List 36.
Gospodarske stvari.
Besedica ipavskim in v obče vsem vino-
rejcem.
A. Ž. — Ker se bendima (tergatev) bliža, hočem Vam, dragi mi vinorejci, par besedi v prevdarek pokloniti. — Poskusil Vam bom po naravni poti razjasniti: kako da bi se dalo stanovitno ali vsaj stano-vitneje vino napraviti. Dosti se je že o vipavskem vinu govorilo, da ni stanovitno in da ne „dura" se čez leto ne. Jaz pa menim, da ni temu taka, da bi se naši vinorejci le tako ravnali, kakor jim hočem, dovolite mi, razpraviti.
Odbiti mi nobeden ne more tega, da hočejo Ipavci prezgodaj bendimo imeti; nobeden me ne bo zavrnil, če rečem, da Ipavci leto za letom Jako prezgodaj bendimo oklicujejo. Znano je pa, da noben sad ni prezrel, tako tudi grozdje ne. Se ve, da zrelost moramo ločiti od gnjiline. Cem bolj je kak sad zrel, temveč sladkorja ima v sebi, in tem prijetniši okus. Iz kemije nam je znano, da ravno iz sladkorja se v vinoreji vinocvet (alkohol) nareja, ki je najpoglavitnejši faktor stanovitnosti vinske; ravno iz kemije je znano, da je stano-vitneje tisto vino, ki ima več alkohola v sebi. Naša prva skrb mora tedaj biti, da grozdje dosti sladkorja dobi, kar pa s tem pospešimo, da mu več časa v vinogradu zoreti damo.
Sploh se mora tudi paziti, da se po vinogradih preveč žlezasto in mesnato grozdje ne trže med izvrstno, kajti iz izvrstnega grozdja bi potem vino ne imelo take lastnosti in moči, kakorsne iz samo izvrstnega grozdja. Kaj ne, da žganjocvet. če vanj vmešate vode, ni potem več tako dober? Ravno taka je pri vinu. Skrbeti moramo, da narejamo žlahna vina ter še le potem si bomo svesti, da potegnemo lepih penezov zanj.
Tudi naj se grozdje, kakorkoli je mogoče, rahlo domu vozi; kajti lahko vsak sprevidi, da je bolje, ako se ves vinski sok (most) na enkrat skupno kuha. Ako tega ne storimo, delamo kakor tisti, ki fižol kuha ter mu zmeraj nekuhanega dodeva, in vendar ves fižol na enkrat od ognja vzame. Eden je skuhan, drugi pa ne> ali je pa vsaj eden prej kuhan kakor drugi.
Drugo vodilo, ki bi ga ne smel vinorejec pri vrenji soka (mošta) prezreti, je to-le: „kuhaj samomasčno na grozdji 4—5 dni, in ko grozdje zmastiš, sok na tropinah toliko časa, da neha vrenje čutno aumljati; potem še le boš imel dobro stanovitno vino. J5aj ravno po kuhanji se sladkor v vinocvet spremeni! Cem več vino-cveta je pa v vinu, tem bolje in hranljivše je. Pri vrenji soka na tropinah se tudi zagoltnik (Garbestoff) od tropin loči in z vinocvetom  zmeša.    Znano  je   pa iz  kemije.
da zagoltnik dokaj k stanovitnosti vinski pripomore. Po zagoltniku, ki vino veže, postane krepkeje — sicer rezno , kar pa se sčasoma popolnoma izgubi — in je tudi slabemu želodcu bolj tečno in zdravo. Francozi in drugi zvedeni možaki trdijo, da se po vrenji na tropinah več cveta v vinu naredi, in da je tedaj vino tudi močneje in stanovitnejše. Pri vrenji , kakor sem gori omenil, se sladkor v cvet spremeni; žlezec in vlečec pa se iz vina ločita v podobi pen in drož.
Dobro je, da vino počasi vre, ne pa hitro; naša sj*rb mora tedaj biti, da ga v hladne klete spravimo. Cem manj damo kisiogaza v dotiko z vinom ali sokom priti, tem bolj hranljivo je vino; kajti nobena reč ne razpade in se ne^spridi, ako ne pride s kisiogazora v bližnjo dotiko. Ce boš tedaj vino obilnega kisiogaza obvaroval, ga varuješ tudi, da se ne spridi. Dobro je tedaj in zato živo svetujem , da pri vrenji bkdnje po-krijete, da deloma kislogaz ne more v toliki obilnosti do njega, deloma pa tudi toliko vinocveta iz bkdnja v zrak izpuhteti ne more, - Dobro bi bilo tudi, da tisti, ki na d h rame ali kakor pravimo ,,faladurje" imajo, imajo cevi, po kterih vino iz badnja naravnost v sod teče. Mnogo jih je, ki imajo že take naprave. Onim pa, ki tacih nadhramov nimajo, svetujem, da bi svoje bkdnje tako visoko postavili, da se lahko pod nje dene brentač, v kterega naj bi skozi kanelo po kratki cevi vino notri teklo, tako bi se veliko manj vinske moči po-gubilo. Ako se most skozi sto in sto luknjic na rešetu preceja, in potem iz posode v posodo plovska, predno pride do namenjenega mesta, obilo vinocveta izpuhti v zrak.
Eno najpoglavitnejših vodil — kar se tiče stanovitnosti vina —je tudi sledeče: Devaj vino v Čisto in nepokvarjeno posodo ter skrbi za čistost v hramu in povsod; posebno se varuj pokvarjene posode. Saj ti je znano, ako deneš med zdrava jabelka le eno gnjilo, bodo v kratkem vsa druga ravno taka kakor ono.
Po vsem tem Vas, dragi vinorejci, lepo prosim , da moje besede blagovoljno prevdarite in že letos poskusite, kar Vam svetujem. Vrzite tedaj piškovo kopito na ogenj in omislite si novo;   saj ne bo nič prezgodaj!