,9 odstotka so organizacije združenega dela financirale z lastnimi sredstvi. ŽE RAZMIŠLJATE O POLETJU? (mkp) Morda se vam zdi, da je razmišljanje o poletju, v teh časih še brezpredmetno, ker je to še daleč. Pa ni tako! V kolektivu Rudnika lignita Velenje že razmišljajo kako omogočiti svojim delavcem vsaj nekaj poletnih dni v drugem okolju, kjer življenje teče drugače kot vsak dan. Tako kot vsako leto bo podroben razpis izšel v njihovem Informatorju. Znano pa je že, da bodo lahko zaposleni koristili počitniška domova — Fieso in Crikvenico, počitniške prikolice v Poreču, Rabcu, na Lošinju, v Čateških toplicah, apartmaje, ki so v lasti Rudarsko elektroenergetskega kombinata v Barbarigi, Maredi, Stini-ci, pri Treh kraljih in Rogli. Nekaj apartmajev pa bodo tako kot prejšnja leta >vzeli< v zakup. Zagotavljajo, da bodo cene letošnjih letovanj v glavnem ugodne. Emona ekspres Zakon, da te kap! Piše: VINKO VASLE Ko je znameniti arestant Franci Zavrl pred nekaj tedni prvi pri nas preizkusil pravkar sprejeti republiški zakon o varovanju osebnih podatkov, se mu je primerilo to, kar smo vsi postranski opazovalci predvidevali! Ostal je dolgega nosu. V svoji zvedavosti si je namreč želel ogledati arhive sekretariata za notranje zadeve, kjer so ga vljudno postavili pred vrata in mu razložili, da si zakon malo preveč po svoje predstavlja. Fant pa je bil samo radoveden, kakšne podatke o njem hrani naša policija, da bi v skladu z zakonom predlagal kakšno spremembo ali pa dopolnitev. Navsezadnje ni nujno, da policija ve za vse njegove zločine, je menil, tu pa tam pa bi mu lahko pripisala nekaj, česar zanesljivo ni storil. Gotovo nas ni malo, ki bi dali kakšno leto življenja kot se reče, če bi uspeli pokukati v svoj policijski dosje. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kaj naša policija ve in misli o nas in kakšni podatki vse jo zanimajo. Ne verjamem pa, da bodo zdaj pred našimi policijami kakšne posebno dolge vrste, razen, če niste tolikaj naivni, da bi verjeli, da vam bodo pokazali prav tiste stvari iz vaše policijske mape, ki vas najbolj zanimajo. Zakon o zaščiti, varovanju in uporabi osebnih podatkov je torej bolj tako-tako in navsezadnje, policija ni edina, ki o vas hrani marsikaj zanimivega. Če se hrani, ker opozicija že nekaj časa po Ljubljani širi govorice, da so tovariši organi nekatere arhive pospravili na varno (ali celo uničili), ker niso vedeli, katera stranka bo zmagala. O tem se je toliko govorilo, da je celo nek pomemben opozicijski veljak izjavil, da je to sicer v redu, »ampak, za božjo voljo, naj policija ne uniči vsega, kako bomo pa potem mi vedeli, kdo je naš sovražnik?!« je pred pričami kriknil. Člo- vek je še najbolje doumel prepotrebnost arhiviranja sovražnikov, ker kam pa pridemo, če bi preko noči ostali brez njih! Bili pa bi krivični, če bi obtoževali samo naše organe! Na vsakem koraku, od življenja do smrti, država zbira podatke o vas: ko se rodite, hoče vedeti, zakaj ste se rodili, kdaj, kje, kdo vas je rodil in podobne pomembnosti. In se vse to zapiše v Velike knjige. Neštetokrat in marsikje hočejo kasneje izvedeti, kakšne bolezni vse ste preboleli, od oslovskega kašlja dalje, kar je za vašo kasnejšo kariero lahko zelo usodno. Seveda, če bolujete za kroničnim »oslovskim kašljem«, vsaka malenkost je lahko usodna, kar je razvidno iz tako imenovanih vojaških karakteristik, ki jih za vami pošljejo v kraj, kjer služite vojaški rok. Te so namreč še najbolj popolne, čeprav nihče ne ve, kdo jih sestavlja in kaj v njih piše. A nek prijatelj mi je pred časom povedal, da ga je skoraj kap, ko je slučajno videl omenjeno karakteristiko. In se je še dolgo čudil, da ga niso ta- kojci postavili pred strelski vod . .. Z zbiranjem in obdelavo vaših osebnih podatkov se v naši republiki po približnih ocenah ukvarja okrog 10.000 ljudi, ki jim v ljudskem jeziku rečemo tudi birokrati. Nad vašimi življenji pa v tem smislu bedi še dodatnih 5000 »opazovalcev«. Torej smo lahko popolnoma brez skrbi: zakon resda imamo, demokratičen je tudi — a niti v lastnem zdravstvenem domu ne boste dobili svoje bolniške hi-storografije, kaj šele, da bi vam tovariši iz notranjih zadev pokazali, kaj vse imajo zbranega o vas. Kar je v redu, kajti tam so tudi takšni vaši grehi, na katere ste že zdavnaj pozabili in bi vas vpogled vanje morebiti spravil v delirij. V neki moji mapi namreč še vedno piše, da sem »družbeno neprilagodljiv, nagnjen k nepremišljenim političnim ravnanjem, nesocialistične usmeritve . . .« in ne vem, zakaj bi te podatke skrival? Danes, ko je demokracija, mi lahko še prav pridejo. Vrag bo s tistimi, ki doslej arhivov niso imeli. GORENJE - IMENOVANJA V zadnjih dneh so se sestale skupščine nekaterih Gore-njevih podjetij in imenovale direktorje. V Gorenju Elektronika je bil za novega direktorja imenovan Istok Hudomalj, dipjomirani inženir, doslej pomočnik direktorja Gorenje Procesna oprema. Novi direktor Gorenje Procesna oprema je Peter Petrovič, diplomirani inženir; doslej je bil podpredsednik poslovodnega odbora Gorenja. V Gorenju Notranja oprema so za novega direktorja imenovali Gregorja Verbiča, diplomiranega inženirja, direktor Gorenja Servis bo še naprej Todor Dimitrovič, diplomirani inženir, prav tako bo še naprej vodil Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje Jože Kuder, diplomirani inženir. ZAUPAJTE NAM VAŠO IDEJO (fk) CELJE — V glavni dvorani zavoda Golovec v Celju je še odprt sejem Ideja 90, ki so ga odprli v torek. Letošnji sejem, ki je četrtič zapored, je najbogatejši doslej; tudi zato, ker so vendarle združili razne aktivnosti z inovativnega področja, ki so jih doslej prikazovali razdrobljeno. Še posebno je zaživela borza, kjer lahko najdejo svoje bodoče delo novi ali že uveljavljeni podjetniki. Tisti, ki se na pot podjetništva šele podajajo, pa bodo tudi našli dosti napotkov za svoje delo. Na sejmu se ne predstavljajo le naša podjetja in zasebniki, ampak tudi iz več tujih držav — tujcev je kar 17 odstotkov. Celjsko območje Nalijmo si čiste vode Zadnji čas sicer na raznih sejah manj razpravljajo o oskrbi ljudi z zdravo pitno vodo, vendar to še zdaleč ne pomeni, da je ta problem po raznih občinah rešen. V konjiški občini smo tako tudi na predvolilnih shodih slišali zahteve, da za svoje potrebe uporabijo vodo iz Stranic — to je tisto vodo, na katero resno računa tudi celjske občina. Slišali pa smo tudi, da se obe občini dogovarjata za skupno študijo o vodnih virih. Stvar okoli zavarovanja zgornjega toka Savinje se je zadnji čas malo polegla, ne pa uredila, niti na to vsi niso pozabili. Značilno je namreč, da predvsem v Celju, ki se kot veliki potrošnik ozira po virih v oddaljenejših krajih, na ta problem močneje opozarjajo tedaj, ko jim močneje teče v grlo onesnažena voda; ali pa, ko trpijo sušo. Seveda pa bi bili krivični, če ne bi pisali, da v Celju vendarle urejajo precej stvari, da bi sami na svojem območju zboljšali pridobivanje pitne vode, oziroma očistili tisto, ki jo imajo. Po lanskem »klicu v sili« zaradi močno zvečane količine nitratov v pitni vodi, so pri Komunali pokrenili domala vse kratkoročne aktivnosti, ki jim jih je naložila tudi ob- činska skupščina. Poskus, da bi z različnim zapiranjem ventilov več vode iz medloških vodnjakov, ki je »bogata« z nitrati, preusmerili v industrijsko območje, tisto iz Vitanja pa na stanovanjsko območje, žal ni uspel. Dokaj hitro pa so zgradili tri javne pipe (na Hudinji, pri Golovcu in na Lavi), kjer si lahko občani nato-čijo vodo iz Vitanja. Zgradili so že tudi dobršen del novega cevovoda, s katerim bodo vitanjsko vodo speljali do zbirnega bazena celjske vodarne v Medlogu. Tako bodo z mešanjem vode znižali vsebnost nitratov. Izračuni kažejo, da bodo dobili vodo, v kateri vsebnost nitratov ne bo prekoračevala dovoljene meje. Nekoliko več dvomov vzbuja zamisel o bogatenju medloške podtalnice z vodo iz Savinje. Ne zaradi tega, ker s tem ne bi dovolj razredčili vode, ampak zato, ker je Savinja preveč onesnažena. Načrtovane čistilne naprave v zgornjem toku (in na pritokih) namreč še niso zgotovljene, pa tako priteče do Celja Savinja preveč dvomljive čistosti. Na to je opozorila tudi republiška sanitarna inšpekcija in zahtevala oceno kakovosti vode. Analize so naredile že tri uradne strokovne institucije, pa vendar se naj bi pred dokončno odločitvijo o taki bogatitvi podtalnice izrekla še neodvisna strokovna institucija. Ob vseh teh aktivnostih pa seveda niso pozabili na velikega celjskega odjemalca pitne vode — to je na industrijo. Ta je seveda ne uporablja le za pitje in umivanje delavcev, ampak za tehnološke namene. Industrija se seveda tega zaveda, v večini imajo že tudi pripravljene rešitve — žal se seveda zatika pri denarju. Tako je tudi vprašljivo, kdaj bodo uspeli uresničiti načrte, da bodo vsaj za 10 do 25 odstotkov znižali porabo pitne vode v tehnološke namene. (fk) RIBE V »TEHNOLOŠKI« VODI (fk) ŠTORE — V raznih delovnih organizacijah poskušajo na svojstvene načine zaposliti tako imenovane presežke delovne sile. Pa so se po zgledu nekaterih drugih tudi v štor-ski železarni odločili, da se ozrejo po drugih dejavnostih. Odločili so se za ribištvo in turizem, posebno še, ker imajo za to dobro osnovo. Nekako k njim namreč sodi Slivniško jezero, ki so ga zgradili sicer za to, da je imela železarna na voljo tehnološko vodo, zdaj pa naj bi jezero namenili vzgoji rib. Tako so že ustanovili posebno podjetje, v katerem sodelujeta še ribiška družina Voglajna in Nivo Celje. Posebnost je, da bodo tu gojili nekatere vrste rib, ki so iz naših vodotokov že v veliki meri izginile, pošiljali pa naj bi jih tudi v razne evropske države, kjer so zaradi onesnaženosti te vrste že tudi dodobra razredčili ali popolnoma uničili. STOJNICE PRED KULTURNI HRAM (fk) ŠMARJE — V različnih krajih želijo na različne načine urediti kraj — tako so se v Šmarju pri Jelšah tudi odločili, da bodo stojnice, na katerih občani ob sejmih ali praznikih prodajajo najrazličnejšo kramo, prestavili na ploščad pred domom kulture. Pa ne zato, ker bi bila taka ponudba zelo kulturna, ampak zato, da stojnice ne bi tako kvarile izgleda kraja in tudi ovirale prometa. To je seveda le ena od nalog, ki so si jih zadali pri šmarskem turističnem društvu. Tega so v tej vse bolj razviti turistični občini (Rogaška Slatina, Podčetrtek) ustanovili na novo šele pred kratkim. Kot se za sedež turistične občine tudi spodobi. Savinjsko-šaleška naveza Ko je narobe prav Motite se — ne mislim na naša družbene spremembe in na vse tisto, kar se je še dogajalo v zadnjih predvolilnih dneh. Niti na to. da tokrat nismo imeli le pravih volitev, ampak tudi namesto močne predvolilne propagande v zadnjih dneh celo volilni molk. To je nekaj drugega. Jaz pa mislim res čisto na nekaj drugega, manj visoko-lelečega. Nekaterim se zdi močno narobe sedanja prometna akcija, da je treba imeti tudi podnevi prižgane luči na avtomobilih. Ko so zahtevali le prižgane luči na motorjih, so še nekako razumeli, tega na avtomobilih pa ne. Preveč jih namreč spominja na slaro reklo, ki smo ga pri nas tudi v praksi prevelikokrat upora- bljali: da namreč neko stvar podnevi iščemo s prižgano lučjo. Nekateri lega še posebno ne morejo verjeti, saj se jim mnogo bolj od prižganih luči zdi pomembno, da bi vendarle uredili prometne črne točke. Teh črnih točk pa ne morejo osvetliti niti še tako močno prižgane luči. Luči ne morejo razširiti in urediti Partizanske ceste v tem še vedno — saj veste kakšnem — Velenju. Prav imajo tisti, ki pravijo, da so partizani prej premagati sovražnika, kot pa bomo uredili lo cesio. Pa zalo predlagajo, naj jo preimenujemo v Cesto revolucije. Saj ta je trajala dalj časa; bojda je bo konec šele s sedanjimi volitvami. Dnevne luči so lahko po mnenju Konjičanov koristne morda te za to, da bi prebudile tiste na republiški upravi za cesie in bi spoznali, da je križišče v Zečah res črno, pa čeprav je zaradi pogostih prometnih nesreč rdeče. Pred dnevi so na ta problem opozorili celo z javnim protestnim shodom. Tu so tudi prebrali poročila o nesrečah, ki so jili dobili od postaje milice Slovenske Konjice — čeprav so delavci iste postaje prepovedali. da bi ob tem shodu tudi protestno vsaj za nekaj minul zaprli cesio. Pa da ne boste mislili, da s tem »narobe prav« mislim le na promet. Tudi drugod se dogajajo razne nerazumljive stvari. Tako se Celjani pritožujejo, da imajo izredno onesnažen zrak. pripravili pa so tek po mestnih ulicah, ki naj bi tudi pozdravil mestno mrtvilo. Se sreča, da pokrovitelja nista bila Cinkarna in Emo. Saj to je nekaj podobnega. kot če bi v velenjski občini pripravili tek okoli šo-štanjske termoelektrarne, mimo Tuša in do Zavodenj, Velikega vrha in Graške Gore. Seveda bi lahko vključili tudi Topolšico. Ampak saj se nad tem niti preveč ne čudim. Toliko let smo živeli narobe, da zdaj niti vsi še ne vemo. kaj je prav. Morda pa se bomo zdaj. ko bojda vendarle delamo z glavo, postavili pravilno na noge. (frkj Velike likvidnostne težave velenjskega Vekosa Zamrznjene cene ne pokrivajo stroškov V' velenjskem komunalno stanovanjskem podjetju Vekos se, podobno kot v drugih tovrstnih dejavnostih po Sloveniji, otepajo v tem času z velikimi težavami. Zamrznitev cen. ki ne pokrivajo stroškov, jih je hudo prizadela, jih pahnila v veliko izgubo. V višini 1,2 milijona dinarjev so jo zabeležili, od tega \ Komunali 500 tisoč. Toplovodu 554 tisoč din, > Stanovanjski oskrbi 47 tisoč in v delovni skupnosti 72 tisoč dinarjev. Povprečno smo zaslužili 4.733 dinarjev Januarja je znašal povprečni osebni dohodek na delavca v občini Velenje 4.733 dinarjev (9,2 odstotka več kot decembra). V gospodarstvu so se povprečni osebni dohodki v primerjavi z decembrom povečali za 10,6 odstotka (znašali so 4.704 din), v negospodarstvu pa so upadli za 0,4 odstotke in dosegli višino 4.977 dinarjev. To je precej manj kot znaša republiško povprečje (5.176 dinarjev), med tem ko je povprečni osebni dohodek v gospodarstvu občine precej nad republiškim povprečjem, ki je znašalo 4.011 din. (mz) Brezposelnost še naprej raste (mkp) S pomočjo velenjskega Zavoda za zaposlovanje je konec marca iskalo delo 909 oseb, sto več kot slab mesec prej. Brezposelnost pa še naprej narašča. Ob tem, da je treba zapisati, da v tej številki še niso zajeti tisti delavci Gorenja EKO, ki so ostali brez dela zaradi stečajnega postopka. Skoraj z gotovostjo lahko ocenimo, da je brezposelnih v občini Velenje v tem trenutku že blizu 1200 ljudi. Vsakdo bodi kralj v svojem početju. Arabski pregovor Občinski proračun Premalo denarja Lani seje prvič v naši občini zgodilo, da obseg dovoljene porabe, določen za našo občino, ni zadoščal za pokrivanje najnujnejših stroškov proračunskih porabnikov. Tako je morala večina teh (organi družbenopolitičnih skupnosti, TO, DPO. . . .) prenesti izplačilo osebnih dohodkov za mesec december 89 v to leto. Med prihodki sta predstavljala glavni vir napajanja davek iz osebnega dohodka, ki je v strukturi predstavljal 33,3 odstotke kljub medletnemu zmanjšanju, ter vrnjeni prometni davek od proizvodov in storitev, iz katerega seje v proračun nateklo 34,3 odstotke denarja. Tema viroma pa sledi davek od obrti s 13.8 odstotki sredstev. Programsko volilna konferenca ZRVS Rudi Ževart novi predsednik Na takšne rezultate vpliva razkorak med stroški in cenami kommunalnih storitev. Stroški so se namreč, še zlasti tri zadnje lanske mesece močno povečali, še posebej cena toplotne energije, ki pa je Vekos zaradi zamrznitev cen ni uspel vkalkulirati v svoje cene. »Nekaj bo treba narediti in to nemudoma,« so poudarjali predstavniki Vekosa.« saj bo sicer potrebno z mesecem julijem, ko bodo cene predvidoma odmrznjene, te občutno dvigiti.« To pa bi potrošnikov žep preveč prizadelo. Mnogo smotrneje bi torej bilo postopno dvigovanje cen že v tem času. Prav zato bo velenjski izvršni svet seznanil s to problematiko republiško vlado. Vekos pa se ne otepa le z izgubo iz preteklega leta in tekočo izgubo, ampak tudi z velikimi likvidnostnimi težavami, saj mnogi porabniki zaradi svojih finančnih stisk »Na pragu 35-letnice delovanja OGZ Velenje je bila po odloku ukinjena samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom, z ustavnim zakonom pa skrb za organiziranje požarnega varstva prepuščena državi. Za realizacijo te preobrazbe požarnega varstva so zadolženi izvršni sveti posameznih občin. Osebno verjamem, da bo požarno varstvo v novi obliki napredovalo, dvomljivce pa bi spomnil na velike dvome pred dvanajstimi leti pri organiziranju požarnega varstva v okviru sisa. Poleg tega zaupamo predsedniku izvršnega sveta republike stroškov ne poravnavajo. Pa tudi med občani je vse več takšnih, ki svojih obveznosti ne poravnavajo. Dni, ko je Vekosov žiro račun blokiran je tako vedno več in kaj lahko se zgodi, da bo podlegel zakonskim določilom. Kolektiv mora strniti vse napore in izterjati zapadle obveznosti, člani velenjskega izvršnega sveta pa so soglašali, da za razreševanje likvidnostne problematike v tem delovnem okolju začasno posežejo tudi po sredstvih razširjene reprodukcije. Vse to so seveda kratkotrajne rešitve, ki jih bo treba preseči. Tudi na področju komunalno stanovanjskega gospodarstva bo treba vzpostaviti tržne osnove. Ob tem pa bo moral vse storiti tudi kolektiv, ali pa se odločiti za dve poti nadaljnjega razvoja. izgradnji). Lastna sredstva so oplemenitili še s sredstvi, ki so jim jih odobrile nekatere skupnosti, še zlasti komunalna. S četrtim samoprispevkom so torej Soštanjčani zadovoljni, ker pa imajo še veliko drugače verjetno neuresničljivih potreb in želja se že dalj časa pripravljajo na novega. Kar nekaj sestankov so sklicali in na njih spregovorili o tej problematiki. Vsi prisotni so soglašali, da razpišejo tudi peti samoprispevek. O njem se bodo krajani Šoštanja odločali » nedeljo, 22. aprila, ko bodo obiskali volišča in volili delegate v občinske organe in za predsednika Slovenije. Ce se bodo opredelili ZA, bodo iz osebnih dohodkov prispevali za uresničitev svojih nalog po en odstotek. upokojenci pa polovico odstotka. In kaj vse nameravajo Soštanjčani uresničiti v naslednjem petletnem obdobju? Začeli naj bi s toplifikacijo Metleč, kjer si daljinsko ogrevanje želi okoli 100 družin. Potem bo za toplifikacijo prišla na vrsto Primorska cesta. K kulturnem domu nameravajo zgraditi prizidek za potrebe glasbene šole in šoštanjske godbe, razširili bi radi tudi zmogljivosti otroškega vrtca, obnovili dom krajevne skupnosti, del sredstev namenili za ureditev starega mestnega jedra (Trg Bratov Mravljakov). Obnoviti je treba tudi mestno razsvetljavo, opraviti nekatera večja vzdrževalna dela na letnem bazenu in drugih športnih objektih. Zelo pa si Soštanjčani želijo tudi kabelsko televizijo. Na vrsti bo, kot obljubljajo odgovorni v krajevni skupnosti, prišla še toplifikacija graščine in Goriške ceste. S sredstvi petega samoprispevka želijo razširiti še obstoječe telefonsko omrežje, posodobili komunalno infrastrukturo. Nekaj sredstev bodo namenili tudi društvom, ki so v kraju zelo aktivna, vzdrževati pa morajo tudi dom krajanov. Program je obsežen, zato bo treba, poleg tega, da izglasujejo samoprispevek, še veliko aktivnosti, pri zbiranju dodatnih sredstev. Soštanjčani si svojega razvoja brez novega samoprispevka ne znajo predstavljati. Kritično ocenjujejo vsa tista okolja, ki se zanj niso odločila. Menijo namreč, da bi solidarnost »mesta:vasi« še morala živeti. Žal pa so odpovedali zdaj ravno tisti, ki imajo največ in bi zdaj lahko pomagali onim, ki so v razvoju najbolj zaostali. Boris Zakošek Krajevna skupnost Stara vas S pomočjo krajanov želijo dokončno urediti prostore Na zborih sosesk so krajani Stare vasi prejšnji teden pregledali uresničevanje programa zadnjega, to je 4. krajevnega samoprispevka. Ugotovili so, da so bili pri uresničevanju nalog iz tega programa kar uspešni. Pretežni del zbranega denarja so v okviru programa krajevne skupnosti porabili za nakup prostorov za potrebe krajevne skupnosti (doma krajanov) in za sofinanciranje izgradnje omrežja kabelsko razdelilnega sistema, nekaj pa so ga porabili za sofinanciranje modernizacije cest, javne razsvetljave in električnega omrežja. Del denarja so namenili za solidarnostno pomoč okoliškim krajevnim skupnostim, nekaj pa tudi za sofinanciranje primarnega vročevoda in obvoznice v Starem Velenju ter za sofinanciranje nabave ultrazvočnega aparata. Dokončana pravzaprav ni samo še funkcionalna ureditev prostorov krajevne skupnosti (doma krajanov) in okolice. Načrti za ta dela so pripravljeni, manjka pa denar. Zato so se krajani Stare TRGOVSKO PODJETJE PRODAJA ŠOŠTANJ Trgovsko podjetje PRODAJA ŠOŠTANJ odpira- z mesecem aprilom svoje prodajalne v Šoštanju, Velenju in Šmartnem ob Paki po novem poletnem času od 8.00 do 20.00 ure in se s tem prilagaja svojim kupcem v novem načinu dela in življenja. Za vaš obisk se tudi v poznih popoldanskih urah priporoča Merx Prodaja Šoštanj. 5 vmscau imr, v/m matusa tam» mjmojnm/rewo m \ m *m\ emu nMtm #g wm lASToturevrom. wtni.mm. vtmuovi). izpowwo 4M*H£ *t RA2A/F l/ frmUB. OUMUA tu UOTVUOAHP w ws& UUC,UHDN. v t ornai moam m/K tu mv\ vasi na zborih sosesk odločili, da bi za leto dni, in sicer za čas od I. maja 1990 do 30. aprila 1991, uvedli krajevni samoprispevek, s čimer bi zaključili uresničevanje nalog iz srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti za obdobje 1986 1990. Obveznosti iz krajevnega samoprispevka pa bi bile, v primerjavi s sedanjimi, za tretjino manjše. Ves zbrani denar krajevnega samoprispevka pa se bo. če bo referendum uspel, zbiral na žiro računu krajevne skupnosti Stara vas. Zadnji petek, 6. aprila pa se je, po opravljenih zborih sosesk, sestala tudi skupščina krajevne skupnosti Stara vas. Potem, ko so se seznanili z razpravo in sklepi zadnjih zborov sosesk so delegati soglasno sklenili razpisati referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Stara vas. Glasovanje bo prihodnjo nede ljo, 22. aprila. Predlagano je, da se uvede krajevni samoprispevek za dobo enega leta, od 1. maja 1990 do 30. aprila 1991, ves zbran denar pa bodo namenili za funkcionalno ureditev prostorov krajevne skupnosti (doma krajevne skupnosti) in njegove okoli- V vseh dosedanjih razpravah so krajani Stare vasi poudarili, da je treba urediti prostore, da bi v domu krajanov še bolj kot doslej zaživele različne aktivnosti krajanov. Zavedajo se, da brez tega njihovega prispevka funkcionalna ureditev prostorov krajevne skupnosti ni mogoča. (rp) GIP »Vegrad«, Titovo Velenje KOMISIJA ZA LICITACIJO OS KOMISIJA ZA LICITACIJO OSNOVNIH SREDSTEV GIP »VEGRAD« RAZPISUJE LICITACIJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV: St. OS Naziv Leto Vskladi- Izklicna nakupa ščen cena 8600 rezkalec K FU I 1476 kamp prikolica št. š. 302825 1 1477 kamp prikolica št. š. 302827 11479 kamp prikolica št. š. 024309 11478 kamp prikolica št. š. 024313 Prikolica tovorna 9162 Dvovaljčna brusilka 14275 Brusilni stroj »LEDI NEK« 9442 Žaga el. DOLMAR I 1481 Žaga el. DOLMAR 219 11482 Žaga el. DOLMAR 219 11452 Avt. brusilni stroj »Bratstvo« 9538 Kombibus TAM 75 T5 1970 Ljubno 1977 Ljubno 1977 Ljubno 1978 Ljubno Ljubno 1960 Šoštanj 1988 Šoštanj 1977 Šoštanj Šoštanj Šoštanj 1955 Ljubno Ljubno 1.500,00 4.500,00 6.500,00 8.000,00 1.500,00 1.000,00 42.000,00 7.500.00 1.800,00 500,00 500,00 12.000,00 40.000,00 Licitacija se bo vršila dne 13. 4. 1990, in sicer ob 8.00 uri na sedežu PE Lesna Ljubno in ob 13.00 uri na PE Lesna obrat mizarstvo v Šoštanju. Ogled osnovnih sredstev je možen navedenega dne. Uro pred licitacijo interesenti položijo 10 % varščino izklicne cene OS. Prometni davek plača kupec sam. Kupec je dolžan kupnino plačati najkasneje v treh dneh, v nasprotnem primeru varščina zapade v korist Vegrada. mm MESAS COMMERCE, šošta„j, u*«™. vepus TITOVO VELENJE VEPLAS, velenjska plastika Titovo Velenje Štrbenkova 1 Za področje vodenja komercialnih poslov vabimo k sodelovanju strokovnjake strokovne izobrazbe ekonomske — komercialne smeri VII. ali VI. zahtev-nostne stopnje z delovnimi izkušnjami. Interesenti se naj oglasijo v splošno — kadrovski službi, kjer bodo dobili ostale informacije. I i Nudimo vam veliko izbiro karoserijskih delov I (Golf, Jetta, Opel Kadett). Razpolagamo z mešanico barv akril in metalik za vsa vozila. Uvoz vseh znamk evropskih in japonskih vozil VSE ZA VAŠ AVTO Bogato založena trgovina s karoserijskimi rezervnimi deli in avtokozmetiko i Se papotria, i/ob "mousmoim 0 Objavljamo težko pričakovano otvoritev koncertne ROCK'N'ROLL dvorane RED ROSE HALL (Rdeča vrtnica) HOTELA PAKA v Titovem Velenju, v kateri bo že v sobolo zvečer »/.aorala« glasba super odlične skupine MILADOJKA YOUNEED iz Ljubljane. Tako bo odslej možno tudi v Velenju ob petkih in sobotah slišati in videti originalne in kvalitetne nastope najboljših slovenskih, jugoslovanskih in morda tudi tujih izvajalcev sodobnega ROČKA vseh zvrsti in stilov. Rock koncert 'red rose' _ hali rock<£rol| n a x i m u nju MILADOJKA YOUNEED, ki polnijo dvorane povsod in navdušujejo občinstvo s sodobno in avtentično glasbo, ki prinaša nov zvok in ustvarja odlično razpoloženje, obenem pa promocirajo izid nove plošče ... aprila, ob 20. uri, v RED ROSE HALL (hotel Paka Velenje). Obiskovalce čaka pester glasbeni program, na voljo bo BILJARD CLUB in osvežilni napitki po zmernih cenah. Prvi bodo gostovali v Vele- Koncert bo v soboto, 14. Vstopnina bo 70 din. Predprodaja vstopnic: SKI BAR (na Stantetovi) po §0 din. Okoli 20. aprila bodo nasto- pili izredni DEMOLITION CROUP (dvakrat najboljša rock skupina leta), sledili pa jim bodo še: SOKOLI & PERO LOVŠIN, BORGHESIA, PARTY BRAKERS, LET 3, VJEŠTICE, ZABRANJENO PUŠENJE in še marsikdo — Vljudno vabimo vse, ki jim globoko v prsih bije ROCK N ROLL srce, da se v čim večjem številu udeleže ROCK HAPPEN1NGOV v RED ROSE HALL! Drug drugemu ognja dajmo Tudi gledališka dejavnost v velenjski občini je te dni pomladanska. Veseli smo, da so kar tri skupine od petih, ki so nastopale za občinsko prireditev Naša beseda 1990, izbrali za medobčinsko srečanje. Te so: mladinska skupina Frkolini z osnovne šole G. Šilih, Velenje, ki je uprizorila M. Logarja Kralja v časopisu, oddelčna skupnost 5. a osnovne šole iz Šmartnega ob Paki z Ljudskimi šegavimi, in Mladinski oder Velenje z Dorstovo dramo Evgen. Smarški gledališčniki pripravljajo Vera-sovo priredbo Martina Krpana, ki bi naj bila še aprila. Dramska skupina KUD Lipa Konovo pa je pravkar uprizorila Pugetovo komedijo Srečni dnevi, ki jo je uspešno zrežiral Jože Kolar, sceno je oblikovala Marjeta Vaici, glasbo pa je napisala Rožica Napotnik. Kadarkoli se režiser loti dela, ve, da je zanj hudo zahtevno delo na odru komedija. Šest mladih igralcev, predvsem debitan-tov, je uspešno prestalo svoj krst. Med temi zlasti mnogo obeta Marko Mandič, v vlogi Oliviera. Ce bodo igri dali še več dinamike in kakšno domislico več, bo igra naravnost odlična. Sicer pa sta že prvi uprizoritvi pokazali, da bi delo toplo in radi sprejeli kjerkoli. Prepričan sem, da bi si tako vedro delo, s toliko gledališke in zato tudi kreativne vneme, radi ogledali velenjski srednješolci in še kdo. V velenjski občini tudi za dramsko dejavnost velja Linhartova misel, ki pravi: »Drug drug'mu ognja dajmo!« y,š Na regijski Naši besedi v Zrečah in Slovenjskih Konjicah Kar tri velenjske skupine V začetku tega tedna je bila v Zrečah in Slovenjskih Konjicah regijska prireditev Naša beseda 90. Nanjo so se iz občine Velenje uvrstile kar tri predstave od šestih, kolikor so jih mladi kulturni ustvarjalci pripravili za občinsko Našo besedo. Tako so ljubitelji tovrstne dejavnosti na odrskih deskah kulturnega doma v Zrečah videli oddelčno skupnost 5. a razreda osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki — nastopili so z dramatizacijo pravljice Volk in sedem kožic mlade gledališčnike osnovne šole Gustava Šiliha Titovo Velenje in njihovo komedijo Kralj v časopisu. V Slovenjskih Konjicah pa so nastopili amaterski gledališ-niki Velenja za delom Evgen. V splet prireditev so si ob tej priložnosti vključilo tudi 22 Iz muzeja Velenje r Zgodilo se je • « 12. april Leta 1962 Tokrat smo prelistali sedmo številko Rudarja, glasila velenjskih rudarjev iz leta 1962, ki ni prinašal, kot bi morda napak mislili le vesti iz življenja rudnika, temveč tudi še mnoge druge zanimive vestičke iz vsakodnevnega življenjskega utripa Šaleške doline. Glavnina vesti pa je bila seveda vezanih na življenje velenjskega premogovnika. Aprila 1962 so bile glavna tema volitve v samoupravne organe. Kakšen pomen so tem volitvam dajali naj predstavi odlomek iz uvodnika: ».. . Naš centralni organ upravljanja, se pravi, naš Centralni delavski svet ima sedaj v marsičem drugačno vlogo kot doslej. Njegova vloga raste in se oblikuje vse bolj v takšno predstavniško telo kolektiva, ki s svojimi načelnimi smernicami in odločbami določa razvoj družbene in gospodarske politike rudnika. To pomeni, da naj daje samoupravnim organom v ekonomskih enotah le okvir, v katerem naj s polnim poletom razvijajo svojo aktiviteto, svoje samoupravne pravice in dolžnosti, svoje gospodarjenje in poslovanje.« Druga ravno tako pereča, za delavce pa še bolj življenjsko važna, pa je bila razprava o posebni renti, ki so jo morali plačevati »zaradi ugodnih prirodnih pogojev« zvezni državi trije Jugoslovanski rudniki: Velenje, Kreka in Banoviči. Upravičeno so se spraševali zakaj morajo biti kaznovani zaradi večje produktivnosti: »Ta renta znaša ca. 800 milijonov dinarjev letno. Poleg tega mora velenjski rudnik plačevati še poseben prispevek na izreden dohodek, ki ga plačujejo premogovniki, katerih kolektivi so presegli povprečje plač. Mar ni taka dodatna obremenitev, ki znaša za velenjski rudnik letos 300 milijonov dinarjev, kazen za izredno visoko produktivnost? Rudniški učinek je sedaj 4,1 t na dnino, jamski 5,2 t na dnino. Tega ne doseže noben jugoslovanski rudnik! Upravičeno so se člani kolektiva na konferenci spraševali, čemu merijo velenjske rudarje le po dohodkih in zakaj ne pogledajo učinkov in jih ne merijo z drugimi v državi. Razumemo jih, če pravijo, da je izredna obdavčitev le kazen za tako produktivnost v velenjski jami!« Temu članku, ki smo ga delno dobesedno navedli bi težko dodali karkoli. Morda le to, da je najbolj tragično skoraj postalo dejstvo, da smo se na davke in davke na davke in davke na davke na davke že skoraj povsem navadili. V številki Rudarja, ki jo predstavljamo pa nam pade v oči članek z naslovom: Velenje bo dobilo novo kinodvorano. V oči nam pade predvsem zato, ker je bil leta 1963 načrt za kinodvorano že narejen, leta 1990 pa Velenje še vedno nima poštene kinodvorane. Načrt stavbe je v krajšem članku predstavil ing. arh. Aleksej Janušič. Lociran bi naj bil med Kulturni dom in Delavski klub. Kapaciteta bi naj bila 500 sedežev. V avli bi naj imela tudi okrepčevalnico, nad avlo, v prvem nadstropju pa bi imele prostor družbene organizacije. Objekt bi naj bil obdelan z dnevnimi materiali, kot liti beton, steklo in aluminij in bi naj tudi s svojim izgledom poživil Novo Velenje. Le vzdihujemo lahko zaradi nerealizacije tega načrta. V Rudarju pa nam predstavijo še dve pomembni pridobitvi Velenja. Prva je tako imenovana I. osnovna šola, ki je bila v tem času 7e bli/u dokončanja. Druga stvar pa so bili rastlinjaki, v katerih so pridno gojili zelenjavo, ki je polnila police velenjskih trgovin. Ker se bomo k osnovni šoli še imeli priložnost vrniti kdaj drugič, si dane spoglejmo le še članek o rastlinjaku: ». . . Ob vstopu v ta objekt se hipoma spremeni mrzla zima v toplo zgodnje poletje. Bujni cvetovi nageljčkov te kar omamijo. Paradižniki, katerih stebla so že v višini 1 m so obloženi z obilnimi plodovi. Nekateri med njimi že dobivajo lepo rdečo barvo ... V bližnji bodočnosti ima kmetijsko gospodarstvo Šalek še obsežne načrte. Zgraditi nameravajo še več rastlinjakov in nekaj toplih gred v skupni površini 2,5 ha. S tem bo izpolnjen ves predel od obstoječega rastlinjaka do križišča pri Nami. Ustrezno temu bi se povečala tudi proizvodnja zgodnje zelenjave, ki bi krila potrebe bližnjih večjih mest. Seveda so to le zamisli. Realizacija te zamisli pa je odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev.« Žal je bilo tako premalo finančnih sredstev, kot tudi pripravljenosti, saj danes ni več sledu teh rastlinjakov. Pripravil: Tone Umni k ur Zlato odličje šoštanjski Svobodi Šoštanjska Svoboda je lani slavila 70-letnico nadvse razvejane in pestre dejavnosti. Zato ni naključje, da je pred nedavnim prejela zlato odličje Svobode, ki ga Zveza kulturnih organizacij Slovenije podeljuje posameznikom in organizacijam, zaslužnim za razvoj ljubiteljske kulture. Poleg šoštanjske Svobode je to visoko priznanje prejelo še pet posameznikov, vseh nagrajencev pa je bilo dvanajst. Srečni dnevi Dramska sekcija KUD LIPA KONOVO je, kot že večkrat, tudi to nedeljo, nedeljo slovenske pomladi, presenetilo. V veliki dvorani doma krajanov Konovo nam je predstavila komedijo. A. C. PIGET-a »SREČNI DNEVI«. Ansambel v sestavi: Zlatko Mandič, Matej Špeh, Natalija Hudournik, Petra Zelenik, Zlatko Kajba in Sonja Mandič, nam je pod taktirko vsem dobro znanega velenjskega kulturnega delavca Jožeta Kolarja interpretiral gledališko delo z vso mladostno iskrivostjo ter oblikovanjem posameznih likov v takšni meri, kot to lahko pričakujemo le od starejših renomiranih gledaliških skupin. Vso pohvalo zaslužijo tudi vsi tisti, ki jih v takšnih trenutkih ne vidimo, vendar brez njihovega znanja in truda našega užitka ob spremljanju gledališkega dela ne bi bilo. Uspeh predstave sta najbolje izrazila polna dvorana ter zaslužen aplavz, ki mu kar ni hotelo biti konca. T. Gaber Humanistični diskurz Ivo Stropnik: ŠALEŠKI IBIDEM (Antologija šaleškega pesništva) — KC Ivan Napotnik: Šaleški razgledi, Titovo Velenje 1990. mladih likovnikov, ki so razstavljali svoja dela že na občinski razstavi Svet okoli nas. Kdo izmed sodelujočih na regijski prireditvi Naša beseda 90 bo nastopil še na republiški, bo odločila posebna komisija že v prihodnjih dneh. V današnjih časih, ko je na slovenskem zdravo duhovnost zamenjala politična ev-forija in panika, seje že mnogokrat postavilo vprašanje: kje je v vsem tem kaosu prostor poeziji. Za kako debele-mi stenami lahko pravi ljubitelj te umetnostne zvrsti opravlja to grešno dejanje branja poezije, da pa ga pri tem ne bi motila odvečna retorika (ne)spretnih politikov, ki so povsem posrkali prostor ekspresije in refleksije. Še bolj izrazito se takšno vprašanje postavi, če se pojavi antologija poezije, kot je ŠALEŠKI IBIDEM I., ki nas presune s svojim humanističnim poslanstvom. Narediti antologijo širšega celjskega območja v že tako majhni Sloveniji, je prav gotovo poteza, ki jo je treba osvetliti na poseben način. Zbrati verzifi-kacijo od cerkvenega slovstva, preko godčevstva, do najmodernejše lirike, je prav gotovo svojevrsten podvig, ki na prvi pogled sicer meji z utopijo; toda le na prvi pogled: pravega bralca, ki se ne pusti motiti s strani perečih pihanj v prazen prostor, kmalu preplavi simpatija, saj ob tako širokem spektru raznovrstnih izpovedi ne more ostati ravnodušen ali apatičen. Kmalu se iztrga iz sivine in začne prisluškovati »zastarelim« pesmicam: baladam in tragedijam. Začne spoznavati nemir človeške duše, ki je večen in ga ne moremo zanikati, saj se emocionalni rezervoar kljub temu še ni do te mere izpraznil, da bi nam ti odlomki iz preteklosti povsem tuji in nezanimivi. Tu seveda mislim pa tisti del antologije, ki vsebuje cerkveno slovstvo in godčevsko pesništvo: so pa tudi brezimeni marginalci, za katere ne bomo nikoli vedeli poimensko, in ki so morda napisali le po eno pesem, ali dve, morda tri. In prav v tem je eden od čarov takšne antologije, saj se skozi takšne izgubljene verze odslikava eksistenčno izkustvo kmetov, rudarjev, grofov in drugih Slovencev, ki so se rodili in umrli v teh krajih, ki jih danes poznamo kod ene od ekološko najbolj ogroženih v naši republiki. V prvi del, ki mu po vsej verjetnosti sledi še kakšen, je Ivo Stropnik uvrstil (našel) neverjetno veliko število avtor- jev, kar je zahtevalo nedvomno veliko literarnozgodovin-sko znanje in vpogled v tudi najbolj zaprašene kotičke, ki so bili možna skrivališča starih zapiskov iz širšega celjskega območja. Ob marginal-ce, ki jih je sestavljalec na novo prebudil, pa je obelodanil tudi liriko že znanih imen naše literature, ki jih je Ivo Stropnik s takšno gesto odkril povsem na drug način, jim dal novo avrò, to so: Slomšek, Aškerc, Urek, We-gund, Kajuh, Žmauc in drugi. In kaj še reči ob vsem tem? Mogoče mi bo v pomoč eden od najbolj duhovitih in obenem presunljvih pesnikov na slovenskem Peter Rezman (oprosti!): »Nikoli nisem hodil v takšne šole, kjer bi me naučili, kako naj napišem pesem. Vsak mora sam odkriti v sebi pesnika. In če ga odkrije, še ni rečeno, da mora pisati pesmi. Velikokrat je bolje, da gre v gozd duhat smrekovo smolo in tako vzleti v modrino nad seboj. Ni treba na vsak način pisati pesmi. Naj zbežijo! Nič zato«. ESA D BABAČIČ Še več Kogojevih in Pahorjevih pesmi Srečanje pevskih zborov občine Velenje je za nami. Nastopilo je nad tisoč dvesto pevcev, med temi nad petsto odraslih v sedemnajstih pevskih zborih. Strokovni razgovor po petju mladih je vodil priznani glasbeni pedagog in ustvarjalec profesor Bole. Kvaliteta vseh nastopajočih zborov je bila na visoki strokovni ravni. To se je posebej kazalo tudi pri odraslih zborih. Kako velika je zavezanost petju, kaže tudi primer šmar-škega moškega zbora, ki mu je dirigiral 81. letni pevovod-ja Franc Klančnik. Za republiško manifestacijo petja v Zagorju so izbrali kar devet pevskih zborov: pet mladinskih in štiri otroške. Ob kritičnem pretresanju zapetega je profesor Bole menil, da so bili programi dovolj pestri. Svetoval pa bi več Kogojevih, Pahorjevih in Gallusovih pesmi. Še bolj bo potrebno paziti na vokalno tehniko in hkrati vzgajati tudi slišanje petega (za pevce).. Mirno po vsem lepem doživetem trdimo, da bi bilo mogoče postaviti tako srečanje v katerokoli okolje in povsod bi ga bili še kako veseli. Ne pozabljajmo pa, da je tudi 33. srečanje pevskih zborov občine Velenje sad trdega, strokovonega in rednega dela. Slovenci pa radi pojemo in ne zanemarjamo temeljne kulturnoumetniške vrednote slovenstva, ki od zi-beli dalje žlahtni človeka! Viš ZAKAJ Zakaj SOi bi meril?! se deda Mraz je raztogotil; le zemljo za smetišče je odmeril, pa še pri tem se hudo zmotil. »KAJTIMAR« Čudoviti akvareli Ane Ojsteršek V šoštanjski vili Majer, kjer imajo domovanje Šaleški likovniki, so v petek, 6. aprila 1990, odprli razstavo risb in akvarelov Ane Ojsteršek, članice Društva šaleških likovnikov. »Človek ne sme otopeti v enolični vsakdanjosti, temveč ga mora voditi njegovo notranje življenje . ..« je le ena od misli, ki jih je izrekla na petkovi slovesni otvoritvi razstave kulturna anima-torka Tatjana Hudomalj. In nadaljevala je z mislijo Ane Ojsteršek, da se mora človek obrniti v svet barv. To je svet, v katerem najdeš svoj mir. In v svetu je polno barv, tudi v sebi jih nosimo. l oda barve Ane Ojsteršek so svoj svet zase. Lepo je o njenem prizadevnem delu govoril na razstavi akademski slikar Lojze Za- volovšek, tudi Anin mentor. Ko je izbiral njene slike za sedanjo pregledno razstavo Je imel težko delo Med mnogimi se je bilo težko odločiti za izbor. Vendar je začel pri risbah in portretih in sklenil z zares čudovitimi akvareli, s prelivanjem barv, sencami in svetlobo. To, kar je bilo videti na razstavi in kar je dosegla Ana Ojsteršek,.je zares vredno ogleda. Pa tudi pohvale, kajti tako obsežna zbirka ni le plod večletnega dela, temveč pravega prizadevanja te-lefonistke-receptorke v Rudniku lignita Velenje, ki je ob tem tudi še gospodinja. Morda se bo kdo vprašal, kje najde čas. Toda med slikami so tudi takšne, ki so nastale na potovanjih po Jugoslaviji. Največ pa ji je doslej pomenilo sodelovanje na jugoslovanski likovni koloniji v Čačku, kjer je v družbi akademskih slikarjev ponovno izpričala svoj čut do barv in si našla svoj prostor v svetu umetnosti. H. Jerčič špedicija mednarodni cargo transporti d. o. o. 62000 maribor igriška 87 telefon: (062) 35-689 telefax: (062) 35-689 nudimo • organiziranje mednarodnih in tuzemskih transportov • zastopanje tujih in domačih transportnih ter špedicijskih podjetij j V_______S Marinka Obu Opuščen kamnolom tu fa, » katerem je tudi > najbolj sušnih dneh ili posameznih mestih stala i oda teval od Vekosa. V dopisu slednji seznanja Vekos, da pozna problematiko v zvezi s tem vprašanjem, prizadevanja kolektiva za njegovo rešitev in še to, da so od 17 izbranih lokacij za odlagališče v naši občini prišle v poštev le tri. Med drugim pa v njem omenja tudi žaljiv ton krajanov Gorenja, ki »kaže na nepoznavanje zadev in daje nezaupanje v strokovne podlage.« NADALJEVANJE ZGODBE Pri tem je ostalo vse do začetka tega leta, do leta 1990. Po več Administracija gor, administracija dol. Več slabih kot dobrih besed znamo reči o njej. Včasih pa je pisanje najrazličnejših poročil vse prej kot proč vržen denar, izguba časa.... Vsaj poročilo o neuresničenih objektih, predvidenih v srednjeročnem planu komunalne skupnosti naše občine za obdobje 1986—90 v letu 86, 87 to lahko z gotovostjo trdimo. Čeprav je med krajani vasi Gorenje prinesla precej razburjenja, negotovosti in slabe volje (slednja ni prav nič manjša pri krajanih sosednjih krajevnih skupnosti v občini Mozirje), jih je vsaj obvestila o prihodnosti opuščenega kamnoloma tufa v njihovem kraju. O njegovi usodi naj bi odločal nekdo tretji, ne da bi svoje povedali krajani sami, vsaj kazalo je tako. »Ne, ne bo tako,« so dejali pred tremi leti in enako odločni, če ne še bolj, so tudi danes: »Ne dovolimo, da bi iz opuščenega kamnoloma nastalo v neposredni bližini hiš odlagališče komunalnih odpadkov.« Za lažje razumevanje moramo na začetek v leto 1987. PRVI VIHAR LETA 1987 Po lokacijskih strokovnih osnovah, ki jih je za pridobitev lokacije komunalnega odlagališča izdelal Zavod za urbanizem Velenje že avgusta 1984 in nato še po detalnejši proučitvi možnih iokacij je v izbor najprej prišla ena sama, in sicer naj bi odlagališče komunalnih odpadkov najbolje sodilo v takrat obstoječi kamnolom tufa v Gorenju, ki ga je vse do konca lanskega leta koristil Vegrad Velenje. Čeprav v omenjenem poročilu med drugim piše, da delovna organizacija Vekos še nima podatkov ali bo možno ta prostor koristiti za te namene, predvsem pa kdaj bo to možno. Zato naj bi ta kolektiv ob sodelovanju Instituta Jožef Šte-fan-SEPO do konca leta 1987 izdelal idejne projekte. Novica je krajane seveda presenetila in prizadela. Ob takšnem zaključku poglavja o odlagališču niso čakali na rezultate, predvsem pa niso verjeli in še danes ne verjamejo v rezultate raziskovalne naloge Zavoda za urbanizem. »Verjamemo le to, da bi bila takšna rešitev najugodnejša tako za Vekos kot za Vegrad. Slednji bi se tako izognil urejanju prostora, ki ga je koristil okrog 20 let, Vekos pa bi na najenostavnejši in najcenejši način rešil vprašanje novega odlagališča komunalnih odpadkov v občini Velenje.« Svoje ogorčenje in protest so najprej izrazili v pismih. Odposlali so jih na najrazličnejše naslove, v njih s protiargumenti dokazovali, da lokacija za odlagališče komunalnih odpadkov ni primerna, se naposled z delegatskim vprašanjem oglasili še v skupščinskih klopeh. Odgovor nanj je komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja zah- kot dveletnem zatišju seveda znova vihar. Povzročilo pa ga je naključje (namig) krajanom, natančneje Marinki Obu — članici Šaleškega ekološkega društva in eni glavnih pobudnic večje ekološke osveščenosti v kraiu, da s svojim protestom najbrž ne bodo kaj dosegli. Začelo se je vse znova, tako kot leta 1987, in sicer s protestnim pismom z 92 podpisi krajanov samo vasi Gorenje, nadaljevalo s sestankom s krajani zaselka Gneča, Slatine, vodstvom krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje, predstavniki Vegrada Velenje, Zelenimi Velenja in Šaleškim ekološkim društvom. Nanj pa so povabili še občinski izvršni svet, Vekos, komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, izdelovalca raziskovalne naloge Zavod za urbanizem Velenje. Žal, so se o tej problematiki pogovarjali sami, brez tistih, ki bi jim o odlagališču komunalnih odpadkov povedali kaj več, brez tistih, ki bi jim lahko potožili in jim povedali svoje, brez tistih, ki naj bi odločali o vsem. Za neudeležbo se je opravičil le Zavod za urbanizem, češ, da s problematiko ni seznanjen (pred šestimi leti pa so prav na zavodu izdelali raziskovalno nalogo). Marinka Obu takole komentira dogajanja: »Krajani ne zaupamo nikomur. Bojimo se, da nas tako kot že pri marsikateri stvari — tudi pri tej hočejo prepeljati žejne čez vodo. Izgovor, da bo to moderna deponija s čistilno napravo, nas prav nič ne gane. Še tako moderna odlagališča so vse kaj drugega kot prijazna okolju, kaj šele krajanom, ki naj bi živeli le okrog 50 metrov proč od smradu, ... Ne smemo kloniti, sicer svojim vnukom ne bomo mogli pogledati v oči in se braniti pred njihovimi očitki. Mar v tržnem gospodarstvu ni prostora za človeka, za njegov kolikortoliko zdrav način življenja? Je mar naše zdravje tako malo vredno?« »Le kako so nas našli,« se sprašuje Anton Orešnik. »Lahko je nekomu izza pisarniške mize odločati o usodi nas krajanov. Ne, ne bomo se dali. Odlagališče komunalnih odpadkov sredi vasi — le kje ste še to vi- deli? Gotovo je tudi v naši občini kje primernejši kraj zanj kot na tromeji-žalske, velenjske in mozir-ske občine ter ob cesti, po kateri se naj bi vozili turisti, da ne omenjam še tehtnejših vzrokov našega protesta. Branili se bomo z vsemi silami, če bo treba.« Enakega mnenja je o možnem odlagališču Danica Oprčkal. »Do tega ne sme priti. Da bi imela za soseda odlagališče komunalnih odpadkov? Ne. Ne bi rada na stara leta bežala pred smradom, mrčesom in še čem. Pa ne samo jaz, tudi moji otroci in vnuki.« Seveda ob aktivnostih krajanov Gorenja, Gneča ni ostala dolžna druga stran. V dopisu, naslovljenem na krajevno skupnostjo predsednik komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja med drugim seznanja, da se o izgradnji komunalne deponije v opuščenem kamnolomu tufa še ni odločalo, niti odločilo, in da je po naročilu Vekosa Zavod za urbanizem Velenje opravil le temeljite raziskave celotnega prostora občine Velenje in izdelal lokacijske smernice za novo komunalno deponijo. Izmed izbranih 10 sta ostali le dve, po oceni SEPA pa je najprimernejša lokacija v kamnolomu tufa, »za katero smo se odločili, da jo bomo v letih 91—95 nadalje podrobneje raziskali in v obdobju do leta 2000 morebiti pripravili za potrebe odlaganja komunalnih odpadkov«. Vsaj nadaljnjih 10 let pa naj bi za te namene služilo že obstoječe odlagališče ob Škal-skem jezeru. V istem dopisu nadalje ugotavlja, da je pisanje in aktivnosti krajanke Obujeve zavajanje ljudi ter poigravanje z njihovo pripravljenostjo sodelovanja pri reševanju ekološke problematike. Za preprečevanje širjenja dezinformacij pa naj bi se sestal svet krajevne skupnosti, ki naj ugotovi, koliko je protest resnično izraz podpisanih krajanov, koliko pa osebna stvar krajanke Obujeve, ki se mimo vodstva močno nepoučena obrača na občin- ske in republiške organe. Če pa bi bil po oceni sveta krajevne skupnosti potreben za to sklic zbora krajanov, bo komite zagotovil primerno udeležbo strokovnjakov, ki bi na zastavljena vprašanja dajali kakovostne odgovore. (Ali je ob tem vprašanje, zakaj se kdo od predstavnikov komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja ni udeležil sestanka v začetku prejšnjega meseca v vasi Gorenje, na katerem bi morda vendarle kaj dorekli, odveč?) Naj ob tem zapišemo še to, da je omenjeno pot komite predvidel šele takrat, ko bi nadaljnje raziskave pokazale primernost tega prostora za predvidene namene!? Komentar ob tem najbrž ni potreben. OSTAJA UPANJE? Torej kako in kaj, če bodo nadaljnje, podrobnejše raziskave pokazale, da je opuščeni kamnolom tufa najprimernejši prostor za komunalno deponijo? S tem vprašanjem se najverjetneje čez 5, 10 let sedanja vodstvena garnitura ne bo ubadala, ampak usodo krajanov Gorenja položila v naročje drugih. Kaj to pomeni, najbrž ni treba posebej pisati. Vse skupaj je zaskrbljujoče še toliko bolj, ker krajani vasi Gorenje v tem trenutku namreč še niso naleteli na pravi posluh glede tega vprašanja znotraj krajevne skupnosti kaj šele kje drugje. Jim bo morda pomagala večja ekološka osveščenost ali demokracija, ki naj bi jo prinesle prve demokratične svobodne volitve pri nas? Upamo, tako kot upajo krajani, da bodo odgovorni vendarle upoštevali njihov glas pri odločanju o usodi opuščenega kamnoloma tufa in pri izbiri najprimernejše lokacije za odlagališče komunalnih odpadkov v občini v naslednjih letih. Sicer pa bo čas pokazal, kaj je bila v vseh teh letih resnica in kaj laž. T. Podgoršek Ostali brez dvorane Vas Gorenje Razprtije nikomur ne koristijo. Tudi tistim ne, ki so v njih udeleženi. Krajani vasi Gorenje in Paške vasi pri tem niso nobena izjema. Prvi očitajo vodstvu krajevne skupnosti, da se prav nič ne »briga« za razvoj drugega dela kraja, sami pa so pomagali pri izgradnji kar dveh gasilskih domov. Drugi pa prepričujejo prve z drugačnimi argumenti. Zakaj gre? Jedro spora je v tem trenutku dvorana v vasi Gorenje. Krajani slednje so se več let nazaj znali pohvaliti z dokaj razgibano kulturno dejavnostjo in z dvorano, ki so jo zgradili s skupnimi močmi udarniško, urejali in vzdrževali pa nato s sredstvi samoprispevka. Pred leti so jo ponovno uredili za kulturne namene, sedaj pa ostali praznih rok. Vodstvo njihove krajevne skupnosti je namreč dvorano dalo v najem podjetnemu obrtniku, ki jo je spremenil v igralnico. Tako mladi tega kraja, ki doslej niso imeli svojega prostora, lahko preživljajo prosti čas ob igra- nju biljarda, fliperjev, svojo žejo pa pogasijo z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Za večjo mero nezadovoljstva tistih, ki živijo ob domu krajanov, pa poskrbijo tu in tam še s prekomernim hrupom. Prireditev, pravijo prizadeti krajani vasi Gorenje, v dvorani res ni bilo veliko, nekaj pa vendarle. Predsednik sveta krajevne skupnosti Gorenje pravi, da so pritožbe krajanov vasi Gorenje neupravičene, in da od dvorane niso imeli ničesar oziroma več škode kot kori- sti. Sedaj pa z najemnino vendarle dobijo kakšen dinar. V najem so jo dali za toliko časa, dokler se ne bo pojavil kdo z boljšo ponudbo. Kdo ima prav ne mislimo razpredati. Prepričani pa smo, da bi se dalo zadevo urediti kako drugače, v zadovoljstvo podjetnega obrtnika, vodstva krajevne skupnosti, mladih in nenazadnje tudi prizadetih krajanov vasi Gorenje. Pregovor: lepa beseda lepo mesto najde še namreč vedno drži. (top) Občinska zveza DPM Letovanje v Savudriji Občinska zveza prijateljev mladine Velenje bo letos organizirala letovanje za šolske in predšolske otroke v Savudriji. Letovalo bo lahko skupaj 524 otrok (380 šolskih in 144 predšolskih). Večina mest je že zasedenih. Občinska zveza prijateljev mladine je omogočila, da bodo lahko starši poravnali stroške v treh obrokih (ob izplačilo osebnih dohodkov, s čeki ali položnicami). Tudi letos vabi občinska zveza prijateljev mladine k sodelovanju pedagoške delavce, študente in dijake (pedagoških usmeritev), ki so dopolnili 18 let in imajo veselje in smisel za delo z otroki. Učence osnovnih šol bodo spremljali v kolonijo v Savudriji (počitniški dom Zveze prijateljev mladine Ljubljane center). Za tiste, ki bodo ustrezali razpisnim pogojem, bo pripravila občinska zveza prijateljev mladine poseben seminar. K sodelovanju vabijo tudi plavalne učitelje, to nalogo pa bodo zaupali pedagoškim delavcem telesne vzgoje oziroma dijakom in študentom, ki so opravili pri plavalnem klubu tečaj za učitelja plavanja. Omenjeno delo bodo zainteresirani lahko opravljali v času od 31. julija do 10. avgusta ali od 10. do 20. avgusta. Vse informacije dobite na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje, Prešernova I, kjer zbirajo tudi prijave, do 7. maja. Na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje se skrbno pripravljajo tudi na prav tako priljubljeno in poceni obliko letovanja — dnevno taborjenje. Radi bi ga organizirali (poleg Slemena) tudi v neposredni bližini Titovega Velenja, na Trebeliškem, vendar se zaenkrat o tem še niso dogovorili. Razpis za to letovanje bodo objavili kasneje. . Mnogi pravijo, da je mesa vsak dan manj na krožniku. Če si ga že privoščijo pogosto, potem so količine manjše. Morda pa se da kaj prihraniti pri cenah. Mi smo tokrat prepisovali številke z mesa v mesnicah - ERA HRANA, HMEZAD NA KARDELJEVEM TRGU, V NAMI, KOSAKIH in MERXOVI BLAGOVNICI NA GORICI. Zanimala nas je predvsem june-tina in svinjina, kajti cene piščančjega mesa so bile povsod, kjer smo povprašali, enake. Pri ostalih vrstah mesa pa so razlike, ponekod kar precej pomembne. Poglejmo : Hrana Era Nama Hmezad Košaki Merx JUNETINA bočnik 32,60 — 49,00 40,70 40,70 rebra 31,40 37,50 40,00 39,30 39,30 pljučna 101,50 — 175,00 126,80 126,80 bržola 47,50 56,50 57,80 59,40 49,40 pleče 50,00 59,50 64,00 62,50 62,50 stegno 53,80 64,00 70,30 67,20 67,20 pljučka 25,70 — 8,40 -- 25,70 jetra 36,00 — 29,50 36,00 36,00 vampi 42,00 — 36,40 41,20 41,20 kosti 5,00 4,40 2,80 4,60 4,60 SVINJINA kare 57,70 61,50 64,70 61,50 61,50 stegno (brez 65,90 kosti) 65,90 65,90 69,40 65,90 jetra 36,00 — 21,80 36,00 30,90 HRENOVKE 74,30 — 49,90 70,00 64,80 Kot ste opazili, so še zlasti pomembne razlike med junč-jim mesom, med Erino Hrano in ostalimi mesnicami. Razlog je v tem, da prodajajo v Erinih mesnicah junčje meso iz lastne proizvodnje, kije 25 odstotkov cenejše. Drugače pa — vidi se, da se še zlasti pri mesu splača iz ene mesnice v drugo. Primerjavo z zasebniki pa si morda naredite sami, mogoče prihranite še kak dinar. Ansambel danes sestavljajo: Franc Žerdoner (harmonika, klaviature), Erika Potočnik (pevka), Martin Adrinek (bobni), Ivo Gajšek (ritem kitara), Edi Fidler (klarinet, saksofon), Rudi Na-tek (pevec, trobenta), Bojan Klemenčič (bas kitara, bariton). ŠTUDENTSKI VOGAL Turnir V soboto se je zgodilo tisto, kar smo obljubljali. Zgodil se je turnir trojk v odbojki. Če smo bili še v sredo v negotovosti, da turnir ne bo uspel, smo si v petek oddahnili, saj se je prijavilo kar 13 ekip iz Velenja, Mislinje Šoštanja Skal in Topolšice. Dombe, Pink panterji, Ena-A, 40 plus, Perhani, Aut-sajderji, Fakini, Torkov trim pir, Drejarji, Amaterji, Škale in Staro Velenje so poskrbeli, da je bilo sobotno popoldne razburljivo, zabavno in za nekatere bolj za druge manj uspešno. Uspešno za Dombe, ki so prepričljivo premagale vse nasprotnike. Brata Glo-bačnik in njun pomočnik Golob so po mnenju večine prisotnih odbojkarskih navdušencev turnir »vzeli preresno«, za kar so bili kaznovani s pokalom. Mladinski servis pa jih je nagradil s super- gami sumljive kvalitete. Drejarji so se ravnali po pregovoru »če nismo najboljši, smo najlepši« in osvojili drugo mesto. V boju za tretje mesto so Pink panterji po hudem odporu premagali ekipo Ena-A. Turnir je potekal v športnem duhu, brez kakršnih koli incidentov za kar sta zaslužna odlična sodnika Rudi in Dušan. Na koncu bi se radi zahvalili Vojcu, Bogdanu, Švarciju, Vlad-ki, Sergeju, Klavdiji, Džinksu, Robiju in Papežu, ki so poskrbeli, da je prireditev organizacijsko brezhibno potekala in sponzorjem, ki so nam omogočili izvedbo turnirja (GORENJE-servis, elektronika; Mladinski servis, O. Š. Bratov Mravljak). Mitja Kolšek Odličen matematik Gremo na Še malo in spet bodo tu najpri-jetnejši prazniki, ki jih verjetno vsi težko čakate. Najprijetnejši seveda niso zato, ker bi se tako veselili, da bomo lahko proslavljali dan OF in »zasluženi« praznik dela. Ampak zato, ker so ti prazniki prepotrebna prekinitev študijskega leta, ki ti da nekaj moči, da preživiš še tja do »ta glavnih počitnic«. To socialistično nadomestilo velikonočnih praznikov pa bomo študentje spet skušali preživeti kar najbolje, zato smo se odločili za že prei7Vnšcr>" ""-irinto. Odpravili morje se bomo nekam ob Adrijansko morje (kam, se bomo še dogovorili) in zato pridite vsi zainteresirani ta petek ob 19. uri v prostor ŠŠK. Lani smo bili v Rovinju in lahko nam verjamete, da se res splača in prileže za nekaj dni zapustiti domači kraj. Pripravlja se tudi turnir v taroku, ki se bo zgodil 21. aprila tega leta v »placii« in prijavljate se lahko vse do 20. 4. 1990, prav tako v »placu«. Ja tale »plač« je pa res O. K., a ne? Lep pozdrav! Tekmovanja, takšna in drugačna, so gotovo izziv za vsakogar, kdor v njih sodeluje, doseženi uspehi pa spodbuda, ki daje nove moči pri doseganju še višje zastavljenih ciljev. Mitja Kolšek, dijak 4. letnika naravoslovno-mate-matične usmeritve na Centru srednjih šol v Titovem Velenju, je pred dnevi preizkusil svoje matematične sposobnosti na republiškem tekmovanju srednješolcev. Že sodelovanje na njem je nekaj, osvojeno 2.mesto med 50 četrtošolci pa je pravzaprav zavidanja vredno. Mimogrede naj povemo, da je to najvišja uvrstitev kakšnega velenjskega gimnazijca na Vegovem tekmovanju, odkar ta učil-na stoji v našem mestu. Takole pravi Mitja: »Na republiškem tekmovanju matematikov sodelujem že vrsto let, letos sem se odrezal najbolje. Čemu pripisujem uspeh? Sreči z nalogami in znanju. Krožkov na šoli namreč nimamo, ker učitelji nimajo ne časa, ne volje, da hi i dejavnostjo v njih utrjevali in dopolnjevali svoje znanje in razvijali sposobnosti. Nekoliko bolje je sedaj v četrtem letniku, kjer imamo pouk matematike pet ur na teden. Sicer pa, za svoj »izdelek« sem na republiškem tekmovanju zbral 80 odstotkov možnih točk, pri uri pa bi zanj dobil zlato štirico.« Čeprav si je Mitja delil mesto z vrstnikom iz Murske Sobote je na uspeh ponosen, saj se mu je uspelo vriniti med Ljubljančane, za katere so že nekaj let nazaj prav oddane vse najboljše uvrstitve. Po predtekmovanju na šoli, uspešnem sodelovanju na republiškem čaka našega sogovornika še zvezno tekmovanje. To bo v Tuzli od 20. do 22. aprila. Mitja se nanj marljivo pripravlja ta teden v Ljubljani. Bolj za šalo kot zares pravi, da bo teh pet dni najbolje izkoriščen šolski teden. Zvezno tekmovanje v Tuzli — nič posebnega ne pričakuje, več si obeta od priprav nanje. »To bo le izkušnja več, kajti časa za srečanje, navezovanja stikov z vrstniki ne bo veliko, uspeh pa bo tokrat precej bolj odvisen od izbranih nalog.« Možnosti za dokazovanje sposobnosti na področju matematike bo imel Mitja gotovo še veliko. Zagotovo pa največ na višji šoli za računalništvo v Mariboru, kamor ga bo po končanem 4. letniku naravoslo-vno-matematične usmeritve vodila nadaljnja pot. (tap) šaleških fantov Dobimo se v Vinski gori Krajani Gorice v Titovem Velenju se le lahko veselijo nove pridobitve — dokončanja avtobusne postaje pri gostišču »Zaje«. Po dolgotrajnih mukah je upornim predstavnikom vodstva KS in še koga na občini, uspelo pridobiti dokumentacijo in sredstva za izgradnjo prehoda za pešce, osvetljitev in omejitev hitrosti. Zadeva ni bila preprosta, bo pa zelo koristna, saj bodo že kmalu tudi uradno ustavljali avtobusi na relaciji Titovo Velenje—Celje in nazaj. Ni pa odveč opozoriti, da bo to nova preizkušnja za voznike in pešce. Že zdaj zaželimo srečno vožnjo in srečno pot! Jože Mik lave Jubileji so eni od mejnikov v življenju slehernega med nami. Ce drugega ne, so vsaj priložnost za oceno prehojene poti in za razmišljanja o bodočnosti. Gotovo bodo to storili tudi člani ansambla Šaleški fantje, ki letos slavi 20-letnico delovanja. V tem trenutku so poleg Šikovcev najstarejši ansambel v naši dolini. Kdor poje rad, ostaja mlad pravi referen pesmi, ki tako za izvajalce kot za ljubitelje narodno-zabavne glasbe drži kot pribito. »Radi igramo in pojemo,« zatrjujejo v en glas člani ansambla. »Radi bomo godìi in zabavali staro ter mlado tudi v prihodnje. Človek mora nekaj početi: eni gradijo hiše, mi igramo v svoje zadovoljstvo in v zadovoljstvo naših poslušalcev.« Oče in vodja ansambla je Franc Žerdoner, ki veselja do glasbe ni iskal drugje. Našel ga je kar doma. V ta vedno vesel in zabaven svet ga je popeljal oče — ljudski godec, na nadaljnji poti pa ga je spodbujala mama. Franc je uspešno prenesel ljubezen in veselje do slovenske narodne in zborovske pesmi, prirejene za harmoniko, kitaro, klari- net, trobento na preostale člane ansambla; na tiste, ki igrajo v sedanjem sestavu kot tudi na preostalih devet, ki naporov, ki jih zahteva ta zvrst glasbene ustvarjalnosti, niso zmogli do današnjih dni. »Smo pravi amaterji, saj med nami nima nihče prave glasbene izobrazbe, kar je pri takšnih ansamblih kot je naš, nuja. To zahteva od nas še dodatne napore. Toda, zmoremo, saj nas družijo enaki interesi in isti cilji.« Z doslej naštudiranimi 52 lastnimi skladbami so in gotovo bodo, z novimi vred še razveseljevali ljubitelje narodno-zabavne glasbe doma in v svetu. Številna priznanja, ki pričajo o njihovi kakovosti, so si jubilanti priigrali na gostovanjih med našimi rojaki in drugih nastopih v Zvezni republiki Nemčiji, Švici, Italiji, Avstriji, Španiji, na festivalih in revijah narodno-zabavne glasbe v Sloveniji, na katerih so reden gost. Izdali so tudi kaseto, v teh dneh naj bi na prodajnih policah našli že njihovo drugo. »Naši najboljši kritiki so poslušalci. Njihovo zadovoljstvo je naš ponos in naš polet za vztrajno ter kakovostno delo v prihodnje,« poudarja Franc Žerdoner. Polne dvorane in zadovoljni poslušalci so razlog za veselje, odnos do te zvrsti glasbe pa vse prej kot to. Po besedah našega sogovornika jo podcenjujejo tam, kjer je ne bi smeli. Že v osnovni šoli govore o njej kot o nečem manjvrednem, čeprav je v vsako skladbo vloženega veliko truda. »Marsikatera melodija pri-jetneje zveni v ušesih kot zabavna, da o besedilih raje ne govorim. Če bi Slovenci dali kaj na tradicijo, bi ji prisodili boljše mesto.« Za ansamblom Šaleški fantje sta torej dve desetletji dela in uspehov. Veliko je bilo narejenega v tem času, dalo pa bi se gotovo še več, a je doseženo prav dobra osnova za nadaljevanje poti v tretje desetletje. V slednjem si bodo bolj kot doslej prizadevali, da melodije približajo kar najširšemu krogu poslušalcev, prav tako pa se bodo trudili, da bodo njihove pesmi in glasba zveneli še lepše. Bo jubilejno leto drugačno od prejšnjih? Bo, podobno bo letu, v katerem so izdali prvo kaseto, v katerem so nastopili na televiziji____Jubilej, 20-letnico, pa bodo Šaleški fantje proslavili tako kot se spodobi — v družbi prijateljev. Vanjo so povabili ansamble Bratje iz Oplotnice, Celjski instrumentalni kvintet in Slovenija. Skupaj z njimi bodo peli in godìi na slavnostni prireditvi. Ta bo v soboto, 21. aprila v večnamenski dvorani v Vinski gori. Prehod za pesce le bo Opto- i" • m me- ■ fz ter Pričkanje je odveč, zmagale so gostilne Naj se predsedniški kandidati še tako pričkajo kako in zakaj je vsak od njih zmagal na nedeljskih volitvah, pravi zmagovalec je bil znan že takoj v nedeljo zvečer. To so gotovo gostilne, bifeji in podobni objekti, ki so »izzid« volilne nedelje, pa še cvetne povrh, gotovo hitreje in z večjim veseljem izračunali kot vse volilne komisije. K jutranji maši pridejo mnogi in njen konec pač dočakajo v gostilni. V nedeljo je bila gotovo posebej dobrodošel prostor za pomenek pred odločilnim ob-kroževanjem kandidatov ali list, hip zatem pa za pomenek, kdo je za koga volil in kdo ima več možnosti. Enako in še bolje je bilo ob drugi maši, ko je bilo poleg butar treba »požegnati« še volilne napovedi in pričakovanja. In tako naprej, vse do večera. In ne glede na to, da je v deželah z veliko večjo tradicijo demokracije, na dan volitev prepovedano točenje alkohola, tudi pri nas je bilo nekoč tako. Za primerno »okrepčilo« so ponekod poskrbeli tudi na voliščih. Je pač tako, da Slovenci iz svoje kože ne moremo, sicer pa se demokracije šele učimo, nekje v mali šoli' smo. Radijski odmev Inšpektorji smo. To so nam očitalii že pravi inšpektorji. Mi, pri Našem času ne moremo izdati odločbe. Sicer bi jo že izdali upravljalcu (lastniku) parkirišča pred zgradbo bivšega podjetja HPH, (zdaj Delto Gorenje). Ker je najbrž lastnik Skupščina občine Velenje — premoženje ji je pripadlo po stečaju HPH, bi naj bila pričujoča fotografija prvi korak k odstranitvi te navlake, sodov z odpadnim oljem in še čem. O zadevi je svoje vprašanje naslovila na inšpekcijo in druge pristojne organe, soseda iz Žarove ulice — v naši radijski oddaji od »vrat do'vrat«. Čakamo odgovor in rezultat, čisto dvorišče in neonesnaženo Trebušnico. Tik pred redakcijo smo slišali odgovor v zadnji oddaji Radia Velenje »od vrat do vrat«, ki ga je podal predsednik občinskega komiteja KPGVO, Jože Mraz: »Lastnik tega dela parkirišča je > Prodajno servisni center Zastava avto Celje<, ki bi naj na tej lokaciji zgradil svoj poslovni objekt. Ker je zemljišče že pogodbeno preneseno novemu lastniku, bi bilo najbolje, če bi kak občan ali krajevna skupnost Staro Velenje podal vodnogospodarskemu ali komunalno cestnemu inšpektorju prijavo ...« Seveda bi bila najkrajša in učinkovita pot, če bi takšno prijavo podal kak predsednik Komiteja za varstvo okolja, planiranje in gospodarstvo — osebno! Jože Miklavc Sodi z odpadnim oljem na Trbuši Proti vetru ne moreš scati Ves zmeden v predvolilni evforrji sem prisluhnil vabilu krajevne skupnosti Gorica, da očistimo okolico hiš in stanovanjskih blokov. V ta namen so odgovorni predstavniki KS v sodelovanju z Vekosom, dostavili kesone za odpadke in na lokalno TV po kablu poslali vabilo za akcijo. Oborožil sem se s sekiro in žago ter jo mahni! ob rob gozda, kjer so se bohotile smeti, v glavnem grmovje in vejevje iz sosednjih vrtov (Ceste I. do IV.). Našel sem jih takoj — smeti namreč. O ljudeh ni bilo sledu. Volilci so se pripravljali na bližnje volitve, ki bodo menda pospravile z vso svinjarijo, ideološko in ekološko. Naj se dobro pripravijo, sem si mislil in napolnil keson z odpadki. Med delom je nebo nekajkrat obkrožit »aeroplan« iz Lajš, se olajšal za nekaj šopov agitacijskih listkov, ki so kot snežinke pobelili bližnji Kardeljev trg in nato še travnik pod Pirglom. Pobirat jih ni skoraj nihče. V zadnjem loku sem še opazil, da avion vleče za seboj Jano z napisom. VOLIMO ZELENI. Zaverovan v nebo in v vsebino listka, kije pristal v moji bližini, skoraj nisem opazil znanca, ki me je ogovoril: »Lejga poba, a si zdaj pri komunatcih?!« Ko sem lepo ogrel zaključil delo (odpadkov je ostalo še za veliko volilcev), mi je neka gospa, katero sem sumil, da je bi! zavržen ognjeni trn prav iz njenega vrta, pomilovalno pokarala, češ. se ne splača pospravljati, saj bodo že jutri nanosili nove odpadke. Soseda me je potem lepo pogostila s špricerjem in se navdušila nad akcijo, ki da je baje zares koristna. V predvolilnem obdobju smo imeli polna usta ekologije. Samo velike projekte, za velike točke. Nič pa o teh, matih kupih nesnage, ki jo nekateri pospravijo na domačem vrtiču in jo »pokne-%jo« ob zeleni gaj. Če naj bi se po volitvah kaj spremenilo, bi potrebovali moralo »zelenih« (kamor se uvrščam tudi sam po metodi »reci-ispeci«) tudi v dejanjih. Vendarle pa se mi je porodilo spoznanje, ki ni moje, da sam proti vetru ne moreš »scati« .. .! ZELENI MAX Zamet:Velenje 23:15 (14:8) Enakovredne le na začetku VELENJE: Oman, Misaljevic 3, Topič, Zidar 2, Katic, Oder 1, Hudej 5, Vičar 3, Jan, Draganovič I, Delie, Hrast. Velenjske rokometašice so gostovale na Reki pri drugouvrščeni ekipi Zameta in visoko izgubile. Igra je bila izenačena le v prvih minutah, nato pa so se domačinke razigrale in si že do odmora priigrale visoko prednost. Kljub porazu so velenjska dekleta še vedno na varnem v sredini razpredelnice, v prihodnjem kolu pa se bodo doma srečale s tretjo Trešnjevko. Tekma se bo v soboto v Rdeči dvorani pričela ob 17. uri. P Sloboda SolanarŠoštanj 27:24 (13:11) Popustili v zadnjih minutah ŠOŠTANJ: Gradišnik, Ramšak 2, Plaskan 9, Terglav, Cater, Les-jak 3, Vrečar 2, Voglar 5, Šerbec 3, Rozman, Vajdl. Šoštanjski rokometaši so na gostovanju v Tuzli izgubili s tremi zadetki razlike. Na trenutke so sicer navdušili z atraktivno igro in bili večji de! srečanja enakovreden nasprotnik, v zadnjih minutah pa so se razigrali gostitelji in osvojili zelo pomembni točki. Pri Šoštanjčanih sta se izkazala Plaskan z 9 zadetki in Vajdl z odličnimi obrambami. Rokometaši Šoštanja so sicer še vedno na četrtem mestu, vendar se jim zasledovalci vse bolj približujejo, zato bi bila zmaga z Borcem v prihodnjem kolu še kako dobrodošla. To srečanje se bo pričelo v soboto, 14. aprila, ob 19.30 v Rdeči dvorani. Rudar :Steklar 5:0 (4:0) Gledalci so uživali Rudar: Hrast, Polovšak, Oblak, Doler, Golač, Macura, Cvikl (Omič), Pranjič, Zirdum, Brdanovič, R. Kotnik. Po prvih treh kolih spomladanskega prvenstva v slovenski nogometni ligi lahko ugotovimo, daje enajsterica Rudarja zelo dobro pripravljena za drugi del prvenstva. V vseh treh tekmah spomladanskega dela so zmagali, razveseljuje pa to, da igralci igrajo zelo lepo in disciplinirano, predvsem pa, da na igrišču ni več tistih prerekanj s sodnikom, ali prepirov med sabo, kar je bilo značilno včasih. V vseh treh dosedanjih tekmah tega dela prvenstva so si z enostavno igro ustvarili veliko priložnosti za zadetek, končno so te priložnosti tudi začeli uresničevati. Skratka, v nedeljskem kolu proti Steklarju se jim je odprlo. Že v osmi minuti je Cvikl dosegel prvi zadetek po dvojni podaji, v trinajsti je Macura že drugič zatresel gostujočo mrežo, v enaintrideseti je bil uspešen R. Kotnik, ki spet prihaja v formo, naubranlji-vo je streljal v 36. minuti Brdanovič, piko na i pa je postavil Omič v 81. minuti, ki je malo pred tem zamenjal Cvikla. V 2. polčasu, ko se Velenjčani niso več toliko trudili so tudi gostje imeli nekaj priložnosti, vsaj za častni zadetek, najbližje so bili v 80. minuti, vendar se je žoga odbila od prečke. V naslednjem kolu bodo igralci Rudarja v go-steh igrali z Elanom. (vos) Medvode :Elkroj 1:0 (1:0) Ni točk brez zadetkov ELKROJ: Janko, Gostečnik (Mekiž), Janežič, Remic, Maglica, Božičevič, Dr. Ermenc, Salihovič (Balko), Türk, Da. Ermenc (Škedelj), Žurej. V precej nezavidljivem položaju so se znašli nogometaši Elkroja. Po porazu v Medvodah so namreč povsem pri dnu lestvice, z enakim številom točk kot predzadnja Mura in s tremi prednosti pred zadnjim Pohorjem. Na razmočenem in težkem igrišču sicer niso igrali slabo, ustvarili so si nekaj zelo lepih priložnosti in v 20. minuti celo zadeli vratnico, vendar to ni bilo dovolj. Domačini so osvojili obe točki z edinim zadetkom v 35. minuti. Nogometaša Elkroja čaka zelo težko delo tudi v prihodnjem kolu, ko bo v Mozirju gostovala ekipa Teol Slovana, ki z drugega mesta napada vodilno Izolo. ZTKO Tečaj za vaditelje čolnov ZTKO občine Velenje bo v aprilu in maju organizirala tečaj za voditelje čolnov, ki bo zajemal teoretični dei v Titovem Velenju in praktični izpit 12. maja v luški kapetaniji v Sisku. Na tečaj se do ponedeljka, 16. aprila, na sedežu ZTKO lahko prijavijo vsi občani starejši od 16. let, prijaviti se jih mora najmanj 20, cena tečaja vključno s predavanji, literaturo, izpitom in prevozom do Siska in nazaj je 600 dinarjev. Predavanja bodo 17. in 24. aprila ter 8. in 10. maja v prostorih KS Levi breg na Foitovi 2. Končana liga v namiznem tenisu V občinski namiznoteniški igri je letos sodelovalo 12 ekip. Vrstni red: Gorenje I, Tempo II, RLV, TEŠ, Avtokorozija, TVD Partizan Škale, Društvo invalidov itd. Na zaključku so se igralci dogovorili za nov način igranja v jesenskem delu. Polfinale republiškega prvenstva Plavanje Uspešno sklenili sezono Konec marca je bilo v Kranju republiško prvenstvo v plavanju za mlajše pionirje, na katerem so se dobro odrezali tudi velenjski plavalci, zlasti v letniku 1980. Jure Majhen je bil drugi na 50, 100 in 200 metrov prosto, Andraž Vaici tretji na 50 prosto, na 100, 200 in 400 metrov pa je v svojem letniku osvojil šesta mesta. Laura Kropušek je bila tretja na 100 hrbtno, med prvih deset pa so se uvrščali tudi Jure Primožič, Sašo Dobelšek in Mario Petras. Pred tem je bilo v Celju tudi republiško prvenstvo za pionirje in pionirke. Petra Podpečan je bila druga na 200 prosto in 400 mešano ter tretja na 100 prsno in 200 delfin, Špela Bukovec je zmagala na 200 delfin in druga na 100 delfin, v vseh ostalih disciplinah pa je osvojila četrta mesta. Rok Tajnikarje bil tretji na 100 prsno in peti na 200 prsno, Jure Stopar pa je bil četrti na 100 in sedmi na 200 delfin. Državnega članskega prvenstva v Celju sta se udeležila Katka Mijoč in Marko Kadliček. Katka je bila 9. na 400 in 8. na 800 metrov prosto. Marko pa 9. na 200 in 6. na 400 metrov mešano. Tako so velenjski plavalci uspešno sklenili plavalno sezono, upajo pa, da bodo rezultati v prihodnje še boljši. Nadaljujejo namreč s sistematičnim delom in so v vrste plavalnega kluba vključili okrog 150 otrok, v klubu pa si prizadevajo, da bi bilo to število še večje, s tem seveda boljši tudi rezultati. PARTIZAN :ERA ŠMARTNO 4:2 (3:0) So še možnosti? ERA ŠMARTNO: Magrič, Kopušar, Fajdiga, Podvratnik, Novak, Oblak, Radivojevič, Centrih (Huselja), Korber, Stefančič (Oprčkal), Vuletič (Majhen). Nogometaši ERE Šmatnega so izgubili derbi začelja z doslej zad-njeuvrščenim Partizanom v Slovenj Gradcu in se znašli na zadnjem mestu z dvema točkama zaostanka za najhujšimi konkurenti v boju za obstanek. Domačini so že v prvem polčasu povedli s 3:0, v nadaljevanju pa sta poraz ublažila Korber in Novak. Smarcane torej čaka hud boj za obstanek, v katerem pa'bo treba tudi zmagovati. Prva priložnost za to bo v nedeljo, ko bo v Šmartnem gostovala ekipa Peker. Grem na tekmo VELENJE :TREŠNJEVKA prvenstvena tekma 2. ZRL sobota, 14. aprila, ob 17.00 Rdeča dvorana ŠOŠTANJ : BO RAC prvenstvena tekma 2. ZRL sobota, 14 aprila, ob 19.30 Rdeča dvorana ELKROJ :TEOL SLOVAN prvenstvena tekma SNL nedelja, 15. aprila, ob 16.30 igrišče Elkroja ERA ŠMARTNO: PEK RE prvenstvena tekma OČL—vzhod nedelja, 15. aprila, ob 16.30 igrišče v Šmartnem ob Paki Naravoslovna in rudarska Na občinskem prvenstvu ŠŠD v košarki za mladinke in mladince je pri mladinkah zmagala ekipa naravoslovne usmeritve pred družboslovno, strojno in računalniško, pri mladincih pa rudarsko pred elek-tro, strojno I, naravoslovno ter družboslovno in strojno II. Na področnem prvenstvu ŠŠD v odbojki za mladinke je zmagala Srednja šola Slovenj Gradec pred gimnazijo Celje in CSŠ Velenje. Šaleški svobodni jamarji Bezdanajča pod Vatitovcem V marcu smo štirje člani Šaleških svobodnih jamarjev, obiskali arheološko znano jamo Bezda-njačo pod hribom Vatitovcem pri Vrhovinah (Lika). Jama je poleg izredno lepega jamskega okrasja zanimiva predvsem zaradi grobišč ilirskega plemena Ja-podov (lat. Japodus), ki so v času rimskega imperija živeli v nekakšnih rodovnih skupnostih na ozemlju med Snežnikom, Zrma-njo in Sano. Sicer znana bogata japodska grobišča so v jami že čisto izropana in ne samo to, tudi okostja z grobišč vse bolj izginjajo. Zato bo potrebno v najkrajšem času nekaj ukreniti, da se ohrani vsaj trenutno stanje. Jama je dolga nekaj preko 500 Konec prejšnjega tedna je bilo na Ptuju republiško prvenstvo v namiznem tenisu za osnovne šole. Lep uspeh je dosegla Tanja Ževart (OŠ VV) s tretjim mestom, izkazali so se tudi fantje, saj sta dva osvojila drugi mesti v skupinah in jima je do finala manjkal le korak. Nastopili so igralci z osnovnih šol Gustava Šiliha, Antona Aškerca, dekleta pa je zastopala ekipa OŠ Velika Vlahoviča. Sicer so vsi tekmovalci člani NTK Tempo, ki sedaj deluje v Skalah. metrov in globoka okoli 150 metrov. Za 30 metrov globokim vhodnim breznom se nadaljuje poševni rov, ki se nekajkrat razširi in razcepi, konča pa v dvoranici popolnoma obdani s kalcitni-mi kristali. Med kapniki prevladujejo baldhaini (zavese), zanimivost jame pa so še žepi plina CO2. Jama še ni dokončno raziskana. Šaleški svobodni jamarji bomo te kraje obiskali spet za prvomajske praznike, ko bomo jamo podrobneje preiskali, ter poizkusili najti nove jame na Vatitovcu, ker obstaja možnost, da odkrijemo nova še neodkrita in nedotaknjena grobišča. Seveda bomo o tem podali podrobnejše poročilo, za kar se zanima tudi Inštitut za raziskovanje krasa iz Postojne. M ulj ai Kovač Avto Celje Bogata ponudba avtomobilov Ford Letošnji prodajni programi AVTO CELJA temeljijo predvsem na lastnem uvozu osebnih in dostavnih vozil in na prodaji za konvertibilne dinarje, na zagotovitvi kompletne ponudbe in oskrbe z rezervnimi deli ter garancijskim vzdrževanjem v lastnem ali pogodbenem servisu, seveda tudi na možnosti nakupa po sistemu staro za novo. Za prvi program in njegove možnosti se že lahko odločite. Gre za avtomobile FORD, ki so izdelani po najnovejših zahtevah EVROPE 92. Prodaja jih le Avto Celje in vam z njimi omogoča brezskrbno pričakovanje 1. januarja 1992. Ponudba obsega modele Fiesta, Escort, Orion, Siera in Scorpio v vseh izvedbah in vseh možnih inačicah, z bencinskim in diesel motorjem, v ponudbo so všteti tudi kombibusi in furgon Transit. Vsi bencinski motorji so opremljeni s katalizatorjem in prirejeni na pogon z neosvinčenim bencinom, v celovito ponudbo pa je vključeno tudi naročilo za najrazličnejšo dodatno opremo. Posebej zanimivo je, da lahko dokupite garancijo za drugo in tretje leto, pogodbeni servis pa je pripravljen v Celju. Pri Avto Celje se zavedajo, da je »najboljši avtomobil, nov avtomobil«, avtomobile pa si lahko ogledate v avtosalonih v Celju in Titovem Velenju (na sliki) na Partizanski 3, pozanimate pa se lahko tudi na številki (063) 851-060, z naslednjim programom pa se boste lahko seznanili že v prihodnji številki Našega Letos gremo po Slovenski planinski poti Planinska sekcija v skalah načrtuje letos začetek skupinskega pohoda po Slovenski planinski poti. Potovanje od Ankarana do Maribora bo trajalo več let. Po prvih predvidevanjih bomo pot opravili v petih letih. V letošnjih prvih treh pohodih nameravamo prehoditi pot od Ankarana do Postojne. Škalska planinska sekcija nima toliko članov, da bi se v enem letu odločilo 50 ljudi za pohod po Slovenski planinski poti. Zato vabimo ostale planince in pohodnike, ne glede v katera društva za »razgibanje življenja« so vključeni. Vabilo velja tudi tistim, ki jih mika na pot mimo vseh društev. Ohrabrili bi radi še tiste, ki se že dolgo niso preskusili in dvomijo v svoje zmogljivosti. Ko bomo v tretjem letu prečili Bohinjske hribe, bodo že kos zahtevnostim poti. Če boste vzeli seboj otroke, jim boste podarili nepozabna doživetja, ki jih bodo ohranili v spominu celo življenje. Zelo dobrodošli bodo izkušenejši planinci, ki nam bodo v pomoč na manj znanih križpotjih. V skupini pričakujemo udeležence, ki bodo pomagali pri organizaciji pohodov. Želimo, da bi bil to pohod prijateljstva in dobre volje. Ko smo že pri dobri volji, še to: nimamo v mislih »dobre volje« po prirejenih Župančičevih verzih: »Hodil po zemlji sem naši in pil . . .«. Ne bomo popustljivi do večno žejnih, ki hočejo ustaviti avtobus pri vsaki drugi gostilni ter brezobzirno spravljajo v obup večino udeležencev izletov, ki si želijo domov. Ce boste zvečer'še radi kaj postorili doma in ujeli TV dnevnik, se bomo potrudili, da boste še pravi čas doma in se z otroci vred temeljito spočili do naslednjega jutra. Štajerski in gorenjski del poti planinci prehodijo, takorekoč mimogrede. Po Primorski pa se začne posamičen, nesmiseln lov za žigi z avtomobilom, kar planincem ni v čast. Zato smo se odločili, da bomo krenili na pot od morja. Daljše odseke poti, ki sovpadajo s prometnimi asfaltiranimi cestami, bomo zaradi varnosti tudi mi prevozili. Ves ostali del pa bomo vendarle prehodili. Ne bomo se pustili oropati za slikovitost kraške pokrajine. Za to priliko si lahko umislite dnevnik, ga popestrite z diapozitivi ali celo z videokasetami. Čez pet let boste imeli lastno nadaljevanko »V hribih se dela dan.« Tako kakršno boste sami doživeli. Prijave bomo zbirali poverjeniki PS Škale, ali pa jih oddajte v pisarni PD Velenje do 15. 4. 1990. Skupina bo omejena na 50 udeležencev. Če bo prijavljencev manj kot 40, bomo od akcije odstopili. Skupini se bodo vedno lahko priključili tudi tisti, ki jim manjkajo posamezni odseki poti. Krenite na pot s prijatelji ali tistimi, ki utegnejo to šele postati. Povabljeni ste! Planinska sekcija Skale S. Lipnik PLAVANJE 3. memorial Boštjana Mariniča V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca Boštjana Mariniča je pripravil Plavalni klub Velenje 3. memorial Boštjana Mariniča. Tekme se je udeležilo 84 tekmovalcev prvih treh razredov osnovnih šol. Rezultati: 50 m kravi (memori-alna disciplina) dečki: 1. Andraž Vaici (AA); 2. Jure Majhen (VV); 3. Jure Primožič (VV); 4. Mario Petras (BM); 5. Nenad Šikman (AA); Matej Rigelnik (KDK). Deklice: 1. Ajda Vaici (AA); 2. Laura Kropušek (VV); 3. Špela Podpečan (VV); 4. Alenka Jerič (VV); 5. Andreja Zupane (AA); 6. Petra Panota (BM). ŠTAFETA 4 x 25 M - PROSTO DEČKI: I. Oš Veljka Vlahoviča; 2. Antona Aškerca; 3. Gustava Šiliha. Dekleta: 1. Oš Veljka Vlahoviča; 2. Antona Aškerca: 3. Šalek. M. Primožič Kdo koga zavaja ali monitorji resnice Koje že zgledalo, da ZELENI Velenja ne potrebujejo predvolilnih nastopov zoper Predsednika Občinskega komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, zoper neprofesionalnega predsednika Občinske skupščine in zoper Titovo Velenje pa so se v zadnji številki tednika NAŠ ČAS neposredno pred prvim volilnim dnem le oglasili. V članku MONITORJI RESNICE, ki ga je podpisal Peter Rezman so poizkušali vse njihove dosedanje poraze v skupščini opravičiti s klasičnim nasprotjem med oblastno garnituro, ki da jo je ustoličila lokalna industrij-skoenergetska gospoda in zatiranim ljudstvom, ki ga po njihovem predstavlja sam Vane Gošnik, predsednik ZELENIH Velenja. Pri tem pisec meni, da v bistvu sploh ne gre za Mraza ali Gošni-ka, ampak za nezadovoljstvo množic Šaleške doline z oblastno garnituro, ki v podporo umazani energetiki ne stori nič, oziroma nikoli dovolj, da bi bili njeni prebivalci deležni bolj zdravega okolja. To trditev je pisec omenjenega članka želel podkrepiti z navedbo delegatskega vprašanja, ki ga je postavil na 44. zasedanju Občinske skupščine delegat DPZ tov. Martin Budna, vendar primer ni ravno uporaben za dokazovanje antagonizma med oblastjo in javnostjo. Delegat DPZ tov. Martin Budna in delegati vseh treh zborov občinske skupščine so namreč že na naslednjem zasedanju dne 30. marca 1990 poslušali in sprejeli obsežen odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje, hkrati pa so obravnavali tudi Poročilo o uresničevanju sklepov Občinske skupščine v zvezi s Programom energetike in okolja, ter strokovne osnove za pripravo občinskega Ekološkega sanacijskega programa. Če bi predstavnika ZELENIH Velenje tovariša (gospoda) Vane Gošnik in pisec članka MONITORJI RESNICE Peter Rezman resnično želela ukvarjati z varstvom okolja, potem bi se tokrat udeležila zasedanja skupščine pravočasno (prispela sta šele po uvodni besedi k vsem trem ekološkim točkam dnevnega reda), predvsem pa bi se vključila v razpravo po poročilih, ki je trajala kar tri ure. Verjeli ali ne, ob vsej njuni pregovorni zgovornosti se za konkretna vprašanja in problematiko varstva okolja v naši ob čini še zmenila nista, ampak sta se udeležila skupščine samo zaradi obrazložitve pobude ZELENIH Velenja v zvezi z vprašanjem profesionalnega predsednika Občinske skupščine in v zvezi z očiščenjem imena Titovo Velenje. Kaj ima varstvo okolja s temi pobudami meni in še mnogim drugim ni jasno, pa sem pomislil na politični marketing. Pisec članka Peter Rezman si je s trditvijo, da je politični marketing odlika bivših komunistov napravil slabo uslugo, saj je tudi on bivši komunist, oziroma član ZKS. Če evidence »štimajo« je bil sprejet v ZK ravno v času, ko je toliko obrekovan Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja že pričel aktivnosti za osveščanje prebivalstva o ekološki problematiki in za odpravo največjih žarišč onesnaževanja okolja. Ekološko gibanje v občini Velenje ima tudi precej starejšo zgodovino, kot jo je opisal pisec obravnavanega članka in kot jo avtorja DVIGNJENEGA ZA-STORJA Peter Rezman in Vane Gošnik navajata, ko omenjata letnico 1987; saj so prva poročila o ekološki obremenitvi Šaleške doline prišla iz pod peresa delavcev Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja že v letu 1984. Pa tudi to ni začetek ekoloških aktivnost: v naši občini. Čeprav spoštujem vsak napor za razgaljanje dejstev in vsak konstruktivni predlog za izboljšanje neustreznih razmer, pa menim, da piscema v letu 1987 (NČ z dne 14. 5. 1987, stran 9) leto dni po sprejetih sklepih Izvršnega sveta in Občinske skupščine (NČ z dne 29. maja 1986 str. 5) ni bilo težko oblikovati zahtev s katerimi se še danes štejeta za pionirja ekološkega gibanja v občini, predsednik ZELENIH Velenja Vane Gošnik pa za znanega Velenjskega ekologa. Zaključna ugotovitev pisca, da tudi ob morebitnem tuljenju sirene v Zavodnjah še problem ne bo rešen, ampak bodo ljudje le vedeli, da vdihujejo škodljiv zrak pa stvar zopet postavi na realno mesto. To Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja že vse skozi ve in trdi. saj celotna polemika v zvezi z delovanjem Ekološkega informacijskega sistema oddaljuje stvar od bistva. V prisotnost relativno visokih emisij iz TEŠ in imisij SO- na območju Šaleške doline ni nobenega dvoma, reši pa nas le namestitev čistilnih naprav. Za njihovo namestitev je že od leta 1987 zadolžena »Industrijskoenergetska gospoda«, ki me zanesljivo ni postavila na mesto predsednika obrekovanega komiteja. Predsednik Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Jože MRAZ. ing. str. Nimam zaupanja v svojo krajevno skupnost V NAŠEM ČASU je izšel članek izpod mojega peresa dne 8. 1. V990 pod naslovom; Deponija odpadkov v vasi Gorenje. S tem člankom sem obvestila javnost o samovoljnem odločanju občinskih struktur, v tem primeru Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Velenje, ki je z obrazložitvijo v svojih uradnih listinah navajalo iskanje primernega prostora za deponijo odpadkov. Pred seboj imam kar štiri dokumente, ki se navzkrižno tepejo pri izboru lokacije. 15. 10. 1987 je v izbor prišla ena sama lokacija v vasi Gorenje. 14. 12. 1987 po protestu proti taki odločbi je napisal Jože Mraz dopis DO VE KOS, (v vednosti tudi KS Gorenje) kjer so od 17 možnih lokacij opredelili le na tri in med njimi je kamnolom Gorenje. 21. 3. 1990 je izdal Komite KS Gorenje dopis, v katerem piše, da se o tej deponiji še ni odločalo, niti odločilo. In da bodo v obdobju 91—95 raziskali in do leta 2000 MOREBITI pripravili deponijo za odlaganje. Kajti izmed 10 proučevanih lokacij so bile izločene najprej štiri, končno dve in nato ena v Gorenju. Tako je Jože Mraz napisal tudi v Naš čas dne 5. aprila 1990. Iz vseh teh zmešanih števil lokacij, najprej 17 ali 10, nato tri ali štiri, nato dve ali ena, verjamem najbolj tistemu, kar je napisano v SKUPŠČINSKEM DELEGATU na strani 17 pod PREDLOG SANACIJSKIH UKREPOV, kjer piše: »Iz raziskovalne naloge Zavoda za urbanizem je razvidno, da je najustreznejša lokacija nove deponije komunalnih odpadkov v Kamnolomu tufa v Gorenju - ZUV P - 406, avgust 84.« Torej so ostale lokacije le slepilo, če pa je bila ta lokacija izbrana že 1984 leta. Na isti strani SKUPŠČINSKEGA DELEGA TA piše, da je rok za izgradnjo nove sanitarno urejene deponije 1991 — 1995. Spet ne vem, kaj je prav in res, ali leta 1995 ali MOREBITI leta 2000. Nato je še na isti strani pod točko 3. RAVNANJE Z ODPADKI napisano: »Iz analiz odpadkov je razvidno, da lahko škodljivo vplivajo na okolje: krom, sulfid, amonijak, svinec, arzen, baker, fenoli in ostanki topil.« Vse to je napisano v SKUPŠČINSKEM DELEGATU kot predlog za glasovanje vseh treh zborov SO Velenje, ki so se sestali v petek dne 30. 3. 1990. Ker smo se prizadeti kraja- ni na sestanku dne 19. 3. 1990, katerega smo se polnoštevilno udeležili krajani Gorenja in krajani Gneča, ki je tudi v neposredni bližini takoj nad kamnolomom v občini Mozirje, ki so tudi zbrali 97 podpisov v protest deponiji, enoglasno odločili, da V KAMNOLOMU TUFA V VASI GORENJE TE DEPONIJE NE DOVOLIMO GRADITI, podprli pa so nas Štefančič — predsednik KS Gorenje, tudi KS Šmartno ob Paki — navzoča Atelšek in Rakun, ZELENI Velenja — navzoč Rezman in Šaleško ekološko društvo. Ni pa bilo povabljenih iz PGVO, VEKOSA in Izvršnega sveta SO Velenje. Tam bi se lahko nejeverni Mraz prepričal, ali so krajani, ki so se podpisali, resnično tudi tako mislili, inNkoliko je to samo moja osebna stvar. Da, tudi moja osebna stvar je to, saj sem član sveta Šaleškega ekološkega društva in kaj malo bi bila vredna, če ne bi svojih krajanov seznanila z zahrbtnimi ukrepi Komiteja za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja. Kako je moralo priti nekaj takega na glasovanje vseh treh zborov skupščine, če pa o tem ni nihče vprašal predstavnikov KS Gorenje (vsaj tako trdi Štefančič) ali prizadetih bližnjih krajanov, to je vas Gorenje in Gneč, pa četudi je v drugi občini? Ljudje smo ljudje tudi zunaj mesta. Svojega predsednika KS Šte-fančiča sem nato vprašala, kdo bo šel na zasedanje treh zborov v Velenje dne 30. 3. 1990. Povedal je, da on ne more, da bo šel delegat Ribič. Vendar smo se tudi mi v Gorenju pripravili in šli sicer nepovabljeni, toda odločni trije krajani in eden iz Gneča. Ob točki, ki obravnava odpadke smo povedali, kakšna je naša odločitev tako v Gorenju, kakor na Gneču. Na kratko povedali zakaj, prebrala sem tudi dopis ZVEZE BORCEV NOV ŠMARTNO OB PAKI, ki so na svoji seji obravnavali in enoglasno protestirali proti takemu izboru lokacije v bližini naselja. NI PA BILO NOBENEGA DELEGATA IZ NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI! Tako ta deponija takrat ni bila potrjena, delegati so sprejeli sklep, da se mora vse še preveriti. Tako smo bili na seji samo mi štirje. Ko smo zapuščali dvorano po glasovanju te točke, smo pred zgradbo občine zagledali našega predsednika KS Štefančiča. Lahko si mislite, da mu nismo zapeli uspavanke. Kar se mi je prej ves čas svetlika- lo, se mi je zdaj posvetilo. Kljub temu, da je Štefančič izjavil na našem sestanku, da ni govora, da bi se tu gradila deponija, se ni pobrigal, da bi bil on ali kak drug delegat navzoč. Nihče ni bil prisoten pri glasovanju in nihče nič kriv, program bi bil potrjen in krajani izigrani. To je hotel predsednik Štefančič in nič drugega. Kajti poznamo ga in za rento, ki je obljubljena tisti krajevni skupnosti, ki bo deponijo sprejela, bi nas tudi prodal. Kaj pa svet krajevne skupnosti? Zakaj ga imamo, če ni nobenega, ki bi se za nas potegnil? Po pravici povedano, smo Gorenje za naše funkcionarje kot je Srbiji Kosovo. Za vse, kar smo planirali v Gorenju so nas zavrnili in naših 60 samoprispevkov smo porabili mimo programa za druge, ne tako pomembne stvari. Pravzaprav mi zase nič ne zahtevamo. Hoteli pa smo, da bi naša dvorana v domu krajanov dobila ogrevanje takrat, ko je ERA svojima trgovinama, ki se dotikata dvorane, napeljala centralno kurjavo. Ne, za to ni bilo denarja. Pač pa je dal svet KS Gorenje to dvorano — kulturno dvorano z odrom — nekemu privatniku za KAZINO. Notri sta dva biljarda, fliper in šank. Pred nekako desetimi leti je bila ta dvorana obnovljena, položene so bile ploščice po tleh in bila je kar prijetna za oko. Ker dvorana pač ni stanovanje, da bi bila zasedena vsak dan, imeli pa smo prireditve in veselice pa tudi prostor, ki smo ga navsezadnje gradili ravno mi - naša povojna gcneracija — v kulturne namene. Uprizarjali smo igre združene z veselicami in tako gradili počasi svoj dom do konca. Danes pa je dvorana v kaj klavrnem stanju. Raztrgana zavesa na odru, ploščice razbite od krogel biljarda ali česa drugega, pijančevanje, nočni nemiri in pretepi. To je Štefančičeva kultura. Sestanek vaščanov ga ni mogel odvrniti od tega, da bi preprečili ta kazino, kljub pritožbam sosedov o nočnih nemirih. Ali pa Prislanova brv čez Pa-ko. Vse čase pred vojno je obstajala, med vojno je bil to edini prehod čez Pako, ki ni bil vojaško zavarovan in so lahko partizani varno hodili preko. Po vojni je še dolgo bilo vse v redu, sedaj pa kljub večletnim obljubam ni realizirana in je najstarejša investicija v programih KS Gorenje. Zakaj tako tov. predsednik? Ne samo da jo uporabljajo številni ljudje iz Gavc in Velikega vrha. ampak tudi lastniki zemlje na tej in oni strani Pake imamo probleme. Namesto do njive 200 metrov, moramo iti na Paški most dva kilometra daleč, da pridemo do svoje zemlje. In kje so zbori krajanov za letni obračun financ KS? V gasilskem domu Paška vas, na bivših kandidacijskih zborih nikoli ni bilo več Gorenj-čanov ali Skorlanov. Saj je dom krajanov vendar v Gorenju. Glede zbora krajanov za odlagališče odpadkov pa pridejo v poštev samo zares prizadeti krajani v bližini tega prostora, kajti le-ti bodo morali dokazati, da v takšni okolici in bližini ni življenja. Marinka Obu Gorenje 9 a ni •v i •v v Slicice z volisc Pošast hodi po Sloveniji pošast volitev. Tako nekako bi verjetno začela tovrsten prispevek očeta komunizma danes. V tem medvolilnem času, ko je prvi krog volitev končan, drugi pa nam še predstoji sem za Vas iz Velenjskega rudarja izbrskal člančič z zgornjim naslovom. Že vnaprej prosim, da ga ne jemljete kot pred(med)volilni prispevek, temveč zgolj kot sredstvo za relaksacijo in lažjo prebavo: »Prav lepa so stanovanja v rudniški koloniji. V takem lepem stanovanju stanuje tovariš Z. Na dan volitev je odšel z ženo nekam na obisk. Seveda je bil opravičeno ali neopravičeno odsoten. Kakor se vzame, oziroma to je bila stvar volilne komisije. Doma je ostala samo gospodična hčerka. Ker je dolgo ni bilo na volišče, so šli nekateri zaskrbljeni aktivisti obiskati to gospodično in jo opomniti, da se nahaja volišče samo nekaj korakov od stanovanja. Toda gospodična je bila takrat zelo neprijazna. Demokracijo si je pač po svoje tolmačila, češ, da ni nikjer zapisano, da se mora iti voliti, da to ni nikjer na svetu. Seveda ljudska oblast pa »mora« dati takim lepa in udobna stanovanja. O, gospodična, naj te rdečica oblije, naj te bo sram zato, ker ne znaš ceniti naporov delovnih ljudi od katerih bi marsikateri prav rad zamenjal svoje stanovanje (morda v baraki) za tvoje. Vsa čast upokojencem, ki so na volišča prišli v ranih urah in to sto odstotno. Marsikateri star možakar je korajžno stopal proti oddaljenemu volišču. To pot ga nista ovirala niti naduha niti revmatizem. Križi in težave. V volilni komisiji je res težko biti, posebno pa če imaš opravka s križi. Težave pa kar same po sebi pridejo. Takšni križi so bili s križem na volišču v Šaleku. Komisija je hotela volišče kar najlepše okrasiti, pa je imela težave z domačimi. Kar vprašajte jih, kako je bilo. Pa še marsikaj drugega vam bo komi- sija povedala. Celo to, da je neki volilec uporabil volilni listek za risanje osovraženih kljukastih križev.« Kaj naj rečemo drugega, kot da je bilo že včasih v volilnem času zabavno. Nas pa prepričujejo, da so bile te volitve dolgočasne češ, da se je že vse vedelo. O, pa so si znali tudi naši očetje popestriti volitve. To naj priča še naslednji odlomek: ». . . Ker ima šoštanjski okraj nekaj skupnih odbornikov za Republiški zbor proizvajalcev in so pogoji v teh predvolilnih pripravah podobni, je napovedal okrajni odbor SZDL tekmovanje okrajnemu odboru SZDL Slovenj Gradec v naslednjih točkah: 1. Kje bodo bolje izvedeni množični sestanki in kje bo boljša udeležba na teh sestankih. 2. Kje bodo zbori volilcev bolje obiskani. 3. Kje bodo zbrali več sredstev za volilni fond. Po istih točkah je napovedal občinski zbor SZDL Velenje tekmovanje ostalim dvem volilnim enotam v okraju Šoštanj z dodatno točko: 4. Kje bo večji odstotek udeležbe na volitvah.« Še malo, pa se nam bo še milo storilo za starimi volitvami z njihovimi prisrčnimi zanimivostmi. Ali si lahko predstavljate, da bi danes zaradi »neprimernega rezultata« zamenjali skrinjice z rezultati, kot se je to zgodilo v Skalah leta 1946, ko je 93 % Škalčanov oddalo svoj glas v »črno skrinjico«? Ali pa, končno, kje je danes volilni golaž in pivo? Da. da, vsega prisrčnega in tako socialistično našega ni več. In to nepreklicno! (Ali pa vendarle? Saj smo skupaj z našo evropskostjo ja tako globoko balkanski!) Tone Ravnikar Miličnikova prepotentnost Navidez majhen prekršek vas lahko stane precej živcev, če nimate sreče in vas zaloti miličnik lačen akcije, po naključju pa ste še brez dokumentov v žepu. No, sam sem bil v petek, 30. marca ob 20.30. prav takšne »sreče«. Pri prečkanju Šaleške ceste (za občinsko stavbo) sta me zalotila miličnik in njegov pes. Sledile so litanije in odmera kazni. Tu pa se je moralo zaplesti. Najprej ni bilo denarnice, potem pa še dokumentov ne. Stekla je akcija. Za trenutek je zadevo prevzel pes, ki me je pridno stra-žil, medtem ko je njegov prijatelj klical na pomoč. Očitna zasedenost dežurnega na Postaji milice nas je prisilila, da malcc počaka mo in tako smo vsi (miličnik, pes in jaz) kakšnih pet minul opazovali promet na Šaleški ulici. Bilo je kar zanimivo in bili smo kar zanimivi (lahko si mislite). Kar naenkrat pa je bilo mojemu miličniku dovolj heca (čeprav smo bili ves čas tiho in pri miru). Obrnil seje k meni in zahteval izpraznitev žepov. Od začudenja in nevajenosti takšnih situacij najprej sploh nisem doumel zahteve. No. v drugo je bil ton že bolj jasen. Izpraznil sem žepe in očitno razočaral preiskovalca. Na tleh so se znašli ključi in ura. Očitno premalo, zato smo nadaljevali. Prislonil me je ob smetnjak, upognil glavo, razširil noge ter pričel z osebnim pregledom. Ob situaciji ni ostal ravnodušen nili pes. Pridno mi je lajal v upognjeno glavo s kakšnega metra. Miličnik je zavzel potreben položaj ter med lasmi, za ušesi, med prsti, v mednožju iskal osebno izkaznico. Verjeli ali ne — ni je našel (navadno jo nosim v žepu). Nadrl je še psa, naj bo že enkrat tiho ter spet poklical dežurnega na PM, češ naj že enkrat preveri podatke. Še kakšnih pet minut smo opazovali promet. Kuža je še nekaj protestiral a je miličnik odločno branil časi osebe, s katero je stopil v uradni stik ter na psu nazorno pokazal, kdo je tu gospodar. Končno se nas je (točneje, se me je) dežurni usmilil. V manj kot pol minute so me prepoznali kol svojega soseda, kar je pome- nilo rešitev primera in prostost. Kot ateist sem se vseeno zahvalil Bogu, da me je rešil avan-turista, lačnega miličnika, očitno podleglega videofilmom ameriških kriminalk zadnjega kvalitetnega ranga. Tako verjetno ne bo šlo več. Vse ima svoje meje, tudi pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve Republike Slovenije. Tam notri (Uradni list SRS 44/88, člen 30) dragi moj miličnik, natančno piše, kako ravna pooblaščena uradna oseba z osebo, s katero stopi v uradni stik in tudi kje poišče podatke — vsekakor ne med »jajci«. ALEŠ OJSTERŠEK Žarova II Velenje Privilegiji — nadloga vsake družbe V Našem času, dne 15. marca letos, je Albin Amon kratko in jedrnato opisal stanje in posledice privilegijev v naši družbi. Lahko bi mu telefonirala in rekla: »Bravo Amon, to ste napisali, kot da berete moje misli.« Pa nisem, ker se mi zdi, da je bolje, če svoje strinjanje zapišem. Menim, da je veliko takih, ki bodo, upajmo po volitvah, morali za to tudi kaj storiti, da bosta strokovnost in delo osnova za funkcijo oziroma delovno mesto in nagrajevanje. ANKA FRÌCEU Ne bomo dovolili onesnaževanja doline V Savinjskih novicah štev. 1 — januar 1990 je bil priobčen sestavek neznanega avtorja z naslovom: Prodor avto krosa v dolino. Prispevek je ilustriran s štirimi fotografijami, na katerih so avtomobilom podobne prikazni na blatni in razorani zemlji. V zapisu je navedeno, da so Ljubno in Radmirje že nekajkrat obiskali člani Avtokros kluba Kamnik, ki da nameravajo na glinokopu v Homu urediti poligon za tekmovanje s posebej prirejenimi avtomobili. Prva tekma naj bi bila že ob koncu maja t.l. Predstavniki Avtokros kluba iz Kamnika, naj bi izjavili, da boljše lokacije ne bi našli daleč naokoli. To jim prav radi verjamemo, saj nihče drug ne bi bil tako neumen, da bi pristal na to, da bi se takšno onesnaževanje naselilo v njegov prostor. Poznano je namreč, da so tovrstni »šport« na zahtevo Zelenih pregnali iz Avstrije, sedaj pa ga hočejo Kamničani poriniti nam. Vse gre po tisti znani formuli, da se naj pač ekološko nevarni odpadki in druge umazane in težaške tehnologije selijo h tistemu, ki je nerazvit in reven, skratka ki je vsestransko zaostal ! Sprašujem, ali smo ljudje v Sa- vinjski dolini v resnici takšni, ali smo si zares zaslužili, da bomo postali odpad za vse tisto, česar se hočejo drugi iznebiti? In takšen odpad pomeni tudi Avtokros v Homu, kajti tu se bo menjavalo in razlivalo večje količine olja, znano pa je, da je resno ogrožena neoporečnost pitne vode v podzemskih vodnih zbiralnikih na Dravskem polju, če se na primer gozdarju na Pohorju razlije olje iz motorne žage ... Ali bomo res dopustili, da bo za dolge čase zatonil nedeljski mir med Gornjim Gradom in Radmirjem, da bodo življenjsko ogrožene družine ob cesti na poti k maši, da bo Ham prometno blokiran od tisočev parkiranih avtomobilov, zavit v meglo izpušnih plinov in neznosnega rjovenja dirkalnih strojev? Doslej neokrnjena, po širnem svetu ob-čudovana gornjesavinjska narava pa bo nastlana s cigaretnimi odpadki, plastičnimi kozarci, pivskimi steklenicami in vsemogočimi drugimi odpadki. Zato apeliram na Zelene, da tokrat na konkretnem primeru v smislu rekla Hic Rhodus hic Salta, odločno posežejo v nameravano onesnaževanje gornje Savinjske doline in ga z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečijo! Nenavsezadnje pa bi morali izreči svoj odločni NE tudi kulturni in javni delavci, ki po svoji človeški in strokovni vesti ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi se gornjesavinjska katedrala z vso svojo baročno realiteto in radmirska cerkev z neprecenljivimi zgodovinskimi izročili, kot dva največja gornjesavinjska kulturnozgodovinska bisera znašla v središču odlagališča odpadkov ... Glede na vse povedano tako usodna odločitev za vse prebivalce naše doline ni samo stvar lastnika zemljišča, kot je navedeno v člančiču in ki je menda na to neumnost za ustrezen denar že pristal, temveč je to stvar nas vseh, ki tu živimo, še zlasti pa naših otrok, ki bodo tu še dolgo živeli. Zato odločno zahtevam od vseh, še prav posebej pa od tistih, ki so po uradni dolžnosti za takšno sramoto osebno odgovorni, da takoj, dosledno in dokončno preprečijo nameravano zas-vinjanje naše doline, ter tako onemogočijo, da bi postala cenena kolonija. JOŽE HORVAT-JAKI Med dirko i ijka Mtnkthmih auaerror Izgubili smo neodtujljivo pravico do dela Spremenil se je zakon o delovnih razmerjih na zvezni in republiški ravni. Zaposleni s svojim delom v službi in doma nismo utegnili spremljati njegovih sprememb, tako se ne zavedamo, kaj smo ob njegovi spremembi izgubili. Bistvena novost spremembe je, da delodajalec in delavec prostovoljno skleneta pogodbo o delu. Nihče nas ni opozoril, da s to spremembo izgubljamo največjo pridobitev tako kritiziranega socializma — neodtujljivo pravico do dela, ki je zagotavljala socialno varnost in pravice, ki so izhajale iz dela. Tako lepo je bilo to zapisano v stari ustavi, tako prepričljivo, da se je marsikdo odrekel dediščini zemlje, ker mu je delovno mesto zagotavljalo dovolj močan občutek varnosti. Toda ustave in zakoni se pri nas pogosto spreminjajo, zlasti zadnji čas. Osnovni vrednoti delavca, ki ga postavljata v enakopraven položaj z lastnikom zemlje ali kapitala ali drugih nepremičnin, sta bili zagotovljeno delo in zagotovljeno stanovanje. To sta osnovni vrednoti občutka varnosti. Prvo vrednoto smo že izgubili, slišijo pa se že glasovi o spremembah, ki bodo delavcu vzeli tudi drugo vrednoto in dali lastniku stanovanja neodtujljivo pravico do razpolaganja z njim. In ker smo si prvo vrednoto pustili vzeti brez večjega odpora, se bo najbrž enako zgodilo tudi z drugo. Koliko korakov nazaj bomo še naredili, da se bomo približali Evro-pi? Ob stečajih nas tolažijo, da gre tudi drugod na tisoče podjetij v stečaj in da se jih tudi toliko na novo ustanovi. Pri nas se izpolnjuje samo prvi del te tržne zakonitosti, za drugi del nima kapitala niti država. Tako brezposelnost naglo narašča. Toda biti brezposeln pri nas ali pa v razviti državi je velikanska razlika. Na Zahodu si lahko delavec, dokler je zaposlen, zbira kapital, pri nas mu ga požre inflacija. Ljudje z nizkimi osebnimi dohodki pa ga itak ne morejo zbirati, saj se z njimi komaj preživijo. Na Zahodu nezaposlenemu delavcu lahko pomagajo člani njegove družine, pri nas lahko preživljajo le sebe, izdatne finančne pomoči ne morejo nuditi niti starši svojim otrokom, če ti ne najdejo dela. Pri nas z brezposelnostjo pahnemo ljudi samo v bedo. Kako bo vse manj zaposlenih ustvarjalo za socialno varnost vse večje množice brezposelnih? Revolucija socializma je prvič v zgodovini uzakonila neodtujljivo pravico do dela in tako delavcu zagotovila socialno varnost, ki je izhajala iz dela, toda vzela je pravico do zemlje ali kapitala. Žal pa se tudi ni bila sposobna odreči re-vanšizmu nekdanjim gospodarjem, ker ni obvladala strahu pred nekdanjimi delodajalci ali njihovimi pristaši — lastniki podjetij in zemlje ali izobraženci ter duhovniki. In sedaj naj bi spet kapitalu država vrnila varnost in jo odvzela delavcu? Spet se slišijo glasovi v prid delodajalcem, da brezposelnost ustvarja strah pred izgubo dela, da delavci zato delajo bolje. Ali bomo uzakonili tudi strah pred slabim poslovanjem in izgubo zemlje in tako dosegli enakopravnost? Če pa bodo zakoni do enih strožji kot do drugih, bodo izdvojili nove množice nezadovoljnih. Kaj sta res nezdružljivi pravici do lastnine in dela? Če delavec s svojim delom zagotavlja eksistenčno varnost delodajalcu, naj tudi delodajalec vrača to varnost delavcu. Če pa so že potrebne sankcije za slabo delo, je to lahko degradacija delovnega mesta, do najslabše plačanega. To pa naj predlaga inšpektor dela po evidenci o delavčevih prekrških ali neuspehih, ne pa njegovi sodelavci, kot je bilo sedaj. Prav tako naj bo degradiran delodajalec, ki ukinja delovna mesta z odvzemom lastništva za določen čas in podvržen zgornjemu pravilu za slabo delo. Sankcionirano naj bo nedelo od direktorskega do zadnjega delovnega mesta, ki mora biti plačano toliko, da še zagotavlja minimalno socialno varnost. Stečaje pa bi preprečevala stroga kontrola zadolženosti. Upajmo, da bosta ideja in izkušnja o enakopravnosti in socialni varnosti, ki sta izhajali iz dela, vendarle ostali in bosta v najbljižji prihodnosti ponovno uporabljeni. Na volitvah pa naj zmaga tista stranka, ki si bo to zadala za svoj osnovni cilj. Marija Šavor Naj bo cesta! Bodo vremena gluhim se vendarle zjasnila? Volilni boj je na Slovenskem prežel vsako hišo. Odločitve ne bodo lahke. Med vsemi bom volil tudi sam tistega in tiste, ki bodo znali najbolj hitro reševati gospodarsko barko iz potapljajočih voda. Tudi cesta je pomembna žila, ki napaja gospodarstvo Slovenije. To še posebej čutimo na Štajerskem. Žal smo sloveniko dobili le od Celja do Maribora. Cesta Celje—Ljubljana je nevrotična točka slovenskih cestišč; trojanski zamašek ubija človeka ter žre po nepotrebnem bencin in nafto. Ali je že kdo izračunal, koliko časa in koliko vsega ostalega zapravljamo na polžji vožnji čez Trojane? In še toliko bolj čudno je, da se za avtocesto Lendava—Celje—Ljubljana poteguje le liberalna stranka? V programih vseh strank bi morala biti med najpomembnejšimi gospodarskimi na- logami prejšnja gradnja omenjene ceste. Dosedanjo zapostavljenost Štajerske bi morali v prihodnje popraviti. Vemo, da je karavanški predor potrebno mednarodno dejanje. Toda ko tehtam upravičenost, časovno upravičenost, potem ni nobenih dvomov o prednosti štajerske avtopasov-nice. Kakorkoli že, cesta Lendava— Celje— Ljubljana ni samo domena liberalcev, je zahteva vseh slovenskih volilcev, ki že dolgo na lastni koži čutijo, kako življenjsko je potrebna izgradnja te ce- Tu so prve demokratične in svobodne volitve po vojni. Po vsej republiki so se vrstila predvolilna zborovanja, različne politične stranke so predstavile svoje programe. Vsi skupaj se le težko znajdemo, še teže pa je za nas, ki smo zaradi okvare sluha prikrajšani za celo vrsto informacij. Toda le kdo bi se spomnil, da nas je v Sloveniji 5O0O ljudi s težjo okvaro sluha in da smo tudi vo-lilci. Težko se bomo odločili, komu bomo na volitvah dali svoj glas, bomo pa tudi dobro premislili preden se bomo odločili. Tudi mi se želimo seznaniti s programi političnih strank in zvez, ki bodo nastopile na volitvah. Toda kako? Pri predstavitvah na TV je edino ZSMS-liberalna stranka uporabila tolmača za slušno prizadete. Da se tudi nam, invalidom sluha in govora omogoči enakopravna vključitev v predvolilno do- gajanje, predvsem pa, da se seznanimo s tem, v kolikšni meri so posamezne stranke oziroma zveze pripravljene prisluhniti našim težavam in se dejansko zavzemati za uveljavljanje enakopravnega položaja invalidov v naši družbi, smo povabili vse politične stranke in zveze na pogovor. Našemu vabilu so se odzvale: SZ, SDZ, SKD, ZKS in ZSMS. Razgovora se je udeležil tudi predstavnik občinske volilne komisije. Le redkokdaj se v prostorih našega društva zbere toliko naših članov, kot v sredo 21. marca. Prišli smo iz bližnje in daljne okolice, da izvemo, kaj nam obljubljajo stare in nove politične zveze. In bilo je kaj slišati. Vsi po vrsti so poudarjali, da pomembno mesto v svojih programih namenjajo prav skrbi za invalide. Skratka sploh ni pomembno koga bomo volili, saj bo vsak zagotovil invalidom in tako tudi vsem gluhim kar najlepšo bodočnost. Govorili pa niso samo predstavniki strank, pač pa smo se oglašali tudi gluhi. Govorili smo o svojih težavah in tudi marsikaj spraševali. Kdaj bo za nas nastopila toliko obljubljana lepša prihodnost? Zakaj je po 45 letih obljub še vedno ni? Invalidi živimo na robu družbe. O našem življenju odločajo drugi, vsem se smilimo, nihče pa nas noče poslušati, ko govorimo o svojih težavah, željah in potrebah. Slušno prizadeti v naši občini smo po 27. letih obstoja našega društva doživeli, da je bilo toliko političnih prvakov pripravljenih poslušati nas in celo odgovarjati na naša vprašanja. Bojimo se samo, da bodo po volitvah vse lepe besede pozabljene in bomo ponovne pozornosti deležni šele pred naslednjimi volitvami. Erika Grobelnik ga. Takoj sem pričel s popolno abstinenco, čeprav sam nisem imeI težav z alkoholom ter prenehal s kajenjem. Ker je delo skupinsko in smo bili vsi na istem, je bilo lažje. Tudi žena je prenehala kaditi. Tako smo mati. žena in jaz pričeli obiskovati šolo za zdravo življenje. Mati je prenehala piti. seveda šele tedaj, ko sem ji odkrito povedal, da ima dve možnosti — ali gre skupaj z nami v program drugačnega načina življenja ali pa prekinemo stike. Njeno vmešavanje v mojo družino je namreč doseglo kritično točko. Sledili so redni teki v Dravogradu in Velenju, prvi koraki v planine, branje kakovostne lepo-slovno-filozojske literature in pisanje utrinkov. Danes sem pretekel že tri velike maratone (42 km), prehodil večino slovenskih gora, prebral kupe knjig, ki so mi veliko dale in napisal na desetine avtoanalitičnih spisov. Najvažnejše pa je. da sem ohranil in poglobil odnose z družino, obdržal mater, ki pridno izpolnjuje naš program in našel smisel življenja. Bernard Krajnc Spoštovani župani Med kandidati za »bodočega pluralističnega župana« občine Velenje sem zasledil tudi Matjaža Natka, ki ga dobro poznam in želim, da nekatere njegove vrline spoznajo tudi voltici moji soob-čani. Matjaž Natek »bodoči župan« občine Velenje ima vse pogoje za to odgovorno funkcijo po merilih zadnjih štiri desetletij. Zelo dolg povojni aktivistični partijski staž križarja revolucije, ki ga je opravljal s tako vnemo, da ga je morala kaznovati lastna Partija z opominom. Idejno diferenciacijo »po svojih merilih« je izvajal že pred 20 leti. Mene je zaradi upiranja njegovi brutalnosti in dik- taturi, zaradi besedice »bog«, ki sem jo zapisal v dopisu svetu šole; zaradi žene, ki je hodila, hodi in bo hodila k bogoslužju pognal na cesto, ob vrnitvi pa organiziral štrajk, sklical vso občinsko politično in upravno elito, da bi rešil svoje propadle načrte. Ni mu uspelo! Eno leto sem prejemal plačo, regres za malico — šola je plačevala sodne stroške in odvetnike z denarjem davkoplačevalcev po zaslugi »bodočega župana«. Prav trapaste so njegove obljube za kaj se bo zavzemal kot župan. Gospodarstvo bo rešil z izkušnjami pri graditvi šolskih prizidkov in telovadnice Solidarno- sti; ekologijo z zapiranjem kvar-topirskih beznic; zaposlovanje z diferenciacijo in zaposlovanjem idejno čistih kadrov (strokovnost ni važna); ponovno bo uvedel COŠ in pristajalno stezo za helikopterske obiske; občanom žejnim kulture bo preskrbel ponatis kataloga umetnin kiparja Ivana Napotnika, ki ga je na šoli pred dolgimi leti zaman iskala umetnikova žena itd. Glasoval bom za župana, ki nima take aktivistične preteklosti ima pa čisto vest in resnične cilje v dobro občanov! Jože Vok jasno opredeljeni občan Javno vprašanje o samoprispevku V zadnji številki »Našega časa« je bilo objavljeno poročilo o izvajanju 4. samoprispevka v občini Velenje. Ker z zanimanjem prebiram novice o tem, kako se porabljajo ta (tudi moja) sredstva, sem se lotila tega, sicer precej dolgega članka. Zelo razočarana sem z branjem članka kmalu prenehala, ker sem ugotovila, da me nekdo močno vleče za nos (žal ne samo mene). V poročilu je namreč navedeno, da je bila v KS Lokovica asfaltirana tudi cesta Draj—Zapušek—Dobnik (zapisano »že realizirano«). Žal pa so dejstva drugačna! Asfaltirana je namreč le cesta od »Draja« do Bizjaka, cestni odsek od Bizjaka do Dobnika pa je ostal neasfaltiran, kljub temu, da je bilo tudi v programu za izvedbo 4. samoprispevka navedeno, da se bo v KS Lokovica asfaltirala celotna cesta od »Draja« do Dobnika. Sprašujem se, kako je mogoče, da je v vseh dokumen- tih navedeno asfaltiranje celotne ceste, kar okoli 300 m te ceste pa ostane neasfaltirano. V zadnjih petih letih na ta cestni odsek ni bil pripeljan niti en sam kubični meter peska, kaj šele da bi bil asfaltiran. Pa je to vendar občinska cesta, za katero bi nekdo moral skrbeti. Posebej še zato, ker ceste ne uporabljamo sami, ampak tudi Vekos Velenje, ki skrbi za vodni zbiralnik za potrebe RLV Velenje, nad našo hišo. Res je naša hiša zadnja v tem zaselku Lokovice, to pa še ne pomeni, da tu živijo ne bodi ga treba ljudje, za katere je tej družbi prav malo mar. Tudi jaz in moj pokojni mož sva vsa ta leta plačevala samoprispevke, kljub nizki plači oziroma pokojnini. Še več, za asfaltiranje te ceste sva z možem plačala še dodatni denarni prispevek, ki ga je pobiral vaški odbor našega zaselka. Vem da tega dodatnega prispevka vsi niso plačali, med njimi tudi taki, ki imajo danes asfalt praktično do hišnega praga. Plačevali smo torej vse štiri samoprispevke in dodatne prispevke. rezultat vsega tega pa je le groba laž v poročilu, ki je bil objavljen v »Našem času«. Zaradi takih napak močno dvomim tudi v pravilno razdelitev sredstev prejšnjih treh samoprispevkov. Res spadam v kategorijo ljudi, ki so tej družbi včasih v breme (sem namreč upokojenka), a kljub temu me nihče ne bo vlekel za nos. Ker gre v tem primeru za očitno dezinformacijo (ali KS Lokovica odbora za spremljanje samoprispevka ali odbora plačevalcem samoprispevka). zahtevam, da se odbor sestaae še štiriaajstič, ta primer (če je edini?) prouči in objavi jim odgovor v časopisu »Naš CILKA DOBNIK LOKOVICA 146 Moja izkušnja Vse kar človek prejme od ljudi. mora dati naprej drugim, drugače ostane v njem neoploje-no in ga prične znotraj razjedati. Tako je tudi v meni narasel nemir. ki ga moram odpreti ljudem. ki to morda potrebujejo. Kar bom opisal, je samo moja izkušnja in samo to. Izhajam iz družine, kjer sta bila oba starša zasvojena z alkoholom. Zaradi ločitve sem mladost preživel ob materi, kije bila alkoholičarka. Zaradi tega sem doživljal hude stiske, saj me je bilo sram pred ljudmi, pogrešal pa sem predvsem zdrav zgled in ljubezen. Tako sem tudi sam zavil s prave, ustaljene poti in se zatekel v nenehno bezanje pred odgovornostjo. Ko sem prvič pustil službo, sem bil prepričan, da meni ni treba potrpeti v tovarni. Sčasoma sem posumil, da morda z menoj ni vse v redu. No, mater se je dalo prepričati, saj sama ni znala prav živeti in me je preživljala. Ko kasneje nisem uspel dokončati študija na višji šoli in sem zaradi tega izgubil čudovito delovno mesto, so postali dvomi v moje duševno zdravje že precejšnji. Komaj pa sem pričel o tem pogosteje razmišljati, sem postal še bolj zaprt in nemočen. Ker sem si medtem že ustvaril družino, je tudi ona čutila posledice moje nedozorelosti in stalne stiske. Moja mati. alkoholno prizadeta, se je nenehno mešala v najin zakon in ga skušala razdreti. Ker sem bil še nedozorel, se matere nisem znal otresti. Po svoje sem jo še potreboval. da mi je dajala potuho za moje neuspehe v odnosu do žene in širšega okolja. Tako sem bil v mrtvem kotu. Čeprav je žena kmalu uvidela, da sva z materjo patološko navezana, in da sem še vedno njen sinček, sam tega nisem uvide!. V hudi življenjski stiski sem nekako instinktivno stopiI k dr. Ruglju v Ljubljano, seveda šele potem, ko sem po naključju dobil v roke njegovo knjigo >Zmagovita pot<. Ta nas je napotil k dr. Hebru v Dravograd, saj nam je bil najbolj dostopen, kajti mati živi na Koroškem. Tukaj, v šoli za zdravo življenje in skladne medsebojne odnose, pa sem postopoma spoznaval korenine svojih stisk in kar je poglavitno, pot ponovnega dvi- ČETRTEK 12. april PONEDELJEK 16. april 13. april SOBOTA 14. april 15. april TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 ■ TV LJUBLJANA 1 8.50 9.00 9.25 9.45 10.05 10.20 10.50 15.00 15.10 15.40 16.30 16.50 17.20 17.40 18.00 18.15 19.00 19.30 20.05 21.35 22.40 23.00 0.20 Video strani Tv mozaik — Spored za otroke In mlade: Indijanske legende: Mendamin, 12., zadnji del kanadske nanizanke Šolska TV: Vi in vaia alergija Estetska vzgoja Kulturna dediščina: Mlini na Krki Slovenci v zamejstvu, ponovitev Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Hunter, ameriška nadaljevanka, 5. del, ponovitev Tv dnevnik 1 Tv mozaik — Slovenci v zamejstvu, ponovitev Šolska TV, ponovitev — Vi in vaša alergija Estetska vzgoja, 4. del Mlini na Krki Spored za otroke in mlade — Ciciban, dober dan: Na kmetiji, Ovčar Hobo, ameriška nani-zanka Risanka Tv dnevnik 2 P. Wheeler : Bluebell, angleška nadaljevanka, 6. del Tednik Tv dnevnik 3 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma : Rdeči boogie Video strani 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade — Narodni parki: Risnjak 9.25 Biti odide v raju, angleška dokumentarna serija, 1. del 9.50 Kratka raziskava o kruhu, dokumentarna oddaja 10.20 P. Wheeler: Bluebell, angleška nadaljevanka 11.10 Video strani 16.20 Video strani 16.40 Poslovne informacije 16.45 Tv mozaik, Tednik, ponovitev 17.45 Plesni noktumo Omen 18.00 Spored za otroke in mlade — risanka F. Puntar: Ku-ku: Tiho po prstih, glasno s petami, lutkovna igrica 18.30 Poltronaexpres, španska nanizanka 18.40 Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Tajne službe, 6., zadnji del francoske dokumentarne serije 21.20 J. Le Carré: Smileyevi ljudje, angleška nadaljevanka, 2. del 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Oči kritike 23.15 Ciklus filmov Sama Peckin-paha: Sampion rodea, ameriški film 0.50 Video strani TV LJUBLJANA 2 ■ TV LJUBLJANA 2 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 17.00 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo. angleška humoristična nanizanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bili odide v raj, angleška dokumentarna serija. 20.25 Mali koncert: Da-libor Miklavčič, orgle 20.35 Večerni gost 21.20 Kratka raziskava o kruhu, dokumentarna oddaja. 21.50 Satelitski programi — poskusni prenosi. 1 b.UO Satelitski programi — posKusni prenosi. 17.50 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Maribor: Tele M 19.00 Domači ansambli: Ansambel Vesna, ansambel Nagelj in ansambel Ivana Puglja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 I '90 oddaja pred SP v nogometu. 21.00 Vprašajte ZIS 22.00 Človek in glasba, ponovitev 7. oddaje 22.55 Satelitski programi — poskusni prenosi. 9.00 Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Roka in noga 9.15 Lonček, kuhaj: Pečenjak iz že-melj 9.25 ZBIS: M. Carem: Steklenička črnila 9.35 Ciciban, dober dan: Na kmetiji 9.50 Miti in legende islamskih ljudstev: Zgodba o bronastem mestu, oddaja TV Beograd 10.05 F. Puntar: Ku-ku: Tiho po prstih, glasno s petami, lutkovna igrica 10.25 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka 10.50 Periskop: Za lep nasmeh, 2. del 11.35 Večerni gost 12.20 Oči kritike 13.00 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Kaoma, ponovitev zabavno- glasbene oddaje TV Beograd 15.25 I '90, ponovitev oddaje pred SP v nogometu 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Risanka 16.55 Ciklus filmov Waita Disneys : Raztreseni profesor, američki čb film 18.30 Vaš zelenjavni vrt, izobraževalna serija, 1. del 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 L. Greer: Lepi upi, 13., zadnji del francoske nadaljevanke 23.20 Dobra žena, avstralski film 0.55 Videostrani TV LJUBLJANA 2 15.00 Videonoč, ponovitev. 19.00 Danes skupaj, oddaja TV Zagreb 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspeänice — Rop, angleški film 22.15 Satelitski programi — poskusni prenosi. 8.05 Video strani 8.15 Otroška matineja — Živ žav 9.10 Poltrona express, španska nanizanka 9.15 Noro, norejše, norišnica, norveška nadaljevanka 9.35 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka, 11. del 10.25 Velikonočna maša, prenos iz Bazilike Sv. Petra v Rimu 11.55 /12.00 Urbi et orbi, prenos iz Rima 12.30 Videomeh, narodnozabavna glasba 13.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 14.00 Video strani 14.10 S. Saada — R. Goffrione: Formula 1, francoska nadaljevanka, 1. del 14.55 Križkraž 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Izgubljene in najdene sanje, angleški film 18.20 Alo, alo, humoristična oddaja, ponovitev 19.00 TV mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 G. Mihič: Balkan expres, nadaljevanka 20.55 Zdravo 22.25 Tv dnevnik 3 22.45 Hunter, ameriška nadaljevanka, 6. del 23.30 Video strani TV LJUBLJANA 2 10.00 Oddaja za jla in dokumentarna oddaja Ko se korenin zavemo 13.00 Nedeljsko športno popoldne 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Biblija: Tvoje je kraljestvo, angleška dokumentarna serija. 20.50 Iz črnega dosjeja: Zapor, dokumentarna oddaja 21.35 Glasbena parada Raden« '90 — Plesni orkester RTV Zagreb. 21.50 Športni pregled 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREF» * ■Miai^lV TAfiPFn 1 TV ZAGREB 1 TV ZAGREB f 9.00 Šolski spored (do 12.35) 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Kulturna zapuščina, izobraževalna oadaja. 17.50 Spomini družine Mi-lič, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. IMO Risanka. 18.45 Zeleni prstan, dokumentarni spored 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 ZIP, politični magazin 21.05 Kvizkote-ta M Šport danes 22.45 Noč z vami, nožni spored. 0.50 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Puščavski lisjak, ameriški film, 1951 (Jessica Tandy). 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Per- hoc. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Moda. 17.50 Duki. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker, serija. 21.00 Fiasko na Cherry Street, ameriški tv film, 1977 (Frank Sinatra). 23.30 Poročila. 23.40 Petek, trinajstega, serijska grozljivka. RTL PLUS 6.00 Bogati :n lepi. b.25 Halo, tvropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Avtopralnica, ameriški film. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.43 Gospodarstvo. 16.00 Družina Munster, serija. 16.30 Novo v kinu. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dr. M. Welby. 18.45 Poročila. 19.15 Moški za šest milijonov dolarjev, serija. 20.15 Robin Hood, škotski pustolovski film, 1985 (Vincent Friell). 21.50 Poročila. 22.00 Nogomet. 23.00 Osovražen in preganjan, francoska kriminalka, 1983 (Daniel Aureuil). 0.35 Moški za šest mili-ionov dolarjev, serija, ponovitev. 9.00 Šolski spored (do 12.35). 14.45 Poročila. 14.55 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Znanstveni razgovori 17.50 Povejte mi, kaj naj delam, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angeiesu, filmska nanizanka. 22.55 Johnny Logan v Zadru. 21.45 Tv dnevnik. 22.05 Kulturni magazin 23.05 Šport danes. 23.10 Noč z vami, nočni spored. 1.15 Poročila SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Ladja ljubezni. 9.00 Meč iz Monte Carla, ameriški pustolovski film, 1952 (George Montgomery). 10.15 Telefoni Bianchf, italijanski film. 12.05 Hamiltonovo vprašanje, kanadski film, 1986. 14.00 ATP teniški turnir, Barcelona. 17.05 Tvoje ustnice, tvoje oči, ameriška komedija, 1980 (Frank Langclla). 18.45 Poročila. 19.05 Trije angelčki za Charlija. 20.30 Poročila. 20.35 In ne išči znova izgovor, ameriški tv film, 1985 (Ellen Burstyn). 22.45 ATP teniški turnir. 23.35 Veliki Atlantik, angleški vojni film, 1953 (Jack Hawkins). 9.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda (do 10.30) 10.35 Čebelica Maja, risana nanizanka. 11.00 SA-1, informati-vno-revialna oddaja, nato Saga o For-sytih, filmska nanizanka. 13.00 Televizijski družinski magazin. 14.30 Risanka. 14.35 Cesarjevo novo oblačilo, bajka. 15.50 Kritična točka. 16.35 Tv dnevnik 16.50 Sedmi čut. 17.00 Domači ansambli: ansambel Nika Zajca. 17.30 Maček pod čelado, ponovitev dramske nanizanke. 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Alf, humoristična nanizanka. 20.50 Vojna v Las Vegasu, ameriški film. 22.30 Tv dnevnik. 22.45 Športna sobota. 23.05 Poročila v angleščini. 23.10 Noč z vami, nočni spored. 1.10 Poročila SATELITSKA TV SAT 1 9.30 Poročila. 9.35 Asterix. ponovitev risane nanizanke. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 12.20 Maša v zagrebški Katedrali. II JO Vatikan: vključitev v mašo. 11.50 Vatikan: Papeževo sporočilo svetu za Veliko noč. prenos. 13.00 Mama Lucija, filmska nanizanka. 14.00 Poročila. 14.05 Yu TV revija - V nedeljo skupaj. 16.20 Po dvatisočem. poljudnoznanstvena nanizanka 17.10 Orožnik in orožnice. francoski film 18.45 Asterix, risana nanizanka 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Specialna redakcija, drama. 21 JO Zabavna glasba. 21 JO Tv dnevnik. 71 3S Poročila v angleščini. 22j40 Noč z vami, nočni spored. 0.40 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 :ovt. RTL PLUS i Tvoje i niče, tvoje oči, ameriška komedija. 12.30 Kremenčkovi, Naša mala farma, Kuhajte. 14.00 ATP tenis turnir, Barcelona. 17.55 Novo v kinu. 18.20 8.10 Ghostbusters, Batman. 9.50 Kuhajte. 10.30 Od vsepovsod^ 11.00 Ko ne" najdejo več izhoda, ameriški film, 1985. 13.20 Stoff, velikonočni zajec, ameriška risanka. 13.45 Prosti čas. 13.55 ATP teniški turnir. 17.05 Trije mušketirji, francosko-italijanski film, 1960. 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in 8.00 Snorkelsi. 8.45 Noozles, risanka. 9.15 Plešoči čeveljci, nemška pravljica. 10.00 Veliki in mali Klaus, nemški otroški film. 11.00 Othello, italijanski operni film, 1986 (Placido Domingo). 13.00 Moj oče vesoljec. 13.25 Santa Barbara. 14.05 \........... Krvavi i (Joel McCrea). ut, danska komedija, 1984. 17.50 Narodna glasba. 19.05 Sledge Hammer, satira. 19.30 Gemini Man. 20.15 Stre-ets of golf, ameriški film, 1986 (Klaus Maria Brandauer). 21.45 Moji ljudje, "2.45 Nož na obali, t Glo- 22.05 Hunter, ameriška kriminalka, 1987 (Fre d Dryer). 0.25 V obroču Scotland Yarda, angleška kriminalka, 1955 (Audrey Dalton, Sidney Chaplin). ara. 14.05 Ljudje in živali. 14.30 vi pesek, ameriški vestem, 1964 I McCrea). 16.00 Twist and Sho- RTL PLUS tvoji ljudje. 22.45 Nož na obali, ameriški akcijski film, 1986 (Crispin ver). 0.20 Predor živih trupel, angle- ška grozljivka, 1976 (Christoper Lee, Donald Pleasance). EUROSPORT 6.d0 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Cirkus 10.00 Šport. 11.00 US masters golf. 13.00 Boks. 15.00 Pustolo Enszn S.00 Za otroke. 10.15 Promet. 11.00 Streets of Gold, ameriški film, 1986. 12.30 Klasika. 13.15 Ragazzi. 14.15 Podelitev umetniške nagrade. 16.00 Smith in Jones, serija. 16.55 Street Hawk. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 Neposredno iz Dallasa s Southfolk Ranča. 22.00 Vse ali nič. 23.15 Ljubezenske igre mladih deklet, nemška erotična komedija, 1972 (Christine Schubert). 0.40 Sexy Clips. 0.55 Street Hawk, ponovitev. zver. 20.00 Ko ob nedeljah igra vaška godba, nemški domovinski nlm, 1953 [Hans Stüwe). 21.40 Sport 22.00 Primer za Kleopatro Jones, ameriška kriminalka, 1973 (Tamara Dobson). 23.30 Na begu, serija. RTL PLUS 8.00 Jutranji spored. 9.30 Lovec na zajčke, otroški film. 11.00 Bratje Marx v vojna ameriška komedija. 1933. 12.30 Klasika. 13.35 Jetsonsi. 14.05 Dr. Who. 14.30 Samson in Dalila. ameriški film, 1984 (Max von Sy-dow). 16.00 Krvavi jastrebi z Alaske. nemški film, 1973. 17.50 Nemški šla-gerji. 18.45 Poročila. 19.00 Drugi obraz, ameriški film, 1971. 20.15 Dva mornarja, nemška komedija, 1957 (Anita Gutwell). 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prime Time. 22.35 Tutti Frutti, erotični kviz. 23.35 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Sexy Folies. rs go ----- ------ ----- . uo,w.oVŠCina. 16.00 US Masters Golf. 18.00 SP v rokometu, skupina C, Helsinki. 19.00 Moto šport. 19.30 Trax. 20.00 Košarka. 22.00 Nogomet. 23.00 Curling, ženske. 0.00 Avstralski noqomet 1.00 Wrestling. 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovno poročilo. 7.00 Za otroke. 9.30 Cirkus. 10.00 Športne novice. 10.30 Trax. 11.00 Umetnostno drsanje. 13.00 The Harlem Globetrotters. 14.00 SP v rokometu. 15.00 Košarka. 17.00 SP v curlingu za ženske. 18.00 SP v rokometu, skupina C. 19.00 Handclimbing Masters, Bercy, Pariz. 20.00 Wrestling. 20.30 Trax. 22.00 Hokej, Lyon, Megeve. 0.00 SP v curlingu za moške. 1.00 Wrestling. EUROSPORT 7.00 Morski greben. /.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 BMX. 10.30 Avstralski nogomet. 12.00 Hokej. 14.00 SP v rokometu. 15.00 Konjeništvo, svetovni pokal, Dortmund. 16.00 Maradona, največji igralec na svetu. 17.00 Svetovni šport. 18.00 Magazin za deskarje. 18.30 Trax. 19.00 Kolesa. 20.00 Boks. 22.00 Nogomet, film o letu 1978, premiera. 23.30 Nogomet, s. 0.30 r- " EUROSPORT 7.00 Religija. 8.00 Fun otroke. 10!00 BMX. 10.30 I deskarje. 13.00 Finale v skokih. 14.00 SP v rokometu, Helsinki. 15.00 Nogomet, worid cup 1978. 15.30 Umetnostno drsanje, gala. 19.00 Kolesarstvo. 20.00 Nogomet 22.00 Nogomet, wortd cup 1954. 23.00 SP v curlingu finale moški. 1.00 Kolesarstvo. 8-50 9.15 9.40 9.55 1US 15.30 15.40 16J0 16.45 18 JO 18 JO 18.45 19.10 19 JO 20.05 21 JO 21 JO 22.20 22.40 23.40 0J5 Video strani Mozaik, ponovitev — Spored za otroke in mlade — G. Ba-bič: Baš Čelik, lutkovna igrica TV Zagreb Slovenska ljudska glasbila in godci — Oprekelj Utrip Zrcalo tedna Video strani Video strani Hunter, ameriška nadaljevanka, 6. del Tv dnevnik 1 Mozaik, ponovitev — Zdravo Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Vozel Miti in legende islamskih ljudstev: Odisej in Sindbad Potovanje kukavičke Kuka včke Risanka Tv dnevnik N. Savič: Beg, drama Predvolilna tribuna Osmi dan Tv dnevnik 3 Operne zgodbe, angleška serija Hunter, ameriška nadaljevanka, 7. del Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.00 Pustolovščina — slikarstvo. švicarska izobraževalna serija. 19.90 Lepo je biti muzikant, prireditev ob 60-letnici Slavka Avseni-ka, prenos z Bleda. 21.00 Sedma steza, športna oddaia 21.15 Po sledeh napredka. 21.45 Rock video 89. oddaja TV Sarajevo 22.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35) 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami 17.00 Tv dnevnik. 17 JO Nekaj več. izobraževalna oddaja. 17.50 Naj bo lep, nanizanka za otroke. 18.05 Zmajevci. nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka 18.45 Teledish. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski spored. 21.05 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 21.40 Tv dnevnik 21.55 Šport danes. 22.00 Noč z vami, nočni spored. 0.00 Poročila. TV ZAGREB 2 17.00 Boljše življenje, ponovitev dramske nanizanke TV Beograd 17.45 Dopolnilo. 18.05 Renesančno slikarstvo na Hrvaškem. I8J5 Alf, humoristična nanizanka. 19.00 Zagrebška panorama. 19J0 Tv dnevnik. 20.00 Svet športa. 20.50 Poročila. 20.55 Odpadnik. ameriški film. 22.45 Dokumentarni večer. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Risanka. 8.30 Stoffi, velikonočni zajček, risani film. 9.00 Plešoče srce, nemški film, 1953 (Paul Hörbiger. 10.30 Novo v kinu. 11.00 Ko ob nedeljah zvečer igra vaška godba, nemški domovinski film. 12.30 Naša mala farma. 13.15 Terry na ograji, angleški film, 1985.14.20 Hamiltonovo vprašanje, kanadski film. 16.10 Heino, glas domovine. 17.00 Narava. 17.10 Pater Brown, ameriška komedija, 1954 (Alee Guinness). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trapper John M.D. 21.00 Sladka Irma, ameriška komedija, 1962 (Jack Lemmon, Shirley MacLaine). 23.25 Poročila. 23.35 Magazin. 0.00 Spiegel TV. 0.30 Ženska na obali, ameriški film, 1947 (Joan Bennett). RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.30 Noozles. 11.00 Mehiške sanje. 12.35 Opoldanski koncert 13.00 Moj oče vesoljec. 13J5 Dr. Who. 13.50 Oče Murphy, serija. 14.35 Otto je nosorog, film. 16.00 Invazija na Mars, film. 17J0 Zdravje. 18.15 Cena je vroča. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni magazin. 20.15 Narodna glasba. 11.00 Kobra, film. 23.45 Kulturni magazin. 0.15 Luknja v steni, film. EUROSPORT prenos. I TBA. 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Cirkus. 10.00 Nogomet. 12.00 World Cup 1954. 14.» Konjeništvo. 16.00 SP v curlingu. 17.00 Kolesarstvo. 18.00 Hokej, SP v Kanadi. 20.00 Moto šport. 21.00 Športni pregled. 22.00 Nogomet, film o letu 1958. 0.00 Hokej. SSPSCHÄNNE^superchÄNS 7.00 Daybreak. s uo Poročila. 8.15 Vi deo moda. 8.45 Mix. 9.00 Poročila. 9.15 Mi*. 16.00 Hotline. 17.00 On The Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Klasični filmi: Pokrivam očetovo fronto, ameriška komedija, 1933 (Claudette Colbert). 22.00 Poročila. 22.20 Kino klub: Kn-žarka Potemkin, klasični film, 1925. 23.45 Hollywood Insiders. 10.30 Infošov. 11.00 Zeleni hudič z Mekonga, avstralski akcijski film, 1981 (Mei Gibson). 13.30 Infošov. 4.00 Ameriške divje mačke, ameriški film, 1986.16.00 Telly and Me, ameriški film, 1987 (Isabella Rossellini). 17.30 Infošov. 18.00 Sam Marlowe, zasebni dejektiv, ameriška satira, 1980. 20.00 Železna zavesa, ameriška kriminalka, 1988 (Nick Nolte). 22.00 Pomoč v ljubezni, ameriška erotična komedija, 1987. 23.30 Pod ničlo, ameriška komedija, 1987 (Andrew McCarthy). 7.00 Davbreak. 8.00 Turistični magazin. 8.45 Mix. 9.00 Poročila. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Hit Studio International. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Koncert. 21.00 Nelson Mandela. 22.00 Poročila. 22.15 Nelson Mandela. 23.15 Glasbena scena leta 1980, 0.15 Poročila. 10.30 Infošov. 11.00 Jack, izzivalec, ameriška erotična komedija, 1987. 13.30 Infošov. 14.00 Mala prodajalna ?roze, ameriški glasbeni film. 15.30 elemix. 16.00 Pika Nogavička, ameriški mladinski film, 1987 (Tami Erin). 18.00 Tako dalje Emanuelle, angleška erotična komedija, 1978 (Suzzan-ne Daniele). 19.20 Telemix. 20.00 Policijska akademija, ameriška komedija, 1984. 21.35 Poročevalska vročica (Broadcast News), ameriški film, 1987 (William Hurt) 23.55 Mala bob-narka, ameriška kriminalka, 1984 (Diane Keaton). 2.05 Jane in izgubljeno mesto, angleška parodija, 1987. 7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 16.00 Leteči kivi. 17.00 Video moda. 17.30 Gledališče Dicka Powella. 18.30 Ultra šport. 20.30 Velika dolina, vestrnska serija. 21.30 Fred Allen Radio Show, ameriška komedija. 23.00 Cona somraka. 0.00 Telesa izginjajo, ameriška grozljivka (Bela Lugosi). 10.30 Infošov. 11.U0 Excalibur, angleški pustolovski film, 1980 (Nicholas Clav). 13.30 Infošov. 14.00 Upor v ?odzemlju, ameriški film, 1983. 15.35 elemix. 16.00 Nor sem za teboj, ameriški erotični film, 1984 (Linda Fiorentino). 18.00 Milje daleč od doma, ameriški film, 1987 (Richard Gere, Kevin Anderson). 19.45 Telemix. 20.00 Škandal v Palm Beachu, ameriški film, 1989 (Chynna Phillips). 21.40 Čarovnice iz Eastwicka, ameriška parodija na grozljivke, 1986. 23.35 'elim si da bi bila tu, angleški film, — ..........* LAti 7.00 Risanke, glasba, poročila. 11.00 Mix. 13.30 Hello Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Vandeman. 15.30 E. R. F. 16.00 turistični magazin. 16.30 Mix. 18.00 Financial Times. 18.30 Mix. 19.30 Video moda. 20.00 Hollywood, dokumentarec. 20.55 Caroline in uporniki, francoski film, 1962 (Brigitte Bardot). 22.30 Barnaby Jones. 23.30 Burkejev zakon, serija. 0.30 Mix. 7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.15 Mediteranska kuhinja. 8.45 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Turistični magazin. 20.30 Potovanje v Indijo. 21.00 Divje življenje, dokumentarec. 21.30 Perspektive v znanosti. 22.00 Poročila. 22.15 Divje življenje. TELECLUB 1987 (Emily Lloyd). 1.10 italijanski erotični film. 1987. ttrazione, 10.30 Infošov. 11.00 Madrid Connection, ameriška kriminalka, 1986 (Michael Pare). 13.30 Infošov. 14.00 Karate Kid 1, ameriški mladinski film, 1983. 16.05 Caddyshack. ameriška komedija, 1979 (Chevy Chase). 17.40 Pregled. 18.00 Mali Nikrta, ameriška kriminalka, 1987 (Sidney Poitier). 19.35 Telemix. 20.00 Vesele velikonočne praznike, francoska komedija, 1984 (J. P. Belmondo). 21.45 Oči Laure Mars, ameriška kriminalka, 1978 (Faye Dunaway). 23.30 Zadoščenje, ameriški akcijski film, 1981 (Anthony Quinn). 10JO Infošov. 11.00 Zelly and Me, ameriški mladinski film, 1987 (Isabella Rossellini). 13.30 Infošov. 14.00 Somrak Hollywoodu, ameriška satira, 1988 (Bruce Willis). 16.00 Obala mo-skitov, ameriški film, 1986 (Harrison Street, angleško-ameriški erotični triler, 1986 (Sigurnev Weaver, Michael Caine). 21.30 Sestop v pekel, francoska kriminalka, 1986. 23.00 Norčije v glavnem štabu, ameriška komedija, 1985 (Anna Dusenberry). TOREK 17. april TV LJUBLJANA 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev — Spored za otroke in mlade — Zgodbe iz školjke, 16. oddaja 9.30 Šolska TV — Ko se korenin zavemo: Boj izza žice in mej 10.30 Nemščina — Alles gute, 7. lekcija 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.15 Osmi dan 12.00 Video strani 15.00 Video strani 15.10 Nemščina — Alles gute, ponovitev 7. lekcije 15.40 Hunter, ameriška nadaljevanka, 8. del 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Mozaik, Šolska TV, ponovitev 17.40 Spored za otroke in mlade — Lonček kuhaj: Jabolčna pena 17.50 Pavliha in Micka, posnetek gledališke predstave 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 P. Hamilton: Zapeljivec, B. del angleške nadaljevanke 21.00 New York skozi okno, oddaja TV Zagreb 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Sunter, ameriška nadaljevanka, 9. del 23.10 Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb. 19.00 Naša pesem: Jugo- tlovanske zborovske slovesnosti: Niš '88, 4 oddaja 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 1Z.35). 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Kaj vedo otroci o svojem rodnem kraju, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Spoznanja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota 20.05 Vojne usode, filmska nanizanka. 21.10 V velikem planu, kontaktni spored 23.10 Tv dnevnik 23.30 Šport danes. 23.35 Noč z vami, nočni spored. 1.35 Poročila. TV ZAGREB 2 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Slavonije in Baranje. 19.30 Tv dnevnik. 19.5Ì5 Potepam se, snemam, dokumentarni spored. 20.25 Saragoza, košarka: Jugoplastika—Limoges. 22.00 Poročila. 22.05 Izbrani trenutek. 22.10 Festove premiere: 23.40 5—12, nočni spored kulture. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Naša mala farma. 10.05 Teleshop. 10.30 Trije mušketirji, francoski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, Denar, Ladja ljubezni. 15.30 Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Cannon, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje, igra. 20.30 Majhne pravdne ribe. 21.00 Hunter, lov v kočljivi zadevi, ameriška kriminalka, 1987 (Fred Dryer). 22.35 Poročila. 22.45 Profesionalci, serija. RTL PLUS 6.00 Mòi oče vesoljec. 6.25 Halo, Evropa. 8.35 Tv butik. 9.10 Springfieldova zgodba. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Zdravje. 11.45 Trop črnih ovc, serija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.&0 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 15.40 Poročila. 16.00 Ultraman. 16.30 Bionska ženska. 17.10 Cena je vroča. 17.55 Poročila. 18.00 Regionalni spored. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Moj šofer, francoski film. 22.00 Explosiv. 22.55 Love Streams, poti ljubezni, film. 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Cirkus. 10.00 Moto šport. 11.00 Hokej. 13.00 Nogomet, film o letu 1958.15.00 SP v hokeju. 18.30 Goli. 19.00 Športni pregled. 20.00 Košarka. 22.00 Wrestling. 23.00 Košarka, Zaragossa, Španija. 1.00 Cannes, Open Golf. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.15 Video moda. 8.45 Mix. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport, plezanje v dvorani. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport. TELECLUB 10.30 Infošov. 11.00 Maia boonarka, ameriška kriminalka, 1984.13.30 Infošov. 14.00 Lisi in general, švicarska komedija, 1986. 16.00 Sam Marlowe, ameriška parodija, 1980. 18.00 Železna zavesa, ameriška kriminalka, 1988 (Nick Nolte). 20.00 Conan, ameriški akcijski film, 1984 (Arnold Schwarzenegger). 21.40 Utrip, ameriška grozljivka, 1987 (Cliff de Young). 23.10 Pomoč v ljubezni, ameriška erotična komedija, 1987. SREDA 18. april TV LJUBLJANA 1 8.50 Video strani 9.00 Tv mozaik — Spored za otroke in mlade: Kristina Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka: Sobotna cesta 9.10 Mozaik, ponovitev — N. Savič: Beg, drama 9.55 P. Hamilton: Zapeljivec, 6 , zadnji del angleške nadaljevanke 10.45 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Žariiče, ponovitev 15.40 Hunter, ameriška nadaljevanka 8. del 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev — Iz črnega dosjeja: Zapor, dokumentarna oddaja 17.30 Po sledeh napredka 18.05 Spored za otroke in mlade — ZBIS: Mimo trav čez kamne tri 18.20 Pisma iz TV klobuka 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 1 20.05 Film tedna — Sestre Bron- tè, francoski film 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Videogodba 23.10 Hunter, ameriika nadaljevanka, 9. del 23.55 Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.30 Mostovi 19.00 Vaš zelenjavni vrt, izobraževalna serija 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.25 Druga tekma portinaia UEF-a Bayern : Milan. 22.20 Svet poroča TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35) 14.50 Poročila 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami 17.00 Tv dnevnik 17.20 Nekoč in zdaj, izobraževalna oddaja 17.50 Najlepša leta, nanizanka za otroke 18.15 Risanka 18.20 številke in črke, kviz 18.40 Risanka. 18.45 Življenje je življenje, reportaža 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Filmski večer 20.35 Tv dnevnik 22.55 Šport danes 23.00 Noč z vami, nočni spored 1.00 Poročila. TV ZAGREB 2 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Limačijada 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Kar-lovca, Siska, Gospiča, Bjelovara in Va-raždina. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Športna sreda. 22.30 Poročila. 22.35 Eurosong. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Pater Brown, >p. 1< zahod, 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Alf, Zdravje, Ladja liubezni, Zaljubljen v čarovni-"5.55 Teleshop. 16.C »sedie 17.35 Živali. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Caro Papa, italijanski film, 1978 (Vittorio Gassman). 22.50 Poročila. 23.00 Kraj srečanja Tanger, italijansko-franco-ski akcijski film, 1962 (James Mason, Lili Palmer). RTL PLUS 6.00 Ultraman, 6.25 Halo, Evropa. 8.35 Tv butik. 9.10 Springfieldova zgodba. 10.05 Cena je vroča. 11.45 Usodno leto, serija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 15.40 Poročila. 16.00 Bogati in lepi, serija. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vro- la. 19.15 Equalizer, serija. 20.15 Romanca v Orient expresu, ameriška drama (Cheryl Ladd). 22.00 Stern TV. 22.30 Delo na črno. 23.25 Poročila. 23.35 Tednik. 0.40 Viharji življenja, francoska serija. 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Cirkus. 10.00 Košarka. 12.00 Konjeniitvo. 14.00 Cannes Open Golf. 15.00 Košarka. 17.00 Hokej. 19.00 Kolesa. 20.00 Svetovni šport. 21.00 Boks. 23.00 Košarka. 1.00 Pustolovščina. SUPER CHANNEL laybi Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Nght. 19.45 Time Warp. 20.00 ITN News. 20.30 Der Spiegel. 21.00 Dokumentarec o Evropi. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 ITN News. 23.15 Der Spiegel. 10.30 Infošov. 11.00 Čarovnice iz Eastwicka, ameriška parodija na grozljivke, 1986. 13.30 Infošov. 14.00 Poka Nogavička, ameriški mladinski film, 1987 (Tami Erin). 15.45 Telemix. 16.00 Mali Nikita, ameriika kriminalka, 1987 (Sidney Poitier). 17.35 Pregled. 18.00 Mala prodajalna groze, ameriiki glasbeni film, 1986. 19.30 Telemix. 20.00 Pod ničlo, ameriiki film, 1987 (Andrew McCarthy). 21.40 L'Attrazione, italijanski erotični film, 1987 (Florence Guerin). 23.10 Poročevalska vročila JBroadcast News), ameriiki film, 1987 (Holly Hunter, William Hurt). GERTRUD A MUNITIČ V četrtek, 12. aprila, ob 19.30, bo v dvorani glasbene šole v Velenju koncert ene naših najboljših sopranistk GERTRUDE MUNITIČ, prvakinje sarajevske opere. Pela bo skladbe Verdija, Pucci-nija. Tiardoviča. Schuberta, Straussa. Kalmana in drugih. Poleg opernih in operetnih arij bodo na sporedu tudi odlomki iz musicalov My fair lady in Kiss me Kate ter znana skladba iz filma Beli jorgovan. Pri klavirju bo Ognjen Bo-moštar. dirigent sarajevske opere. Vstopnice 50 din. Šolska mladina ima popust. EN'GA GODCA BOM VZELA V petek, 20. aprila, od 19.00 do 21.00, bo na prire- ditvenem prostoru v veleblagovnici NAMA v Velenju srečanje s starimi in manj zanimivimi instrumenti. Gost večera bo lajnar Zdravko De-beljak iz'Železnikov. Vabimo vse, ki bi želeli nastopiti na tej prireditvi, da se našemu vabilu odzovejo in pokažejo kaj znajo. Zlasti bo zanimivo, če zna kdo igrati na glavnik, list, ustne harmonike, kozarce in podobno. LABODJE JEZERO Kaj je lepšega kot dan pred prazniki obiskati najlepšo baletno predstavo vseh časov: LABODJE JEZERO. Odhod avtobusa v Ljubljano 26. aprila, ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmana 120 din. Prijave na telefon 853 574. KINO KLUB GORENJE prireja VIDEO KINO TEČAJ, ki se bo pričel 12. aprila ob 16.30 v STISKARNI. Prijave sprejemajo po telefonu 856-854. Cena tečaja je 250.00 din. Plačila sprejemajo na ŽR 52800-678-55487. SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Za popravilo rotacijskih priključki. ter motokultivatorjev z vsemi Priporoča se KARLOVČEC, tet: 063/8X2-356. mmmmn GRADBENO INŽENIRSKI BIRO Inž. JANEZ KLUGLER 63310 Žalec, Ul. Backe Palanke 6 Telefon: (063) 711-165 POSREDUJEMO PRODAJO: — stanovanj, stanovanjskih hiš, novogradenj, vikendov, parcel in ostalih nepremičnin na območju Celja, Velenja, Savinjske doline, v Rogaški Slatini in Podčetrtku. Za podrobnejše informacije nas pokličite ali obiščite v našem biroju. -r-,-............-■■; WkMiMJfWt Igjlliä ...... '^IIBIIEI ZDRAVO!! Teden, ki se počasi že končuje je poskrbel za obilo novosti v svetu zabavne glasbe. Počasi se že pozna, da poletje ni več daleč in zato se vsi skupaj trudijo na tržišče »vržti« čim več dobre glasbe. Pa si poglejmo kaj se dogaja: Zopet je na sceni MADONNA tokrat nič več s komadi iz njenega LP-ja Like a prayer in, če je verjeti poznavalcem je tukaj nova hit plošča z imenom VOGUE ... YO ... MICHAEL BOL- TON, ki ga poznamo po uspešni baladi, How am I supposed ... pravi, da sta z JON BON JOVl-em dobra prijatelja, Jon ima namreč v svojem »tour bus-u« vse Michael-ove kasete .. . YO ... Svoje pevske sposobnosti je preizkusila tudi TV zvezdnica ALDREY LANDERS (Dallas) in sicer s ploščo Shadows of loves (nič posebnega). .. YO . . . Skupina D-MOB na čelu z Dan-nyjem že »rola« novi hit single That's the way of the world, šepeta se pa tudi o njihovem prvem LP-ju (je že na poti)... YO... Plošča št. 1. Danny o »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc. Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. 855450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 6 din. mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino I 12,50 din. Žiro račun pri SDK. podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave. obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450 PETEK, 13. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ko jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. 19.00 Prenos strankarskega mnogoboja — pogovora s kandidati za velenjskega župana, ki bo v knjižnici Kulturnega centra. NEDELJA, 15. APRILA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 16. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.1 ß Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 18. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.16 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (govorili bomo o vrtičkarstvu in odgovarjali na vprašanja v zvezi s tem. Naša gosta bosta Stane Vanovšek iz velenjskega vrtnarstva in Franc Satler iz Agrotehnike Celje. Pogovor z njima bo vodil Bogdan Mugerle). Vprašanja boste lahko postavljali po telefonu 855-963. 18.00 Novosti na področju disko glasbe (naš gost bo disko S). 1 1 M M M M 1 1 1 1 1 1 ! 1 Potice in šarklje za veliko noč naročite » MERXOVEM HLEBČKI ! Telefon: 856-936 je vsekakor THE POWER, ameriškega dueta SNAP, ki pravzaprav prihaja iz Nemčije. Turbo B, ameriški vojak in pa Jackie Harris kot barska plesalka ... YO ... Pa še ena nemška skupina ima novo ploščo: I'm your doetor in SILICON DREAM . .. YO . .. Tudi LONDON BOYS ne lenarijo, kmalu izide njihov »new brand single« z imenom Chapel of Love . .. YO... Bodi dovolj za danes. Lep pozdrav! REDNI KINO VELENJE Četrtek, 12. 4. ob 18. uri ŽENE KOMANDOSI ameriški, akcijski. Vloga: Edd Byrnes Petek, 13. 4. ob 18. in 20. uri IZGANJALCI DUHOV II. DEL -ameriški, komedija. Vloga: Bill Murray Petek, 13. 4. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 14. in 15. 4. ob 18. in 20.15 uri (zaradi dolžine filma) BREZNO — ameriški, akcijski. NAJBOLJ SPEKTAKULARNI FILM LETA! VI.: Ed Harris, Mary Elizabeth Mastrantonio Ponedeljek, 16. 4. ob 10. in 18. uri ter torek, 17. 4. ob 18. in 20. uri ŠEFOVA ŽENA — ameriški, komedija. Vloga: Daniel Stern Sreda, 18. 4. ob 10., 18. in 20. uri SKAVT — nemški, western. Vloga: Gojko Mitič NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 12. 4. ob 20. uri, Petek, 13. 4. ob 22. uri in nedelja, 15. 4. ob 22.15 uri ZGODBA O JOANI — nemški, trda erotika. Vloga: Terry Hall Sobota, 14. 4. ob 22.15 uri ter ponedeljek, 16. 4. ob 20. uri POHOTNA MLADA DEKLICA — ameriški, trda erotika OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Sobota, 14. 4. ob 19. uri ter ponedeljek, 16. 4. ob 20. uri BREZNO - ameriški, akcijski. NAJBOLJ SPEKTAKULARNI FILM LETA! Vloga: Ed Harris, Mary Elizabeth Mastrantonio. Režija: James Cameron. (Film traja nad 2 uri) Nedelja, 15. 4. ob 10. uri MATINEJA: POLETJE V ŠKOLJKI II. DEL — domači mladinski film KINO ŠOŠTANJ Sobota, 14. 4. ob 20. uri NOČNI KINO: ZGODBA O JOANI -nemški, trda erotika Sobota, 14. 4. ob 16. uri MATINEJA: POLETJE V ŠKOLJKI 11. DEL — domači mladinski film Nedelja, 15. 4. ob 18. uri ŽENE KOMANDOSI - ameriški, akcijski Ponedeljek, 16. 4. ob 19. uri BREZNO — ameriški, akcijski KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 13. 4. ob 20. uri BREZNO — ameriški, akcijski Nedelja, 15. 4. ob 20. uri NOČNI KINO: ZGODBA O JOANI — nemški, trda erotika Nedelja, 15. 4. ob 15.30 uri MATINEJA: POLETJE V ŠKOLJKI — domači mladinski film Torek, 17. 4. in vse nadalje zaradi majhnega števila kinoobisko-valcev v Šmartnem ob Paki ob TORKIH NE BO VEČ FILMSKIH PREDSTAV KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! KINO »DOM« MOZIRJE 12. 4. NOČNI SKOK, ameriška kriminalka 14. in 15. 4. — KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN, ameriška komedija 19. 4. - VROČE NOČI JOSEPHINE MUTZENBACH, ameriška erotika KINO »JELKA« NAZARJE 14. in 15. 4. — SUROVA SLAVA, ameriški avanturistični 18. 4. - SKALA ZA STAVARDESE, ameriški ibavni KINO LJUBNO 14. in 15. 4. HOLYWOODSKE NORČIJE, i sriški akcijski SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma de;aje. pokličite 062/511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. snalo Tel. št.: 853 451 _855 45Q_ ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do februarja 1991 prodam. Dominik KOSI, Jenkova 11, Titovo Velenje. TOMOS ATX 50 in \ ideorecor- DKR »Sharp«. ugodno prodam. © 852-990, Igor. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Polzela —Gorenje, št. 26866 na ime Stane Pleskan. PREKLICUJEM VOZOVNICO na relaciji Celje —Gorenje št. 4434 na ime Ivo Roje. PARCELO ZA VIKEND in del vinograda na Dobrni prodam. © 858-935, od 19. do 21. ure. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Titovo Velenje—Polzela —Šempeter št. 22733 na ime Alojz Ter-glav. OSEBNI AVTO JUGO KORAL 55, letnik 111/89 in Tomos- 4 -motor za čoln, prodam ugedno. © 858-110, popoldne. BMW 316, star 3 leta, malo vo-žen. z dodatno opremo, prodam. ® 881-249, popoldan. ZAPOSLIM DEKLE ZA DELO V BISTROJl ® 857-939. BTV PRODAM. Cena po dogovoru. ® 850-277, po 15. uri. HINTE - KUNTE, podkleteno ob jezeru, prodam. 'S? 858-758. OBNOVLJENO DIANO PRODAM. © 854-784, zvečer. HIŠO V ŠALEKU z ohišnico, mestni toplovod, kabelska, telefon, prodam. Informacije v Šale-ku 16 A. JEPP INDIA, letnik 1970, motor in menjalnik Mercedes, prodam. Viktor Verdev, Rečica 16, Šmartno ob Paki. LADO RIVO 1300, staro 17 mesecev, z dodatno opremo, prodam. © 858-239. MANJŠO HIŠO V OKOLICI POLZELE, na sončni legi, voda in elektrika v hiši, prodam. ©713-401. ZASTAVO JUGO 1,1 GX, letnik oktober 1987, prevoženih 27.000 km, temno rdeče barve, prodam. Franjo Andreje, Tomšičeva 19. Titovo Velenje, ali © 856-931. IŠČEMO DVE ŠIVILJI ZA DELO NA DOMU. Šiviljstvo CIK-CAK, © 853-099 ali 855-181 interna 53 dopoldan. ZAPOSLIMO KV ŠIVIIJO S PRAKSO. Šiviljstvo CIK-CAK. ©853-099 ali 855-181 interna 53 dopoldan. NOV VIDEO PLAJER Goldstar in nov Video recorder Sharp, prodam. © 850-552. POSLOVNI PROSTOR 50 m2, vseljiv v Titovem Velenju, ugodno prodam. © 853-930. INŠTRUIRAM VSE DRUŽBOSLOVNE PREDMETE za osnovne in srednje šole. © 853-648. JUGO 45 AX, marec 1988, 15.500 km, registriran do marca 1991, ugodno prodam. ©856-604, dopoldan 853-312 interna 1345. APN — 6, star I leto, dobro ohranjen, prodam za 10.000 din. © 855-380. TRSNE SADIKE, Laški rizling, z deklaracijo, izabelo, jurko, prodam. © 884-193. DOBRO OHRANJENO ŠPORTNO KOLO Maraton in kolo z motorjem pony express, ugodno prodam. © 858-706. RAČUNALNIK SCHNEIDER CPC 6128 z monitorjem in drugo opremo, ugodno prodam, © 856-108. APN—6, letnik 1987, ohranjen, skoraj nič vožen, prodam. © 882-756. VOZNIKI POZOR! Avto MASTNAK vas obvešča, da ima na zalogi vse vrste dimenzij obnovljenih Savinih in Ti-grovih gum z 20 % znižanjem Uer obročnim odplačevanjem. Avtoplašč za zastavo 101 dobite že za 350,00 din. Se priporoča AVTO MASTNAK, Partizanska 7, Titovo Velenje. ® 855-380. ROLETE IN ŽALUZIJE izdelujemo, montiramo in servisiramo. © 063-24-296. ŠPEGEL MARIJA iz Mute obvešča, da prodaja 5 mesecev stare nesnice, tik pred nesnost-jo, 3 x celjene, cepljene so tudi proti kokošji kugi. ©0602-61-202. NA SONČNI LEGI NA PA-ŠKF.M KOZJAKU, ugodno prodam gradbeno parcelo, 500 m'. © 853-446 popoldan. KRAVO, 9 mesecev brejo, prodam. © 882-351. PRODAM RABLJENO OTROŠKO SOBO. ©891-194, popoldan od 18. do 20. ure. AVTOMATIK, star 3 in pol leta. ugodno prodam. © 854-720. ZASTAVA 101, letnik 1977, ka-ramboliran, primeren za rezervne dele, prodam. Naslov: Zi-danškova 4, stanovanje 1. TRAKTOR URSUS 335, odlično ohranjen, ugodno prodam. Jože Dermol, Lokovic 95, Šoštanj. ATX-50 prodam, prodam tudi BT-50. Informacije po © 881-157. Opravičilo V prejšnji številki Našega časa se je v Namiriem kotičku tisar-ski škrat poigral s cenami šunk. krač in klobas, jim odvzel nekaj številk in jih krepko pocenil. Za neljubo pomoto se opravičujemo, kljub temu pa vabilo v delikateso veleblagovnice Nama še velja, kajti nakup mesnih izdelkov za velikonočne praznike je res ugoden! POGREBNE STORITVE Pogrebna služba »STRAHOVN1K, Žalec«, z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudi naslednje vrste storitev po konkurenčnih cenah: — široka izbira krst in opreme — prevoz z avtofurgonom (vključno na upepeiitev) — dekoracija sobe, postavitev odra na domu — izkop grobnih jam in ureditev grobov postavitev žarnih niš ureditev kompletne dokumentaciji• STRAHOVN1K JOŽE POGREBNE STORITVE ŽALEC, Vrečerjeva ul. 3 tel.: (063) 712-261 Na uslugo smo vam ob vsakem času! Za zaupanje se zahvaljujemo. DEŽURSTVA Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 12. aprila — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. D. Popov in dr. Pirtovšek Petek, 13. aprila - dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Ko-čevar, nočni dr. Vidovič in dr. Menih ßisiro £ Sobota, 14. aprila in nedeljo, 15. aprila — dopoldan in popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Grošelj in dr. Zupančič Ponedeljek, 16. aprila — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. Kikec, nočni dr. Smonkar in dr. Bezlaj V SPOMIN 15. aprila bo minilo 10 let, odkar je neozdravljiva bolezen prekinila utrip srca naši najdražji ženi, mamici, hčerki, sestri in teti Faniki Skejič Boleč, nepozaben je spomin nate in prehuda bolečina v naših srcih, da bi lahko kdaj zamrla. Ob enem se zahvaljujemo vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu in prinašate cvetje. Tvoji najdražji: mož Ante, sin Tonko, hčerka Marija, ata, mama, brata in sestri z družinami. Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 15. aprila je dežurna zobozdravnica dr. Zvonka Petek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 13. aprila do 20. aprila je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 38, T. Velenje, telefon: 858-704. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 15. aprila je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubi-ja, tel.: 831-219. Od 16. aprila do 22. aprila je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-112. pnama Namin kotiček Izredno ugodna ponudba v tekstilnem diskontu! OTROŠKE ITALIJANSKE TRENERKE ... in še mar sikaj! Otroške, moške in ženske digitalne ure po 57,30 dinarjev Vsak petek, ko je v veleblagovnici Nama nakupovalni dan, bodo odslej med 19. in 21. uro na vseh oddelkih kupci dobili nagradne kupone, s katerimi bodo sodelovali v veliki nagradni akciji veleblagovnice Nama, ki bo trajala do septembra! Vsako soboto bodo izžrebali enega nagrajenca, udeleženca lepega izleta, kam, pa naj ostane še skrivnost! V petek, 20. aprila, bo v pritličju veleblagovnice Nama od 19. ure dalje glasbena prireditev »Enga godca bom vzela bom zmeraj vesela«. Gost večera bo lajnar ZVONKO DEBELAK Igrali bodo na stare in manj znane instrumente, k sodelovanju pa ste vabljeni vsi, ki znate igrati na orglice. glavnik list... Vabljeni! TOBAČNA LJUBLJANA prireja degustacijo novega proizvoda Boss, American Blend — mehko pakiranje, ta bo v petek, 13. aprila, v Titovem Velenju: — od 9. do 11. ure v DEGUSTACIJI TOBAČNA Ljubljana na Prešernovi 9 b, Titovo Velenje — od 12. do 14. ure v Delavskem klubu Titov trg — od 15. ure dalje v veleblagovnici Nama Titovo Velenje OKUS USPEHA! Tobačna Ljubljana Gibanje prebivalstva OBČINA VELENJE Smrti: Štefan Štimulak, upokojenec iz Vinske Gorice 21, roj. 1899, Mirko Vukadinovič, delavec iz Brestovega 23, roj. 1930, Ana Zager, upokojenka iz Šoi-štanja, Metleče 18, roj. 1911, Vin-cencij Plečko, upokojenec iz Titovega Velenja, Ljubljanska c. št. 24, roj. 1924, Miroslav Lah, upokojenec iz Bevč št. 9/b, roj. 1937, Marija Mernik, kmetica iz Kamne gore št. 23, roj. 1897, Gustav Opravičilo! V prejšnji številki Našega časa je pri zahvali za Krevzel Staneta iz Šmartnega ob Paki 50 izpadel stavek: Žalujoči: žena Milica, sinova Boris in Milan z družinama ter ostalo sorodstvo. Čeprav napaka ni nastala po naši krivdi, se prizadetim opravičujemo. Uredništvo Alojzij Verdelj, upokojenec iz Titovega Velenja, Gregorčičeva c. št. 26, roj. 1924, Zofija Vrtačnik, upokojenka iz Letuša št. 18, roj. 1907. Hren Pavel Avgust, upokojenec iz Brinje gore 24, roj. 1932, Terezija Ferlič, upokojenka iz Braslovč št. 39, roj. 1906, Adolf Aristovnik, upokojenec iz Škal št. 85, roj. 1908, Jožef Vizjak, upokojenec iz Zagrada 71, Celje, roj. 1901. Rojstva: rodilo seje 24 dečkov in 12 deklic. OBČINA MOZIRJE Smrti: Karol Rifelj, 1913, upokojenec iz Gornjega grada 147, Franc Pajškruh, 1954, delavec iz Tiroseka 69, Alojz Krivec, 1939, kmetovalec iz Rovta pod Menino 19, Ivana Krumpačnik, 1908, upokojenka iz Primoža 37, Ana Terbovšfek, 1912, upokojenka s Tera 13. Rojstva: Februarja se je v mozirski občini rodilo 12 deklic in 11 dečkov. ZAHVALA Vsem, ki ste se z nami poslovili od našega dragega moža in očeta Gustava Verdelj a Iskrena hvala NJEGOVI Titovo Velenje, 7. 4. 1990 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice Alojzije Tamše 21. 5. 1903-4. 4. 1990 se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Iskrena hvala dr. Menihu, gospodu duhovniku ter govornikoma Zalesnikovi in Ojstršeku. Žalujoči: hčerke Slavka, Elza, Ana ter sinova Franci in Herman z družinami. Primer: kako smo polni obljub Zagradišnikovi še vedno brez nadomestnega zemljišča in hiše Skoraj ni Velenjčana, zlasti starejšega, ki ne bi poznal družine Zagradišnik s Ceste talcev 14 v Titovem Velenju. Nekoč so imeli veliko obdelovalne zemlje, pa so jo zaradi urbanističnih in gospodarskih interesov občine Velenje morali odprodati. Tod stojijo danes proizvodne hale Gorenja. Zagradišnikovi danes razpolagajo le še s 1.600 kvadratnimi metri zemlje, na kateri sta stanovanjski in gospodarski objekt, po načrtih pa bodo tod stali stanovanjski stolpiči polkrožne izgradnje, ki bodo skupaj tvorili stanovanjsko naselje. Seveda je celotni načrt izvedljiv le, če se sedanji objekti Zagradišnikovih odstranijo. Dejstvo je, da ima družina Zagradišnik vso pravico za nadomestno gradnjo nove hiše, gospodarskega poslopja in enako veliko zemljišče, kot ga ima sedaj. Zemljišče, enako z enakim Prav pri slednjem se je za Za-gradišnikove nerazumljivo zataknilo in ostalo le pri obljubah. Ludvik Zagradišnik, rojen Velenjčan, se zaveda, da se bo moral, čeprav težko, posloviti od zdajšnje hiše, ni pa mu jasno zakaj mu odgovorni ne preskrbijo enako velikega in vrednega nadomestnega zemljišča v bližini Titovega Velenja. Vsa dosedanja, ki so mu jih ponudili, niti malo niso ustrezala. Bila so ali manjša od sedanjega, ali pa na neustreznem in senčnem terenu, pa tudi daleč od Titovega Velenja. »Za vsako ceno ne grem kamorkoli,« meni Ludvik Zagradišnik in dodaja: »Bi kdo od »občinarjev« moral tako dolgo čakati na ustrezno parcelo?« Da ne bi kdo mislil, da Ludvik Zagradišnik tudi sam ni iskal primernega zemljišča za bodočo hišo. Aprila lani je preko znanca izvedel za parcelo ob novi obvoznici Staro Velenje—Kavče. Ko je našel lastnika tega zemljišča — GG Nazarje, obrat Šoštanj, je izvedel, da je njihov predstavnik to parcelo nekomu že obljubil. Ponovni negativni odgovor je dobil, tudi za prostor ob bivšem Desu ob Partizanski cesti, češ, da imajo tu druge načrte. Razumljivo, da je ob tolikšnem čakanju na ustrezno rešitev Zagradiš-nikovega vprašanja vsem v družini prekipelo. Še zlasti zato, ker je preselitev družine nujna zaradi širše družbene potrebe in ne na željo Zagradišnikovih. Ogroženost na sodišču Zagradišnikovi so zaradi gradnje 24-stanovanjskega stolpiča na bivši lokaciji Kol-škovih takorekoč že ogroženi. Stolpič, ki ga gradi GIP Vegrad, naročnik pa je sozd Gorenje, stoji čisto blizu Za-gradišnikove hiše. Že prva dela na gradbišču, izkop temeljev, delo s težkimi stroji, žerjav, slabo zavarovano gradbišče in drugo, so Zagra-dišnikovim povzročila veliko težav. Naj še dodamo, da ima Ludvikova žena že okoli 25 let na domu varstvo otrok. Zaradi vsega tega je Zagradišnik nasprotoval začetku izgradnje tega stolpiča. Ker na skupnih sestankih s predstavniki naročnika in izvajalca del ni uspel, se je odločil za sodni postopek. Nekaj časa je bila gradnja stolpiča ustavljena, nakar se je izvajalec GIP Vegrad na sklep temeljnega sodišča Celje, enota Titovo Velenje, pritožil na višje sodišče v Celju, ki je predlagalo, da se sklep o prepovedi nadaljnje gradnje razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v ponovno razsojanje. Ludviku Zagra-dišniku namreč še danes ni jasno kako se je brez njegove privolitve izgradnja sploh lahko začela. Vsakič pa poudarja, da izgradnji ne nasprotuje in dodaja, da bi pred tem morali rešiti njegovo izselitev. Balkon da, vendar manjši »Najbolj pa meje razjezilo, ko so Vegradovi delavci postavili opaž za betoniranje polkfožnega balkona na stol- piču. Ta bi segel tja do strehe moje hiše. Tega odločno ne dovolim! Nemudoma smo se v pisarni gradbišča sestali predstavniki Gorenja, Vegra-da in projektant. Vztrajal sem, da se velikost balkona zmanjša ali pa, da se sploh ne zgradi. Ker se nismo mogli konkretno dogovoriti kako in kaj, se je sestanek nadaljeval na upravi Vegrada. Na sestanek nisem bil vabljen, zvedel pa sem kasneje kaj so se dogovorili,« je povedal Ludvik Zagradišnik še isti dan po sestanku. Kaj so nam povedali? Tudi nas je zanimalo kaj so sklenili na sestanku v Ve-gradu zato smo obiskali najprej vodjo gradbišča na Cesti talcev Josipa Ivančiča. Povedal je, da so sklenili, da spornega balkona na stolpiču ne bo, zmanjšati pa se ga ni dalo. Prav tako so gradbeni oder, ki meji z Zagradišniko-vo hišo, zaščitili z juto. Med drugim je vodja gradbišča povedal, da tudi delavcem Vegrada pri izvajanju gradbenih del ni lahko, saj morajo biti zelo pozorni, da se ob tako majhnem premajhnem gradbenem prostoru ne bi kaj zgodilo pri sosednji hiši, ki je v neposredni bližini omenjenega gradbišča. Sicer pa si Vegradovi delavci želijo z Zagradišniki korekten odnos, je še povedal Josip Ivan-čič. Obiskali smo tudi predsednika komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja občine Velenje Jožeta Mraza, ki je zadevo Zagradišnik takole opisal. »Prvo kar je potrebno vedeti je, da mora vprašanje Zagradišni-kove preselitve na primerno parcelo rešiti investitor gradnje stolpiča, to je Gorenje. Mi na komiteju in izvršnem svetu smo Ludviku Zagradiš-niku dali zagotovilo, da mu bomo vsestransko pomagali. Ker je domačin in rojen Velenjčan, je upravičen posebne pozornosti pri razreševanju njegovega problema in da dobi najprimernejšo lokacijo. Zato bo komite še naprej pripravljen aktivno sodelovati s službami investitorja, oziroma z izvajalcem del,« je med drugim povedal Jože Mraz. Dodajmo, da je komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja 4. aprila letos poslal na naslove: izvršni svet, sklad stavbnih zemljišč, Gorenje in Zagradišnik pismo, s katerim predlaga osem možnih parcel za družino Zagradišnik. Najustreznejše, tako meni komite, so naslednje: parcela za gradom na levi strani nove obvoznice Staro Velenje — Kavče katere lastniki so Iliči. Tu bi se kazalo pogovoriti z lastnikom o zamenjavi, kajti prodajo odklanjajo. Naslednje zemljišče je v Podkraju, ki bi bilo po mnenju komiteja tudi primerno. Sledi parcela ob Partizanski cesti poleg bivšega Desa, lastnik pa je Gorenje. Zakaj prav tu ne pride do ugodnega sporazuma glede na to, daje Gorenje dolžno poskrbeti Zagradišni-ku nov dom, ne vemo. In še ena odprta možnost je, in sicer v Stari vasi kjer je predvidena izgradnja mešane obrtne cone. Skratka, možnih je kar precej parcel. Upamo lahko le, da bo ena izmed predlaganih ustrezala tudi družini Zagradišnik. Ostaja pa vprašanje, zakaj se je mečkalo tako dol- go? B. Mugerle ■BHBHHBBB ■HS imammmammmmmmm■ Lončarji v Zadrečki dolini revščine podpreti in s strani oblasti krepiti. Lončarstvo da je edini vir dohodkov številnih kočarjev, ki na ta način s svojo pridnostjo in znanjem pripravljajo lepe in uporabne predmete. Omeniti je treba, da je tiste čase in še prej bilo prav lončarstvo poleg suk-njarstva v dolini edina obrt, ki je nudila izdelke za »izvoz iz domače zemlje«. Z drugimi besedami, lončarski izdelki so se prodajali zunaj območja ožjega kroga gornje-grajske gosposke. Le malo je znanih pobud kakšne gosposke, da bi pomagala reševati gmotni položaj svojih pod-ložnikov. Vendar pa je prav gornjegrajska sklicala leta 1740 vse lončarje svojega območja v Gornji Grad, da bi se dogovorili za lončarski red, ki bi ščitil delo in prodajo lončarskih mojstrov na njihovem upravnem področju. Zanimivo je, da je predlagani lončarski red imel veliko cehovskih načel in je natančno določal pravice in dolžnosti lončarjev, vseboval pa je tudi dokaj visoke kazni za tiste, ki bi se zoper ta red kakorkoli pregrešili. Določal je denimo triletno učno dobo za vajence, prepovedoval je prekupčevanje z lončarskimi izdelki, predvidel, katera sredstva se naj stekajo v skupno blagajno, na čelu lončarske zveze pa je bil nad-lončar. Podrobnosti iz vsebine lončarskega reda kažejo torej cehovsko naravnanost, čeprav je v tistem času država že omejevala cehe v njihovih privilegijih. Zanimivo je, da je lončarska zveza imela nekaj duha zadružne samopomoči v tem, ko je podpirala siromašne in bolne člane, pa tudi sicer veje iz vsebine solidarnost med člani in do članstva. Gornjegrajska gosposka je ponovno dopolnila lončarski red na temelju novega obrtniškega reda, ki je izšel v času vladavine Marije Terezije leta 1776. Škof Kari grof Herberstein je podkrepil doslej veljavni red in poudaril v novem, da se imajo cehovski mojstri (nadlončarji) strogo držati teh določil, ker bodo vse kršitve strogo kaznovane. Kmalu pa se je zapletlo, saj je bil gornjegrajski lončarski red v nasprotju z generalnim obrtniškim redom iz leta 1772. Ta je namenil odločilno vlogo pri razvoju obrti državi in ne zemljiškim gospo-skam. Prišlo je do pravde zaradi pritožbe nekaterih prekupčevalcev in gornjegrajska gosposka je končno morala popustiti, obrt se je sprostila, s tem pa tudi preprodaja lončarskih izdelkov. In končno še o pomembnem določilu lončarskega reda o katerem smo govorili. Zapisano je namreč bilo, da je le vpis v register lončarjev pri gornjegrajski gosposki veljal kot obrtno dovolilo. Vpis se je opravil po dokazanem praktičnem znanju in triletnem uku lončarstva. V tem registru je bilo leta 1779 vpisanih 76 članov-lončarskih mojstrov z območja, na katerem je veljala obiast gornje-grajske zemljiške gosposke. Aleksander Videčnik MILIČNIKI SO ZAPISALI OBJESTNO UNIČEVANJE V občini Velenje so vse pogostejši primeri, ko posamezniki iz objestnosti povzročajo škodo na vozilih. Skorajda ne mine dan, da ne bi prejeli velenjski miličniki kakšne takšne prijave. Tako je bilo tudi zadnji teden. Sredi dopoldneva, v času med 9.50 in 10.15 je neznani storilec s kovinskim predmetom porisal osebni avtomobil Mirka Ž. Parkiranega jc imel na Prešernovi cesti, pred domom kulture. Podobno se je zgodilo tudi z avtomobilom Vinka B. Njemu ga je neznanec porisal v naslednji noči, parkiranega pa je imel na Tomšičevi IO. V noči na 7. april pa je nekdo predrl dva plašča in zračnici na osebnem avtomobilu Jožeta j. s Kardeljevega trga. NADLEGOVAL JO JE Okoli 21.30 ure, 3. aprila letos, je prišel Stanislav Š. do stanovanja Anice M. in skušal na vsak način vstopiti. Anica je pred njim pobegnila in poklicala miličnike. Ker tudi njim vročekrvne-ža ni uspelo' pomiriti, so ga pridržali na postaji milice. RAZBIL REKLAMNO TABLO V noči na 4. april je neznani storilec razbil reklamno tablo na kiosku Dževada M. na Trgu mladosti. ZBILA PEŠAKINJO Po Kidričevi cesti v Titovem Velenju je peljala 5. aprila malo pred šesto uro zjutraj triintride- setletna Mihaela Jelen. Koje pripeljala do prehoda za pešce pri Erini tržnici, je tam prečkala cesto petintridesetletna Zlatka Sav-kovič. Voznica je ni opazila, zadela jo je s prednjim levim delom vozila in jo zbila po cestišču. Savkovičeva se je pri tem lažje telesno poškodovala. ODNESEL ZUNANJE OGLEDALO V noči na 6. april je nekdo demontiral in odnesel levo ogledalo z avtomobila Natalije O. Parkiranega na Jenkovi 15 v Titovem Velenju. OSTAL BREZ ENEGA KOLESA Ivan P. je bil 6. aprila zjutraj silno neprijetno presenečen. Preko noči mu je namreč neznani storilec ukradel prednje levo kolo avtomobila. MOTORNO KOLO ALI KOLO Z MOTORJEM VAM LAHKO MILIČNIK ZAČASNO ODVZAME Pred nedavnim je bil sprejet nov zakon o prekrških, ki med drugim dovoljuje miličnikom, da lahko motorno kolo ali pa kolo z motorjem začasno odvzamejo lastnikom, kO so storili prometne prekrške. In to za čas od enega do šestih mesecev. Kaj lahko se vam torej zgodi, da vam vozilo zasežejo pomladi, pozimi pa ga dobite nazaj. Torej dodatna previdnost na tem področju ne bo odveč. BOJAN KRIŽAJ USPEŠEN TUDI V POSLOVNEM SVETU Velenjski M club in naš najboljši smučar vseh časov Bojan Križaj sta prejšnji teden predstavila svojim poslovnim partnerjem novo kolekcijo »Bojan Križaj« in »Agent linijo«, ki sta izdelani iz popolnoma novih uvoženih tkanin. Vse kaže, da Bojan Križaj enako uspešno kot med vratci vijuga tudi v poslovnem svetu, saj je dejal: »Še naprej sodelujem z Elanom, kjer imam veliko obveznosti, potem imam različne kombinacije v zvezi s smučarsko opremo na Japonskem, kamor potujem petkrat, šestkrat na leto, pa v Ameriki in Novi Zelandiji in ne nazadnje me obveznosti vežejo tudi na Velenje, saj M club proizvaja kolekcijo zimsko-športne smučarske opreme z mojim imenom. Vsi vemo, da je bila letošnja zima zelo skopa, kar se odraža tudi na prodajnih pultih in ljudje ne kupujejo toliko kot so sicer. Zavedamo se, da lahko prebrodimo to veliko krizo samo s kakovostjo in ekskluzivnimi serijami kot jih izdeluje M club, (vos) Lončarstvo sodi med najstarejše obrti na Slovenskem. Pisne vire o zadrečkih lončarjih imamo že iz let 1340, 1359 in 1493. To nedvomno potrjuje pomembnost te obrti za našo dolino. Da je bila ta obrt pri nas zelo pogosta, priča register gornjegrajske zemljiške gospoščine iz leta 1779, na katerem je navedeno, da je bilo v Potoku od 24 družin kar 12 lončarskih, v Lačji vasi od 17 sedem, v Pustem polju od 22 osem, v Ko-karjah od 35 kar 13, v Dobletini se jih je od 18 ukvarjalo z lončarstvom sedem, v Spodnjih pobrežjih od 20 devet, odločno manj družin pa se je z lončarstvom ukvarjalo v Varpolju, Spodnji Rečici, na Prihovi in drugod. Mimogrede je treba poudariti, da je ta obrt močno zamrla že pred prvo svetovno vojno, kasneje pa popolnoma. Seveda to velja le za območje Zgornje Savinjske doline. Govor je namreč o domači lončarski obrti, ki jo kaže obravnavati ločeno od meščanske lončarske dejavnosti. Zadrečka dolina je bila pred prvo svetovno vojno bolj gosto poseljena kot Savinjska. Ljudje so se preživljali s kmetijstvom in gozdarstvom. Zaradi malih posestniških enot in zaradi ustaljene navade, da na posestvu ostane najstarejši sin, so ob številčno močnih kmečkih družinah hitro nastajali kmečki delavci (proletarci). Ponudba delovne sile je bila velika, dela pa razmeroma malo, saj v prejšnjih stoletjih cena lesa in izkoriščanje goz- dov še nista bila odločilnega pomena za gospodarsko rast, oziroma gospodarstvo na sploh. Tako je bilo na dlani, da so ljudje iskali vir zaslužka v rokodelstvu vseh vrst. Tedaj tudi v lončarstvu. Na vasi je bilo veliko revščine, kar potrjuje tudi poročilo gornjegrajske zemljiške gosposke celjski kresiji leta 1734. V njem navajajo, da je lončarstvo prastara obrt v Zadrečki dolini, da izdelujejo črno kuhinjsko posodo in da se mora ta dejavnost v izogib še večje Med zelo zanimive izdelke lončarjev iz Kokarij gotovo sodi »klobuk«, v katerem so pekli domače klobase