Učiteljica začetnica o svojem delu Pričujoče predavanje je imela učiteljica začetnica Milena Petovar na božičnem sestanku članic zadruge »Dom učiteljic«. Ker Je r njem maraikak migljaj in marsikaka tnisel, ki utegne biti zanimira za mlado in staro med nami, ga primaJamo v ccloti. Veseiilo nas bo zlasti, če Ibo dal članck poimdo za izmenjavo misli zlasti s strani mlajsih. Lansko Icto nas je priSlo mnogo v Prckmuric, kjer smo začclc svpjo pokhcno pot. Ko si1 pripovedujemo tcžave in veselje od prvib dni do danes, smo si bližc, ker tmo doiivljale skoraj vse enako. Vse stno prišle nepripravljene in nezrele za poklic in za živIjenje. Nismo me krive, da je tako. Večkrat razmišFjamo, kakšne namene imajo ttsti, k? odločajo o vzgoji učiteljskega naraMaJa. V našem šolanju je bilo toliko zgrešenega, da se v glavi porodi vprašanje, ali oni ne poznajo iivljenja m danainjth zahtev do šole in učitelja ali pa je prepad med nami in Ijudstvom namerno ustvarjen. Naj bo že kakor koli, danes se moramo reševati mi sami. Brezposelnost je pustila v oaj trajne poriedice. Ko smo dobilc sluibo, so bile na mah pozabljene vse težave in bridkosti, objela nas je sreča in nerzmerna hvaletno*t. JoJ, kako mehka je bila tiste dni naia hrbtenica. In mnoge ao se takrat upognile In *c vmo rti zravnale. Misel na toliko obetajoč uiiteljski poklic, na dom, na »rtno milostivo je doprintsla svojc. Uradnižki duh jc cavel t mladih duAah. V Prekmurje smo prtile. Ko «100 se tozile od postajc oa tvoja mevta *koxi velike ravninske vasi, smo gledale najlepie. Za pripombe svojcev o mlakuiah, rlažnih *tano Tanjih, malarrji in razparceHranih njivah ni bilo takrat prostora y naiem srcu. Ravno tako jc biio prve dni v Joli. Sama dobrota, sania ljubezen. Kmalu je bila kondana ta prva pesem. Otroci so hrtro cpoznali priliko, da lahko zaiivijo po svojc, nam pa so ac ilzmikala tta pod nogami. Začele amo z iskaojem po knjigah in zvezkih iz učiteljiSča in vedtao težje je bito. Vsak dan falodj smo apoznavale, da nas je učiteljJšče pustilo oa cedihi in da razei; dobrc volje in hotenja po delu ni v nas ničesar. Ko je minila prva potlaienost, je vsak napravil sklcp, da bo podvihal rokav« in začel z delom. Delovnih »not smo se oprijele bo\) instinktTvno, koi pa vi drugih razlogov. Sestavljale $mo, iskale snov, ko pa sem prBJa natandno pripTavljena v razrcd, sem kmahi spoznala, da sem dalcč od otrok. In tako je &lo naprej. Delo v razredv je bilo brezfoarvno, odnos do otrok sentimcntalen, vse je >bilo dale5 od razpoložcnja, ki ga ustvarja pravo žlvljenj6ko delo. Kako naj izboljšam, kje naj začnem, kakJne metode naj se oprimem, v glavi se je kar rrtelo. Dncvr pa so tekli in rsaki dao bolj sem se bak poti v idlo. Učni načrt pa je gledal kot spaka iz vsch kotov. Na k>li smo bili sami pripravniki, ki smo s« drug drugemu lahko le potožih. Danes je seveda samo nekoKko bol}5e. Najti cilj svojemu dehi in potem izgraditi odnos do rsaketja otroka, poiskati vsebino in metodo šolskega dcla, tu bom lahko vrtala in dclala nekaj let. In velilc ftreh j«, da nam učiteljiSče ni dalo vsaj nekaj temefjflih kamnov, na katerih bi lahko zdaj gradili. To je greb nad ktnečkim človekom. ki nru je ljudska iola cdvna izobraievalna fnstitucija in učiteljiščc nosi velik delež pri tem, da nudi šola tako malo kmečki' mladini. V nas je volje po dehi dovolj, skoraj vsa nasa eaergi)« se izrabi v tskanju najosnovnej- Sih pedagoSkih izsledkcv daaes, ko svoj poktie že izvrSujemo. Pa še poglejmo malo dolžnostt, \\ jih moramo tevrševati. TovariSica, ki je Ua tani nastavijena, je sama na dvprazrednki r čisto madžarski vb^I. Celodnevni pouk, upravitelj»kc posle In gospodinjska. de>a opravlja, zdaj. ko Ai mora % čitanjem, razmižljftnjem in / «Nt>azovanjera življenja izgrajevati svoje 9trokovnc temelje. Kaj naj. poredc k temu <ma in njcni otn>ci? Tako se godi večim. Ne tožimo, ne bojimo sc dela, vendar pa ne moremo spreieti čestih teikih obsodb svo jih otrok in njihovib starSev, kei v nas ni krivdc zato, da jim nudimo tako malo. Prcmladi im preslabi stno, da bi rešqvali te pedagožke in žrvFj«njdce pTC^blenve. Ko se trudiS, da bo lola čimbolj življenjska in opazujcš življenje v va*i, naletis na stvari, mimo kateri'h ne morcš. Marsikdo ie dvomJ, če je danes izveniobko delo potrebno ali ne. Mi, ki živimo na vasi in smo iz vasi doma, ob tein nitnamo č«s« razmišljati, mi samo vidimo tiešteviPne vrzeli in ne vemo kie in) kako zagrabiti, da br bflo aspe§nejšc. Najbolj iolani ljudje smo na vasi, najmanj uir zaposleni, vldimo raztnere do dna, saj smo 3 življcnjem teb fjudi oepcsrcdno povtzani ia vse to nas sili. da »kušamo nekje prijeti ia po svojih močeh doprinesti inalo, lnato malenkost k iTboljianju. Pa zopet stara pcseml Praznih rok so nas po*laJi sem, prcm»lo znamo. V delokrog učiteljice bi spadalo predvsern gospodinjstvo, zdravstvo in šivtnje, a ve.ika večina zna le nekaj umetoih rcrincrdelskih vbodov. Trdijn, da tudi to ni nala krivda. Dokaz za to jc, da učitcljice m. zborovanjih odločno zahtevajo praktične p»čitniike tečaje. Torej, scdaj bi st izobraievale, mnogo bolj pa bi «c ie prej, le prilikc bi bilo treba..Radi neznanja se danes učiteljstvo tako mafo izvenšoiiku udejstvuje. Tovariiicam, ki pa prihajajo iz mesta, je Sc mno go težje. Ne rtzu-memo dialckta, ioiko sc piv bliiajo vašianom, njihovo Sistvo jim je tuie in se rajši zapirajo v svoje sobice, čeprav bi mnoge radc pomagale, ,>a nc vedo kako. Z* vse je treba znanja, nam oa tetfa največ manjka. In vsaka vc, da se cdino z ddom lahko približa delovnim ljudem, šu tako prijaznt besede in smehljaji ne zaležcjo mnogo. Ib tako je danes učiteljstvo precei daleč od vasl Vzgoja v učiteliišču je vse prrj\ kot p* cas vzgajala v ljudske vzgojitelje in nas na» vajala, da bi skušali 5im aloblje dojeti in poseči v ljudsko ži-vljenje. Druge stvari so bilav vsžntjSe. Danes pa hodi ranogo naših z z*» prtimi očtai in z zaprtim srcem skoai živ* Ne bom pravila, kako vpliva na mladeg« človeka, ko ho.ež. poizkusiš, se trudiJ, pa vid«, da ne zmoreš. Za mooge je to usodno. taino *e bati Ijudi in se čisto osamijo. Dru* «e pa si potfčejo polje. kjer se na lažji 11»čin uTeljavijo, pa četudi zn ceno svojega del« in ugleda. PTepričana sem, kjcr iivi 40 ;iudi. tam bi Iahko dobro živela tudi xičiteljka. Cc pa je vigojena tako, da ne nvore najti stikov a svpio okolico in ostanc vcdno tuika, ic nesreino bitje, vrcdno obžalovanja. In takih je dane^ maogo. To ne bi bilo potftbno, ker bf mlodi' ljudje morali in mbj^! biti vzgojeni tako, da bi se vii-reli in pozitlvno r«zvijali v vsakem miljeju. Danes pa osebno hira mnoHo tovariSic tudi v veijih krajih in Sestokrat sreča* mlado starko. . (Dalje prihodnjie.)