Svojega znanja ne more nihče pomnožiti z ugibanjem, ampak le z učenjem. Citajte "Proletarca". GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE OFFICIAL ORGAN OF JUGOSLAV FEDERATION, "Proletarec" je razširjen med najrazum-nejšimi čitatelji slovenskega tiska v Ameriki. Citajte ga tudi vi. STEV.—NO. 1130 _____ •• ••«•ond-c^M matUr I>«it offte« ^tChlcairo III., und.r th.Aet of Conrr.M of M»rfh 3rd. 1*7». CHICAGO. ILL., 9. MAJA (MAY 9.) 1929 Publish^ Wooldy it 363» W. 26tk St. LETO—VOL. XXIV. UBIJANJE MILIJONOV RADI PROFITA DELAVCI POSTAJAJO "DELNIČARJI" IN S 40. LETOM SO POSLANI V "PENZIJON" -- Žrtve na oltarju dobičkarstva Prvi trije meseci v letu so sezona delitve profita. Jeklarski trust, Schvabova korporaci-ja, public utilities kompanije, telegrafski - telefonski trust, Standard Oil, rudniške družbe, velike banke, avtomobilske tvornice ter vse druge mogočne, kompanije imajo svoj pustni torek v rajanju ob dividendah. "Ta in ta kompanija je napravila v prošli polovici leta sto oicmdeset milijonov dolarjev dobička," se glasi časniška vest, druga 80, tretja 65, četrta UL peta 28, šesta 30, sedma 42 milijonov—in tako naprej od ene do druge velike kompanije. Dobička so deležni tudi—delavci. V obratih jeklarskega trust a npr. je skoro vsak peti delavec "delničar". Ima eno, morda dve, tri delnice, in jih plačuje na "obroke". On je "solastnik" podjetja. Vzlic temu "tolažilnemu dejstvu" nima v njemu prav nobenega vpliva. Delnice delavcev so komaj kaplja v morju onih akcij, ki jih lastujejo vodilni gospodje delničarji. Ta jih ima za dvajset, oni za pet, tretji za sedem milijonov dolarjev. Kaj bo ena delnica, ali 50,000 delnic ravno tolikšnega števila delavcev v primeri z delnicami multimili-jonar j a! Ni je industrialne dežele na svetu, kjer bi bil profit tako protežiran kakor v Zedinjenih državah. Vse mu je v prilog: zakonodaja, sodišča, časopisje, radio, kino in celo voditelji A. F. of L. mu sekundirajo. V takih razmerah ni čudno, da je ■■eriški delavec naganjan pri delu do skrajnosti, da so ga spremenili v del stroja, ki teče pat desetletij, potem ga zavržejo. S štiridesetim letom starosti je ameriški delavec sma-tran že v vseh velikih obratih za blago, ki je izgubilo polno vrednost, vsled tega ga zavržejo. V jeklarskih tovaranh jexle-lavec nič drugega kakor robot, ki mora delati na povelje za plačo, kakršno mu trust milostno nudi. Dividende pa so o-gromne. V železnih in bakrenih rudnikih je delavec mučen do skrajnosti, plača, ki jo dobiva za nevarno, naporno delo, pa komaj zadostuje za najpotrebnejšo prehrano in obleko. S 40. letom je povprečen rudar že izgaran in življenje mu je okrajšano za mnogo let—za interese profita. Mafcinerija, namesto da bi bila delavcu v razbremenitev, Ka priganja, na drugi strani pa tira stotisoče v brezposelnost. Kam vede vsa ta manija po dobičku? V prosperiteto za ljudstvo gotovo ne! Profiti se večajo, produkcija tudi, milijonska premoženja nagloma rastejo, delavec pa komaj da rine iz dneva v dan. Kako bi se dalo od pomoči temu neznosnemu stanju za milijone ljudi? Z zmagami Hooverjev gotovo ne. Ce delavec hoče da ne bo žrtvovan profitu, in zavržen radi profi- ta, če noče večne nesigurnosti za kruh, ako mu je res za boljšo bodočnost svojih otrok, se bo moral okleniti stranke, ki zahteva: Podružabljenje pri-rodnih virov, produktivnih in distributivnih sredstev, ter ureditev produkcije za potrebe ljudstva, ne za profit. Italijanski "možaki" proti "ženski necimurnosti" Skupina bogaboječih mož v Italiji, ki so v strahu pred pohujšanjem, če gledajo kolena, gole roke in vratove hčerk solnčne Italije, so se spomnili, da bi to nevarnost najlaglje odstranil Mussolini. Sešli so se skupaj, se na dolgo in široko posvetovali, dognali, da je E-vino jabolko še vedno velika izkušnjava ter sklenili predlagati, da se postavi okrog njega trdnejša ter višja ograja, ki pa mora priti precej nizko pod kolena. Dali so tiskati peticije, na katere se smejo podpisati samo moški. Naslovljene so na Mussolinija. Ti, o Mussolini, si prerodil Italijo in njeno ljudstvo, ti, o duce, si dosegel, da je Italija danes res velesila, da je spoštovana in da je dobila v odnošajih med narodi vpliv, ki ji pripada. Stori še, o duce, da moralno poboljšamo tudi naše Eve. Dvigni, o veliki rešitelj, svoj silni glas, da rešiš Italiji njeno ženstvo pred odkrivanjem nog, prsi in rok! Mussolinijeva prihodnja naloga torej bo, da določi, kako dolga naj bodo krila Italijank, in kako visoko naj imajo zakrite vratove ter kolikšni naj bodo njihovi rokavi. Ko to stori, bo Italija odrešena popolnoma. Pokroviteljica teh moralnih i-talijanskih fašistov je njeno veličanstvo kraljica Helena in sveti oče jim je dal svoj očetovski blagoslov. U. S. A. "VULKAN PROFITAR8TVA Konkurenci s filmi Ameriški filmi' so. preplavili ves svet in občutno konkurirajo filmskim družbam v Nemčiji, Angliji, Italiji, Franciji, v Skandinavskih in vseh drugih deželah. Nekatere evropske filmske družbe so prešle v a-meriško last. Ene države pro-tektirajo svoje filmske družbe z omejevanjem importa tujih filmov. Kino-gledišča morajo npr. predstaviti določen odstotek domačih filmov, npr. sedem domačih na enega ameriškega. V Franciji zahtevajo, da morajo ameriške filmske družbe kupiti en francoski film, na vsake tri ameriške, ki jih kažejo v Franciji. Brez takih določb bi bilo konkuriranje evropskih družb z ameriškimi skoro nemogoče. ^POKOJNINA FOCHOVI VDOVI. Francija bo plačevala vdovi pokojnega maršala Focha pokojnino, ki bo znašala v ameriški valuti $4,000 letno. KONVENCIJI DYEH DE-LAVSXIH PODPORNIH Workmen's Circle je otvo-ril konvencijo 5. maja. Konvencija SNPJ. se prične 13. maja. - V pondeljek 13. maja bo otvorjena v dvorani SNPJ. v Chicagu deveta redna konvencija SNPJ., katere se udeleži okrog 200 delegatov. Skupno z glavnimi odborniki bo štela nad 220 članov. SNPJ. ima sedaj nad 40,000 članov v odraslem oddelku, 20,000 v mladinskem oddelku» in okrog $4,-000,000 imovine. V času svojega obstoja je izplačala nad $9,000,000 bolniške, posmrt-ninske in drugih podpor. Le- DELAVSKI TAJNIK DAVIS GLEDA SKOZI ROZNA TA OČALA Copyright .1«M PttbtMlA« Compta; (X«w Tort World) IMS. VESELI IN TRAGIČNI MOMENTI1 PRVEGA MAJA Komunistični izgredi v Nemčiji Letošnji Prvi maj je bil v nekaterih deželah praznovan tako veličastno, kakor še nikoli. Najimpozantnejši je bil v Rusiji in Avstriji. Na Češkem ga je praznovalo vse delavstvo. V Angliji je Prvi maj potekel v znamenju volilne agitacije. V Jugoslaviji ga je delavstvo praznovalo s shodi in predstavami. V Franciji ga je socialistično delavstvo praznovalo z vso svečanostjo, komunisti pa so si dali, kolikor jim je bilo vsled odredb policije mogoče, duška na zborovanjih v dvoranah, na trgih ali v demonstracijah. Na Švedskem, Finskem, Norveškem, Danskem, Nizozemskem in v Belgiji so delavske množice praznovale svoj dan zelo vzorno, brez rabuk in pro-vokacij. Na Litvinskem je bil zadnjega aprila izdan dekret, s katerim je vlada razpustila sociali. stično stranko ter prepovedala prvomajske slavnosti. Klerikalna diktatura skuša s fašističnimi metodami zatreti socialistično gibanje v tej zaostali agrikulturni deželi. V baltiških deželah je minil prvi maj brez neprilik. Na Poljskem ga je praznovalo z manifestacijami socialistično in komunistično delavstvo. V Zedinjenih državah so se vršila velika prvomajska zborovanja v New Yorku, Chicagu, Philadelphiji in mnogih drugih mestih. Prvomajske priredbe slovenskih delavcev v Clevelandu, Chicagu, Indiani in drugje so bile zelo dobro obiskane, posebno v prvih dveh mestih. Tragično sliko tega praznika nudijo le izgredi, ki so jih a-ranžirali komunisti v Berlinu. Policija jih je prepovedala, komunistični voditelji so insistirá, li, da se vrše, in vsled tega je prišlo do pobojev, v katerih je bilo večje število demonstrantov ubitih in mnogo ranjenih. Namen komunistov v prvi vrsti je bil, da "razgalijo" socialiste, ki so v Nemčiji na mnogih odgovornih mestih. Ta blazna taktika nemških komunističnih vodij napeljuje vodo direktno na mlin fašizma, ki se je teh par dni trajajočih izgredov zelo razveselil in dokazuje, da je treba "rdeči radikalizem" z.v treti, kar je v stanju doseči e-dino nacionalistična diktatura. Skodaje delavskih življenj, ki ginejo za tako brezpomembnimi barikadami, kakor so bile 1., 2. in 3. maja v par berlinskih predmestjih. Trik reakcije v dunajskih izgredih pred dvema letoma se ni posrečit, in ni verjetno, da se posreči v Nemčiji. Tudi dejstvo, da je policija delovala v stanju nervoznosti, je pomagalo komunističnim vodjem v Berlinu, ki imajo sedaj obilo olja za prilivanje ognju hujskanja in demagogije. Izven teh žalostnih dogodkov v Nemčiji je bil Prvi maj res praznik mednarodnega prole-tariata. Nad 2,100 kandidatov za poslance v Angliji Angleški parlament šteje 615 poslancev, kandidatov pa je nad 2,100. Konservativci ali toriji imajo 610 kandidatov, delavska stranka 570 in liberalna 500, ostali pa so komunisti in neodvisni kandidatje. Volilno pravico imajo v Angliji vsi moški in ženske, ki so dopolnili 21. leto starosti. Prve tedne kampanje se je glavna volilna borba vršila med toriji in delavsko stranko, pozneje pa so tudi liberalci postali toliko glasni, da so v veliki meri deležni volilnega dirndaja. Toriji in liberalci agitirajo največ z ameriškimi metodami: v kinu, z godbami, trompetami, napisi na vseh mogočih krajih in v kapitalističnem časopisju, delavska stranka pa se drži stališča vzgojne kampanje. Največji volilni fond ima Lloyd Georgeova liberalna stranka, namreč petindvajset milijonov dolarjev. Tudi toriji niso nič v zadregi za sredstva. Četudi nimajo tako velikega kampanjskega fonda kot liberalci, imajo na svoji strani mnogo bogatašev, ki jih zalagajo z denarjem. Delavska stranka ima seveda najmanj sredstev in kot poročajo ameriški poročevalci, zmaguje s svojimi dohodki komaj izdatke za letake, pamfle-te in drugo nujno agitacijo. Finančno se je tekom generafne stavke docela izčrpala in se za •no z unijami tudi zelo zadolžila. Denar ji torej ne bo prinesel zmago, pač pa ji jo prinese zavest delavcev, da je to njihova stranka, ki zasluži njihovo zaupanje, in ki je sposobna sprejeti vlado Velike Britanije. Medtem, ko trpi evropsko delavstvo pod bremenom nizkih plač, je ameriško delavstvo v blagostanju, do katerega so mu pripomogle visoke plače, kratek delavnik in pa stalno delo, je izvajal dne 1. maja James J. Daviš, delavski tajnik v Hooverjevem kabinetu. "Medtem ko delavstvo drugod po svetu na ta dan demonstrira, se tukaj veseli dobrih časov," je dejal Daviš. Po njegovem mnenju ameriški indu-strialci niso brezsrčni, izkori-ščevalni ljudje. "Večinoma vsi tos praznuje petindvajsetletni- so sprejeli princip visokih plač, co. Izdaja svoje glasilo dnev- kar dokazuje, da razumejo tok nik "Prosveta" ter mesečnik za časa in interese svojih delavcev, ki so ob enem^njihovi interesi," je konstatiral ta delavski tajnik, ki je milijonar, kakor večina drugih članov kabineta. Milijonar, pa čeprav ima portfelj delavskega ministra, pač ne more govoriti drugače kot govori Daviš. Dejal je tudi, da brezposelnost naglo pojema in da se blagostanje veča. To je zelo rožnata slika, če pa bi se Mr. Daviš potrudil pogledati skozi nepobarvana očala, bi svoj govor najbrž spremenil, ali pa bi molčal. Delavci nič ne vedo o "dejstvu", da je večina kapitalistov sprejela princip velikih plač, pač pa, da jim jih nižajo. To bi vsekakor moral vedeti tudi delavski tajnik. Znano bi mu moralo biti, da so delavci posebno v dveh velikih industrijah—v premogovniški ter tekstilni, prignani na stopnjo suženjstva, kjer jim je svoboda odvzeta, plače < so popolnoma nezadostne in edina pravica, ki jo imajo, je, da smejo delati pod pogoji gospodarjev in 6e to le ako delo dobe. mladino. Izdala je tudi nekaj knjig. Ima v Chicagu svoje poslopje, "v katerem so uradi, tiskarna in dvorana. Dobro miljo stran od poslopja SNPJ. je bila 5. maja otvorjena konvencija podporne organizacije židovskih delavcev, ki je znana pod imenom Workmen's Circle. Ima nad 80,000 članov in $4,600,000 imovine. Ustanovljena je bila 1. 1900. Podpore pri nji so mnogo nižje kot pa pri SNPJ. in seveda tudi asesmenti. Društev ima do 700. Otvoritvena seja konvencije se je vršila v Ashland avditoriju, katero je posetilo nad 5000 Či-kaških in okoliških članov. Nagovore so imeli Abraham Cahan, urednik socialističnega dnevnika "Forward", milwau-ški župan D. W. Hoan, Morris Hillquit in več drugih. Workmen's Circle je podporna organizacija, ki ima odprt socialistični program. Znamenit je njen sanatorij za tuberkulozne člane. V raznih mestih ima velike dvorano, ki predstavljajo vrednost par milijonov dolarjev. Ima šole za mladino, prireja serijalna predavanja in vrši splošno prosvetno delo med svojim Članstvom v toliki meri kakor najbrž nobena druga velika podporna organizacija v Ameriki. Delegatov na njeni konvenciji je okrog 200. Workmen's Circle obdržuje tudi distriktne konvencije, in pa splošne konvencije, katere imajo večje zastopstvo kakor ta, ki je bila o-tvorjena 5. maja in bo zaključena v soboto 11. maja. Ali izvriijtte dslž-lest do svojega listi? Ali ste prejeli opomin, d« vara je naročnina potekla? Ponovite jo čimprej, kajti*list ima velike izdatke, iti jih mora pokrivati, "Proletarec" v tem obsegu in • to vsebino je več kot vreden naročnine treh dolarjev. > Ali *e eden onih, katerim je bil lUt po«lan na ogled? Vabimo vas, da pristopit« v krog naročnikov. Ogrsko ženstvo izgubili bitk» za vtiilio pravico Po desetih letih boja še vedno neuspeh Deset let se že bori napredno ogrsko ženstvo za volilno pravico. Dne 17. aprila je bila v državnem zboru razprava o predlogi, ki daje ženskam volilno pravico v občinskih volitvah. Parlament, ki je eden najreakcionarnejših na svetu, in mnogo bolj nazadnjaški kot novi Mussolinijev parlament, je predlogo soglasno zavrgel. Vsi poslanci, ki so se udeležili debate, so naglašali, da je mesto ženske doma pri otrocih in v kuhinji. Na čelu agitacije za žensko volilno pravico so vsa leta socialisti. Federalni dohodki na -—davkih se večajo— V prvih devetih mesecih fiskalnega leta 1929 so znašali dohodki zvezne vlade na dohodninskem davku $74,000,-000 več kakor pa v istem časi prejšnjega fiskalnega leta.. wwwwwwwwwwwwwwWwwwwwwwwwwwwwWWwWw w ww wwWwWw www w wwW w WWW W^rw wlHfwlririfT Tttt TTHHHHTfHITHHIIB I wwwi iBlBBlMllllllMlBi "II" W www WWW W WW II II II II II II II II II H H H TT 1 wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwww^wwwwwwwwwwwwww w w w w wwwwwwwwi Qlasooii iz liase g a i1 b et nji a IZ UPRAVNISTVA John R«k je v pondeljek 6. maja nastopil službo v uradu Proletarca. Kdor čitateljev sledi rubriki "Glasovi iz našega gibanja", je lahko že večkrat bral o njemu. John Rak je aktiven član kluba št. 1 in dveh angleško poslujočih podpornih društev (SNPJ. ter SSPZ.). Rojen je bil pred 23 leti v Vestfaliji v Nemčiji. V starosti 5 let je prišel s starši v Ameriko. Nastanili so se v južnem lllinoisu, kjer je šel o-Če v rov, John pa v šolo, ko je dosegel zanjo predpisano starost. Potem pa je šel, kakor navadno sinovi premogarjev, tudi on na delo v rov. Njegov dom je že dolgo v Nokomisu, 111., kjer živita oče in mati. Tekom krize v premogovniški industriji je prišel v Chicago, kjer je dobil delo pri neki kamnoseški tvrdki. Ko mu je bilo ponudeno mesto v našem uradu, je imel mnogo premisliti. Tukaj je bodočnost nesigurna, tam je imel zagotovljeno službo, primerno plačo in pa priložnost, da se izuči v kamnoseški obrti. Ali delavsko gibanje njega veseli, pa se je odločil, da sprejme. "Potrudil se bom, da ae priučim raznim delom, ki jih je treba opravljati v tem uradu, ker želim koristiti listu in Zvezi kolikor največ mogoče," je dejal John. Je še mlad, delo ga veseli, pa bo obljubo tudi izpolnil. Kakor hitro se nova moč uvede v to službo, bo upravni in tajniški oddelek JSZ. posvetil glavno pozornost v in izven urada agitaciji za razširjenje lista in po-jačanje Zveze. a J otep h Snoy, Bridgeport, O., poroča, da priredi klub št. 11 v Bridgeportu v soboto 1. junija veselico v korist "Proletarca". Omenja med drugim, da ljudem letošnja majska številka zelo ugaja, je pa mnenja, da je bila v magazinu veliko lepša ter literarno vsekakor mnogo popolnejša. S. Snoy je delegat konvencije SNPJ., ki prične z zborovanjem v pondeljek. • Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji, je priobčen v tej Številki. Objavljamo jih vsaki drugi teden. V tej je izkazanih 74. Od zadnjega izkaza torej nismo napredovali, pač pa jih dobili natančno enako število, kar se redkokedaj primeri. V zadnjih štirih izkazih smo beležili naročnin, ki so jih poslali agitatorji: Dne 28. marca.......... 55 Dne 11. aprila.......... 67 Dne 25. aprila . ........ 74 Dne 9. maja............ 74 Od spremembe oblike lista do sedaj so naročnine od strani1 agitatorjev narastle, toda ne v toliki meri, kakor so domnevali tisti, ki so mislili, da že forma sama na sebi je lahko agitaci-1 ja. To je — Proletarec sedaj MORA ugajati vsakemu, KI zna Citati slovensko. Toda—sodrugi in prijatelji, namesto da imamo že v drugič 74 naročnin, ki so jih dobili a* gitatorji na vsaka dva tedna— čemu se jim ne bi pridružili še vi ter dvignili število na sto in več! Pazimo na naš barometer, ki ima naslov "AGITATORJI NA DELU". » James Dekleva, Gowanda, • N. Y., je poslal pismo, kakor že mnogokrat, in se začenja: ". . . Zopet sem tukaj, a to pot le s tremi naročninami . . JI Takim pismom gre zasluga, da Proletarec izhaja že blizu četrt stoletja in taka pisma ga bodo obdržala v bodoče. Razvijal se bo polagoma iz slovenskega v ANGLEŠKO - AMERIŠKI delavski list in njegovi agitatorji ter njegovi uradniki bodo skrbeli, da si ne samo ohrani u- fcnianTi iilrr gled in vpliv, ki ga ima, nego, da si ga tudi poveča. s čujte: Nekje se je dogodilo, da je zastopnik "Ani. Slovenca" odpovedal "svoj" list ter se naročil na-Proletarca. Dobro znamenje, ki dokazuje, da je mnogo ljudi, ki nočejo misliti po navodilu. Anton Trobec, Somerset, Colo., je eden tistih naročnikov, katerim Proletarec ugaja. Kot vedno, je obnovil naročnino in v pismu pravi: "Izvode Proletarca, ki sem jih dobil v svrho agitacije, sem razdelil. Ker mi je naročnina potekla, jO seveda obnovim, ob enem sem dobil tudi eno novo. Povem pa, da ni lahko dobiti naročnike temu listu."—Četudi ni lahko, Trebeč se potrudi, da dobi ob taki priliki vsaj enega, in ako bi storil vsak povprečen naročnik i3to kot on, bi imel Proletarec v teku nekaj let mnogo tisoč naročnikov več kot jih ima sedaj. s Kdo so naši agitatorji? Njihova imena so v tej številki v izkazu poslanih naročnin. Vsakdo ima kaj zanimivega v pismu, kar bi bilo vredno citirati, toda njihove številke povedo vse. s Deset centov je velik denar, če se gre za delavski list. Iz neke naselbine poroča agitator: "Z zavojem prvomajskih številk Proletarca sem šel o-krog rojakov 28. aprila od 8. zjutraj do 5. zvečer. Navedel bom le tiste, ki so se izgovarjali, da je nočejo. Društven tajnik je rekel, da je bilo na seji sproženo pametno mnenje, da naj si jo vsakdo, ki jo hoče, sam naroči iz Chicaga. Drugi je mislil, da je zelo pameten, pa jč dejal, da bi jo vzel, če bi bilo kaj ugrizniti. Tretji, znan društven uradnik, se je izgovoril, da ne more čitati—"oko me boli". Prišel sem k petič-nemu slovenskemu trgovcu. On je bil po opravkih v oddaljenem mestu, ona je ležala na zo-fi in ogledovala v nekem magazinu modne slike. 'Boste vzeli eno številko?' Prevalila je sve^je tolsto telo na drugo stran in rekla, da ne—nimajo časa brati take liste. Pridem k ženi rojaka delavca. 'Kaj nosiš s sabo?' Pojasnil sem. 'Ne, ne morem vzeti sama, ker ni njega doma.' To je nekaj izgovorov, in noben ni vreden deset centov . . ." s Če kake številke ne dobite, sporočite nam z dopisnico. Ako je v vašem naslovu pomota, če je pri pošiljanju lista kakršnakoli nerednost, ne jezite se na zastopnika, nego sporočite nam na dopisnici, kaj ni prav, in mi bomo z največjim veseljem napako popravili. Mi hočemo naročnikom ustreči. Mi verujemo v red. Z vašimi pripombami o napakah nam pomagate v tej smeri. s "Proletarec*' nima fondov, ki bi mu služili za subvencijo. Vzdržuje se z rednimi dohodki, s podporo, ki mu jo nudijo naročniki ter prijatelji, in pa s prebitkom, ki ga dobi od knjigarne. "Proletarec" je e-dirii jugoslovanski list v Ameriki, ki' izhaja že blizu 25 let ne da bi menjal gospodarja, ne da bi ga financirala ta ali ona podporna organizacija, in ne da bi se naslanjal na oglase. Na polju delavskega žurnaliz-ma je Proletarec velik uspeh. Dolujmo, da bo ta uspeh večji in večji, Anton Medved, Cicero, se je odzval s tremi novimi naročninami. • • Fr. Bizjak, St. Michael, Pa., je poslal vsoto $5.60, ki jo je nabral za Izobraževalno akci- jo ter eno novo naročnino. I-mena prispevateljev bodo objavljena pod rubriko "Izobraževalna akcija JSZ." • Anton Jankovich je redno zastopan pod označbo "Agitatorji na delu". V pismu, ki smo ga prejeli te dni, piše: 'Ker je Proletarec večji in zanimivejši kakor kedaj poprej, Vam tu pošiljam pet novih celoletnih naročnin." • Anton Anžiček, Chicago, je pristopil v vrsto zastopnikov Proletarca. Poslal je štiri naročnine. Bil je aktivep član pred leti, sedaj je zopet prišel iz rezerve. Kdo pravi, da "izginjamo^?__ O PRVOMAJSKI ŠTEVILKI PROLETARCA IN DRUGO. Cleveland, O.—Izjaviti moram, da me je letošnja prvomajska izdaja Proletarca zelo presenečila. Tako lepega lista nisem pričakoval. Po mojem mnenju prekaša vse dosedanje prvomajske izdaje Proletarca. Ni pa to samo moje mišljenje, kajti tudi mnogi drugi naročniki, s katerimi sem govoril, so se o prvomajski številki prav pohvalno izrazili. Čestitam u-pravništvu in uredništvu ter vsem drugim, ki so na kakršenkoli način pripomogli do tako lepe izdaje. Večkrat poudarjamo, da so oglasi za delavski list prav tako važni kakor za vsak drugi. To velja tudi za Proletarca. Prav lepa hvala trgovcem v Clevelandu in drugje, ki so naklonili temu listu svoje oglase. Želim, da to še mnogokrate store. Posebno jim priporočam, da nam bodo naklonjeni, ko jih vprašamo, da dajo oglase v a-meriški družinski koledar. Kakor Proletarec, je tudi A-meriški družinski koledar prvovrstna publikacija. Oboje pa bomo ohranili na tem višku in ju še bolj izpopolnjevali, če bomo ko-operirali z uradom. Sodrugi zastopniki, lotimo se dela vsi, da bodo vsi naši trgov-j ci, obrtniki, zdravniki itd., zastopani z oglasi v prihodnjem Koledarju* Ne pozabimo pa, da je treba vsluge vračati. Na ši ljudje nam postrežejo enako dobro kakor tujci, če ne celo boljše. Kupujmo pri njih! Njihov uspeh bo naš uspeh. • Proletarec v tej obliki nam daje fino priliko za agitacijo. Nudi mnogo izbranega gradiva, je prikupen, velik list, in nihče se ne more več izgovarjati na "pratiko"; V agitaciji imam veliko izkušenj, saj sem na glasu kot "večni popotnik" in menda edini, ki vztrajam pri tem poslu leta in leta. Toda Proletarec ima mnogo lokalnih zastopnikov, ki se često potrudijo v agitaciji zanj tudi v druge naselbine. Npr. s. Jos. Snoy, Bridgeport, Anton Zornik, Herminie, Košin in Tancek, Girard, Krebelj, Zorko, Žvigel, Barbič, Durn, Stanich, Lokar in drugi v Clevelandu in Collin-woodu, Rožič in Radelj v Mil-waukeeju, Demšar v West Al-lisu, Smrekar v Aliquippi, so druginja Fradel v Latrobe, Kristina Omahne v Milwaukeeju, J. Britz v Exportu, Nace Zlem-berger v Glencoe, Butja v Moon Runu, Modic v Warrenu, Jankovič, Lovrenc in Gabrov-šek v Barbertonu, in še mnogo drugih, ki delajo za Proletarca. Vsi so nam porok, da naša stvar živi. Prav veseli me, da se bomo skoro z vsemi sešli na konvenciji SNPJ. v Chicagu— kajti to so agitatorji tudi za SNPJ. in njeno glasilo. snpj. praznuje jubilej pet-indvajsetletnice. Marsikdo naših agitatorjev je njen pionir, ali pa je v njenih vrstah kot aktiven član. Ko človek čita ta imena, ima zavest, da bo snpj. procvitala, in da jo njeni sovražniki ne bodo zmrcvarili—in če imajo v načrtih kake trike za to konvencijo—se jin ne bodo posrečili. Te dneve odpotujemo—torej na svidenje v mali vasici Chicagu na deveti redni konvenciji SNPJ. Lep pozdrav delegaciji in vse/nu članstvu SNPJ. Anton Jankovich, "večni popotnik". je zelo neprimerno, nesigurno in pravzaprav nespametno pošiljati ameriške papirnate dolarje v Jugoslavijo v pismih. Jaz sem utaknil dolar, dva ali tri, v pismo trikrat po vojni, in vselej dobim sporočilo o prejemu pisma, dolar pa je izginil pred no je pošiljate v dospela v roke naslovljencu. Pisma sem registriral. Brat mi sporoča, da je čisto lahko razvidno že na kuverti, da so ga nekje odprli in znova zalimali. Potožil se je pri enem prejšnjem takem pripetljaju na jeseniški pošti, pa so mu odvrnili, da je to sicer neugodno, toda jaz bi moral vendar vedeti, da denar ne spada v pisma . . . Poštnim uradom v Jugoslaviji in državi v splošnem bo le v čast, če njeni uradniki ne bodo stikovali v pismih iz Amerike za dolarji, ki niso njihovi, nego so poslani od poštenih izseljencev s poštenim namenom poštenim ljudem. Joteph Robich. DOLARSKA PISMA IN JUGO SLOVANSKA POSTA. Yukon, Pa.—Z Jesenic na Gorenjskem mi poroča brat, da S KONFERENCE IN SHODA V PITTSBURGHU. "V nedeljo 28. aprila bo v Slovenskem domu v Pittsbur-ghu, Pa., konferenca, potem shod," smo čitali v Prosveti in Proletarcu. Dobro, gremo tja. Pittsburgh je velika naselbina, torej je uspeh neizogiben. Toda bil je slabo zastopan. Le par oseb je bilo iz tega zakajenega mesta. Vpraševali smo se: Kaj je s slovenskimi delavci v Pittsburghu ? Nič, je rekel nekdo, leni so za našo stvar, to je vse! Saj ni niti članov pitts-burškega kluba JSZ. blizu, razen par, kakonaj torej pričakujemo drugih? Cheer up, sodrugi v Pittsburghu, dvignite se, zgradite klub, ki bo tako velik kakor bi v primeri z velikostjo vaše naselbine moral biti. Zanimiv govornik na tem shodu je bil mladi organizator Shulman. Študira, prosti čas pa porabi za našo stranko. A-gitira za socialistične liste, pridobiva nove člane in navdušuje tiste, katerim upada pogum. "V socialistični stranki sem od 14. leta," je dejal, "in ostal bom v nji do konca svojih dni." Naj pride nekaj tega navdušenja tudi med nas. Eden navzočih. O PRVOMAJSKI PRIREDBI V CLEVELANDU IN DRUGEM. Cleveland, O.—Prvomajska prireditev klubov št. 27 in 49 JSZ., ki se je vršila v Slov. delavskem domu v Collinwoodu, je dobro uspela. Pevski zbor "Zarja" je zapel delavski pozdrav in "Pomlad", in nastopil je tudi pevski zbor Slovenske zadružne zveze, ki se je nedavno ustanovil. Glavni govornik je bil sodrug Mandelkorn, slovensko pa je govoril Anton Garden. Predsedoval je Frank Barbič. Udeležba je bila obilna. * Socialistična stranka mesta Cleveland priredi svoj piknik v nedeljo 26. maja na farmi B. Milaskyja, RFD Box 547, sedem milj južno od Public Square. Kdor se bo peljal z avtom, naj vozi po W. 25th St., potem naj krene na State Rd., od tu na Short Rd., in od tu pride direktno na izletni prostor. Oni pa, ki se bodo peljali z avtobusom, naj vzamejo Breack-ville bus, ki vozi v Akron via Broadview. Busi odvažajo z 815 Huron Rd. ob 9:35 in 11:30 dopoldne ter ob 1:30 in ob 3. popoldne. Voznina je 30c. Na pikniku bo govoril McAlister Coleman in F. J. Manning. Zadnji je vodil stavko tekstilnih delavcev v Mas-sachusettsu. Nastopili bodo telovadci Češke delavske telovadne jednote in poleg tu navedenih bo imel spored tudi več drugih točk. Vstopnina je 25c. To bo eden prvih piknikov v tej sezoni. Pričakuje se obilne udeležbe. Slovenski de lavci, posetite ga v velikem što-vilu.—John Krebel. T 1 E. V. Deba. DEBS O VELIKEM POMENU TISKA To je doba miselnosti. Ideje so mogočna orožja. Tiskarski stroj je ibolj smrtonosen kakor vojna ladja. Kapitalizem to resnico prav dobro razume in si je zgradil »voje časopisje do popolnosti. Mogočnost njegov« tiska sega v Belo hišo, v kongres, na sodišča, v delavske unije—vsepovsod. Kapitalistično časopisje je razpredeno med ljudstvom, in ideje, ki jih zastopa ter interesi, katere brani, prevladujejo nad vsem političnim in ekonomskim življenjem dežele in nad opozicijo. Kapitalistično časopisje je glasnik kapitalističnega razreda. V vsaki kontroverzi, v vsakem sporu, je to časopisje na strani kapitalističnih interesov in v opoziciji proti delavskim. Kako naj sploh bo drugače? Jasno je, da mi, na naši strani, moramo zgraditi časopisje, ki bo naše. Z njim bomo v stanju doseči ljudstvo in mu predstaviti nase ideje ter mu predočiti njegove interese v pravi luči. Razvidelo bo, da je bilo varano, da ima moč, s katero se lahko otrese izkoriščanja in brezpravnosti ter ekonomske odvisnosti od posedujočih. Apeliram na vas — zgradite svoje časopisje, — časopisje delavskega razreda l" EUGENE V. DEBS. To je bil glas ljudskega borca, ki ga ni več med nami, a njegove besede, njegovi apeli, so še živi in ostanejo. ZGRADITE SJ SVOJ TISK, je apeliral — in njegov klic danes je tako močan in tako potreben kakor je bil, ko ga je izrekel. Eden takih listov, ki ga je treba utrditi in razširiti, ki je delavski, torej VAS list, posvečen vašim interesom, je "PROLETAREC". Pridobite znance in prijatelje ter druge delavce, da se nanj naroče. Sledite' onim, ki se ravnajo po besedah velikega Debsa—in zgradili bomo mogočen delavski tisk. MAJSKO ZABAVNO VEČE SRBSKIH SODRUGOV. Chicago, III.—Jugosovansko Socijalističko Udruženje br. 20 (organizacija srbskih sodrugov JSZ. priredi v nedeljo 12. maja zvečer zabavo z obširnim programom, ki je sledeči: 1. Značaj Prvega maja — kdo ga praznuje, kje in kako? Govori Geo. Maslach. 2. Internacionala, svira tam-buraški zbor. 3. M la d i n ski tamburaški zbor svira "Kad u noči mesec s j a". 4. Arija, igra na klavir Vio-let Bojanovich. 5. Na harmoniko igra Ilija Dabich. 6. Deklamacija, izvaja jo Peter Kokotovich. 7. Šaloigra "Njegovo sretno slovo" v enem dejanju, izvaja-, ta Boža Stojanovich in Milan Sekulich. Ta priredba se vrši v prosto-1 rih organizacije nr 2250 Cly- i bourn Ave. Vstopnina je 25c. za osebo. Pred in po programu plesna zabava.—P. TU-IN TAM. Collinwood, O*—Dne 28. a. prila smo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. proslavljali pet-dvajsetletni jubikj SNPJ., ki ! ga je aranžirala federacija njenih tukajšnjih društev. Program je bil izvrsten, udeležba pa ni bila tolikšna kot bi se i pričakovalo od petindvajsetih društev SNPJ. Eden govornik je dejal, da je vzrok nenapol-njeni dvorani skoro vselej vreme. Udeležba ni bila velika, ker je bilo lepo vreme. Poset je bil slab, ker je bilo slabo vreme. Na dan naše slavnosti smo imeli oboje—lepo vreme in nalive, krivo je torej oboje, da avditorij ni bil "napolnjen do zadnjega kotička". Fr. Zaitz, ki je govoril na tej slavnosti, je med drugim izvajal, da pri graditvi naših organizacij nismo imeli mnogo iz-kušencev, kajti ameriški Slovenci so večinoma priseljenci i dežele. Mestnih ljudi s poklici in izkušnjami pri organizato-ričnem delu je izmed Slovencev prihajalo sem zelo malo, kajti mi nimamo mest kakor npr. Čehi, ki imajo v Ameriki ne samo tisoče priseljencev s kmetov, nego tudi iz čeških mest. Največje poslopje, ki smo ga videli poleg cerkva v naših vaseh, je bil kozolec. Vsled neizvežbanosti v industriji smo se morali podati večinoma v težaška dela. Vzlic tem neugodnim prilikam smo zgradili marsikaj, kar nam je v zadoščenje in v ponos—naloga pa še ni dovršena. Fr. Kerže—drugi govornik— je dejal, da je bila SNPJ. prva naša podporna organizacija, ki je priznala članicam iste pravice kakor moškim. Ženske so ravnotako razumne, kakor moški. Sicer pravijo, da imajo ženske dolge lase in kratko pamet (lase si sedaj strižejo), toda to ne velja. Res je, da ima-mo ženske, ki pamet nekaterih mož daleč prekašajo. Govornik je s temi pokloni posebno ženskam jako ugajal—a govoril je resnico. * Prvega maja je bil delavski praznik. Nekateri imajo prax-nik vsak dan, ker drugi zanje —————— ,i i —fi | AGITATORJI NA DELU I Naročnin na "Proletarca" so poslali • Anton Jankovich, Cleveland, 0..........11 Jacob Rožič, Milwaukee, Wis..........7 John Kobal, Johnstown, Pa..................6 Martin Krasovetz Seanor, Pa..........6 Anton Anžiček, Chicago, 111..........4 Joseph Snoy, Bridgeport, 0..................4 Anton Shuler, Arma, Kans..................3 Anton Medv ro 111..................3 James Dekleva, Gowanda, N. Y. 3 Rudolph Potochnik, Detroit, Mich. 3 Cha*. Pogorele«, Chicago, III..................2 Joseph Robich, Yukon, Pa. ............2 Frank Bizjak, St. Michael, Pa..........2 Anton Majnik, Somerset, Colo..........2 John Koplenk, Mt. Oliver, Pa..........2 John Kavčič, Vandling, Pa. ______________2 Frank Žagar, Terre Haute, Ind..........1 Peter Bukovec, Bon Air. Pa..................1 Frank Martinjak, U Salle, III..........1 Adolf Krasna. Park Hill, Pa________________1 John Strvainik, Sublet, Wyo..................1 Frank Bart>ič, Collinwood, 0..........1 H. Stanich, Collinwood, 0..................1 Janko Zornfk, Detroit, Mich..........1 John Terčelj, Strabane, Pa..................1 John Krebelj, Cleveland, 0..................1 Steve Milavec, Nokomis, III..................1 Frank Modic, Warren, 0..........................1 France« Zakoviek, No. Chicago, I"...........................................................1 Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij. Skupaj ▼ tem izkazu ............ 74 Prejšnji izkaz ___________________ 74 Maj.' BARBERTON, O.—Konferenca JSZ. v nedeljo 26. maja v dvorani društva "Domovina". Prične se dopoldne. Junij. CHICAGO, ILL.—Piknik socialistična stranka v Cook County v ntdeljo 9. junija, Rive^iew Par>, North Western Ave. blizu Bel-L^ mont Ave. BRIDGEPORT. O.—Konferenca JSZ. za vzhodni Ohio in West Vir> ginijo v nedeljo 23. junija ob 9:30 dopoldne v Slovenski dvorani, Boydsville. Julij. GIRARD, O.—Piknik kluba it. 222 JSZ. v nedeljo 21. julija. FRANKLIN - CONEMAUGH, PA.—V soboto 4. maja priredi klub it. 5 majsko slavnost v Slov. izobraževalnem domu na Franklinu. September. WAUKEGAN, ILL.—Konferenca JSZ. za Wisconsin-Illinois v nedeljo 29. septembra. Oktober. CHICAGO. ILI__V nedeljo 27. oktobra dramska predstava kluba i». 1 JSZ. v dvorani ČSPS. November. CHICAGO. ILL.—V nedelje 30. novembra koncert pevskega zbora "Sava" v dvorani SNPJ. December. CHICAGO, ILL—Klub it 1 priredi običajno Silvestrove zabavo v torek 31. decembra v dvorani SNPJ. . (Tajnike klubov prosimo, * nam »poroča datume svojik P*' ro, da jih uvrstimo v ta znam.) garajo. Eni pa imajo povečano število praznikov, ker ne dobe dela. Doati nas dela na vse praznike, tudi na dan vseh svetih. Slovenski delavci v Cleve-landu in Collinwoodu smo pro slavljali Prvi maj v sredo 1. maja zvečer na priredbi klubov Št. 27 in 49 v Slovenskem delavskem domu. Imeli smo malo godbe, moški zbor "Zar je" je zapel eno proletarsko, potem je pel mešan zbor "Zarje". Tukaj je nastopil tudi novoustanovljeni pevski zbor Slovenske zadružne zveze. Le naprej, in korajžo! Hvala obema zboroma za prijazno sodelovanje in poset. Slovenski nagovor je imel Anton Garden, v angleščini pa je govoril s. Man-delkorn. Po programu smo i-meli plesno zabavo do polnoči. Udeležb? je bila "excellent". To je prav—saj smo delavci in mali trgovci, in svoji bomo pač svoje posečali. * Clevelandčanje hočemo biti vštric s Chicago. Ne mislim pa * tem naše slovenske metropole, pač pa mesto Cleveland. Imeli smo par bombnih eksplozij, in dve sta bili podtaknjeni dvema suhaškima policijskima uradnikoma. Kazen nekaj pobitih šip ni bilo druge škode. Tudi dva butlegarja sta bila u-morjena—zločin pa je nepojasnjen. Običajno ugibanje, zapisovanje in zaslišavanje, veliko pisanja, vmes razpoči tu in tam bomba—polagoma se torej "čikagoziramo". * Ali je greh čitati Prosveto? Da. Tako je pridigoval na zadnjem collinwoodskem misijonu na Holmes Ave. neki gospod, ki smatra, da je čitanje Prosve-te Bogu tako nedopadljivo, da mora prizadeti grešnik v večno pogubljenje, razen seveda, če se pravočasno naroči na "Ave Mario" in "Am. Slovenca" ter se spokori tudi z izpovedjo ter primernimi prispevki za cerkev m maše. Ce grešiš, in ne poiščeš božje milosti, greš v pekel, so rekli. Tam je vroče—in mi se vročine bojimo, ker jo imamo tukaj dosti. V Sibiriji in Alaski pa ne narede nič z vročim peklom— kajti tam žele prostora, kjer bi ae vsaj po smrti ogreli. Vernike v teh krajih morajo torej . strašiti s posmrtnim mrazom, v gorkih krajih pa še z večjo vročino. ' a Dostikrat čitamo, da je naj svetejša naloga naše vlade varovati življenja Amerikancev in njihovo lastnino. Bognedaj, da bi govorili o konfiskaciji in dustrije, prometnih sredstev, prirodnih virov itd. To je socializem ! Ce pa stvar malo pre-motrimo, vidimo, da življenja Amerikancev v Amariki niso nič kaj protektirana—razen če si bogat in greš v Nicaraguo ali v Mehiko. Doma v U. S. A. te lahko v stanovanju ubije vsakdo, ki udre notri z motivacijo, da kršiš prohibicijski zakon. Kar se tiče zaplembe premoženja—mar niso bile pivovarne tiidi ameriška industrija? In pa tisočera druga podjetja, ki so obstojala radi distilirij, pi-. vovaren, salunov itd. Stotine milijonov dolarjev vredno premoženje je bilo uničeno in "konfiscirano", in če je bilo dovoljeno to suhačem, čemu ne bi smeli socialisti socializirati premogovnikov, železnic itd? Danes, če imaš par kapelj "pijače" v hiši in ti jo izvohajo fanatični prohibicionisti, ti raz-bijejo vrata, ustrele mogoče tebe ali ženo, postopajo s teboj kot da si največji zločinec, pa se nimaš kam pritožiti. Mar se pravi temu "protekcija ameriških življenj in lastnine?" Dobro bo postaviti na krmilo •tranko, ki bo to nalogo res vršila.-— Fr. Barbič. ŠE EN KLUB J. S. Z. V DCTRorru Detroit, Mich.—Na zapadni strani našega mesta raste slovenska naselbina, ki postaja centrum zase. V tem kraju je tudi Slovenski delavski dom. Nekateri sodrugi in somišljeniki goje že dalj časa željo, da bi se ustanovil na zapadni strani nov socialističen klub, kajti z njim bi bilo naše gibanje zelo pojačano. Oba kluba (novi in št. 114) bi imela velik delokrog, in s potrebnim sodelovanjem bi oba napredovala. To je naš cilj. Sestanek za ustanovitev socialističnega kluba na zapadni strani se vrši v nedeljo 12. maja ob 9:30 dopoldne v Slovenskem delavskem domu, 437 Artillery Ave. Na to zborovanje so vabljeni vsi, ki so se izjavili za pristop v novi klub, vsi naši somišljeniki in pa člani kluba št. 114. Sodeč po obljubah somišljenikov, bo klub u-stanovljen z dvajsetimi člani in če se bomo potem naloge lotih z vso mogočo energijo, bo naglo napredoval. Bfrez nasprotnikov seveda *e bo, kajti te ima vsaka socialistična organizacija. Peter Benedict. PRISPEVKI ZA POKRITJE STRO-ŠKOV PRVOMAJSKE ŠTEVILKE. Chicago, lil.: L. Lotrich, $1.26; po $1: J. J., Mary Svetlik in Mary Au-cin, Skupaj $4.26. For—t City, Pa.t Po 60c: Anton Zaje in Anton Draller, skupaj $1.00. Cicero, lil.: Anton Mcnlved, $2.10. Valley Home, Calif.. Martin Stro-jan, $1.00. Terre Haute. Ind.: Frank Žagar, 80c. Buhl, Minn.: Rudolf Kovačič, 10c. Detroit. Mick.i Janko Zomik, 60c. Skupaj v tem izkszu $9.75, prejšnji izkaz $26.30, skupa* $86.26. Slovenska zadružna prodajalna v Waukeganu- North Chicagu. i ....... e Poroča John Zalar, ravnatelj zadruge. Zdi se mi potrebno, da po svoji zmožnosti opišem razvoj naše zadružne prodajalne, da bodo njeni člani, kakor tudi tisti rojaki po Ameriki, ki se zanimajo za zadrugarstvo, i-meli pred seboj sliko o naši kooperativi. Misel za njeno ustanovitev je bila sprožena 1. 1920. Dobila je zadostno podporo med tukajšnjimi rojaki,* raditega je bilo vse delo za organiziranje in otvoritev zadružne prodajalne pospešeno tako, da je začela poslovati že meseca septembra istega leta. Samoposebi je umevno, da je imela v začetku težkoče, zato o njih ne bom razpravljal, bolj umestno pa se mi zdi, da v naslednjem pokažem, kako je trgovina napredovala v prometu in v kakšnem stanju je danes. Ustanovljena je bila s $6,000 kapitala, ki so ga vplačali delničarji. Prometa je imela: Leto 1920 ............................ $ 37,583.97 1921 ___________________ 68.515.48 ,922 ......... 82,814.23 l923 .......................... 117,415.29 1924..;;;;;;:::;............... 142,706.34 1925 ____ 160,888.94 1926 TIZII............ 203,753.92 1927 ................. 220,870.90 1928 ........... 229,629.82 delničarjev, ki bodo stali zadrugi ob strani, in strah je prešel. Danes lahko s ponosom zremo v uspeh našega dela. Ob zaključku prošlega leta smo imeli samo še $6,000 dolga na poslopju in blagu. Obveznosti zadrugi so ob zaključku leta znašale $16,000, tako da če bi skolektali ves denar, ki ga ji dolgujejo odjemalci, bi lahko plačali ves ostali dolg na poslopje in blago, poleg tega pa bi še imeli $10,000 čiste gotovine v blagajni. Naša zadruga beleži lep e-konomski uspeh. Iz predleže-čih številk vidite, da je rasla v prometu sicer polagoma, toda stalno in sigurno. Za njen napredek gre priznanje delničarjem in odjemalcem, katerim kličem: Ostanite tudi v bodoče naklonjeni podvzetju, ki je vaša last. Pomnite, da kadar kupujete v zadružni prodajalni, kupujete v svoji trgovini. S pa-troniziranjem svoje zadruge koristite sebi. Vaša dolžnost je, toliko kakor moja, delati za prospeh našega podjetja. Zadruga znači sodelovanje. Brez vaše ko-operacije bi mi bilo nemogoče doseči kak uspeh. Ob tej priliki apeliram tudi na tiste delničarje, kateri ne kupujejo v svoji trgovini, da se tudi oni zdramijo ter postanejo njeni odjemalci. LISTU V PODPORO VIII. izkaz. Johnstown, Pa.: Frank Bizjak, $1; Frank Kumerdaj, 60c.; po 26c.: Andy Suštaršič, Mike Cene. Tony Uk-mar, Martin Lokar, Frances Vidrich, Kose Glavach in John Kobal, skupaj $3.26 (poslal John Kobal). Ckica«o, lil.: Kose Sajovic, $2; Sava Bojanovich, 50c, skupaj $2.50. Cleveland. O.: Ludvik Medveshek, $2.26; Frank Jerina, $2.30, skupaj $4.56. Moon Run, Pa.: Konferenca klubov JSZ. in društev "lzob. akcije JSZ." $13; Paul Chesnik, $1; Anton Ur-sich, $1 (oba iz Toronto, O.) skupaj $16.00 (poslal Jacob Ambrozich). Reading, Pa.: Anthony Shegina, $1 in Peter Kočevar $1, skupaj $2.00 (poslal A. Shegina). S c am m on, Kan».: John Brezovar, 55c. Sheridan, Calif.: Jos. Debelak, 50c. Sublet, Wjo.: John Strvažnik, 25c. Detroit, Mich. • Rudolph Potochnik, $1.30. Somerset. Colo.: Anton Majnik, 60c. West All is. Wis.: Anton Demshar, 60c. Buhl, Minn : Rudolf Kovačič, 50c. Bridgeport, O.: Anton Bobnar, 15c. Skupaj" v tem izkazu $31.40, prejšnji izkaz $142.22, skupaj $173.62. Ali kaj storite s« razširjenje Proletarca? NAŠIM ROJAKOM V AMERIKI Sporočilo iz Slovenije. Naša likovna umetnost preživlja težko krizo. Žalostno je dejstvo, da Je prepad med občinstvom in ustvarjajo^imi u-metniki vedno večji. Vzroke za to je iskati najprej v trpki borbi za gmotni položaj našega ljudstva pa tudi v tem, da }e splošna umetniška propaganda povsem pomanjkljiva. Kako kruta je usoda slovenske likovne umetnosti! Slovenski u-metniki: Wolf, brata Subica, Petkovšek, Ažbe, Grohar in drugi so mor&li v tujino, kei jim je bila domača zemlja pre-skopa! In nič boljše razmere niso danes! Naše ljudstvo ne pozna slovenske likovne umetnosti !!! Umetnost, kakor da je še vedno namenjena samo izvoljencem. Originale more kupovati samo bogataš, propaganda pa se do sedaj ni ozirala na maso, temveč samo na peščico ljudi, ki jim je usoda naklonila možnost uživati plodove slovenske umetnosti. Da odpravimo to zlo, smo u-stanovili Umetniško Matico, ki si je nadela za svojo prvo največjo nalogo: razširiti slovensko likovno umetnost med ljudstvo na enak način, kakor so to napravile s književnostjo naše knjižne družbe. Prirejala bo razstave v vseh večjih krajih Slovenije, —ustanavljala permanentne razstave, prirejala predavanja in izdajala umetnostne publikacije vsake vrste ter podpirala slovenske umetnike. Člani Umetniške Matice pa bodo prejemali za malenkostno članarino ($1 za Ameriko) po eno originalno grafiko najboljših naših slikarjev in po eno reprodukcijo .naših priznanih mojstrov. S članarino $1 bo obenem plačana tudi vstopnina za vse umetnostne razstave Umetniške Matice. Obe sliki bosta izdelani v večjem formatu. V nekaj letih si boste tako rekoč zastonj zbrali zbirko slovenske likovne umetnosti velike umetniške vrednosti! Kako lep bo vaš dom, ko bodo viseli na stenah vaših sob originali, kako boste ponosni ob misli, da morete sami doma uživati umetnost, ki vam je bila do sedaj nedostopna in skrita! Delavci, kmetje, meščani: o-klenite se Umetniške Matice!!! Vrzite iz vaših domov slabe, ničvredne kopije inozemskih Skupaj ...................- $1,284,178.89 Leta 1924 smo si postavili svoje poslopje, ki nas je stalo do $30,000. Ker nismo imeli zadostnega kapitala, smo morali izdati še nekaj delnic, ker pa jih ni bilo mogoče dovolj razpečati, smo bili prisiljeni vzeti tudi posojilo v vsoti $17,-600, ki so ga dali delničarji. Dolg, ki smo ga napravili pri zidavi poslopja, me je nekoliko ostrašil, ko pa sem začel stvar premišljevati, sem videl, da imamo dovolj zavednih Ta)ntkom klubov J« 8« Z« V ravnanje tajnikom in članstvu sporočam, da strankine letne članske znamke pošilja tajništvo klubom za-eno s rednimi znamkami, kadar Jill tajniki naročajo. Pošiljamo jih le toliko, kolikor je v dotičnem mesecu navedenih dobrostoječih članov. Ako tajnik tega ali onega kluba ni prejel dovolj teh znamk, naj nam sporoči. Te znamke morajo Imeti v knjižicah vsi člani in članice JSZ.. da se jih more smatrati za dobrostojeČe člane soc. stranke. Znamke so za naše članstvo brezplačne; plačane »o namreč it centralne blagajne JSZ. Pre jeii morajo te znamke tudi vsi oni člani in članice, ki bodo v teku lota pristopili v JSZ. V vseh drugih ozirih, kar se tiče članarine, naj se tajniki klubov ravnajo v smislu sklepov seje eksekutive JSZ. a dne 23. teb. t. 1., priobčeni v 1121. Itevilki Proletarca. Tajniitvo JSZ. Krasei vrt za pikiik« ii večtraa izlata Večini rojakov v Chicagu in okolici je poznan moj veliki vrt, kakor tudi drugi prostori, in domača postrežba. Za letošnjo sezono pa imam naznaniti še nekaj dodatnega. Gradim namreč velik plesni paviljon, ki bo v kratkem gotov. Z njim bo gotovo u-streženo vsem, ki ljubijo ples v toplih poletnih dneh in večerih v senci košatih dreves, svežem zraku in blagodejnih sapic. Za vse one, ki bi morda radi preživeli svoje počitnice v tem prijetnem kraju, imam na razpolago moderno opremljene sobe, s cenami dnevno ali tedensko, s hrano ali brez nje. Prostori za privatne zabave. Domača kuhinja in pijača. Postrežba prvovrstna in zmerne cene. Najboljši prostori za velike piknike in veselice. Priporočam se cenjeni delegaciji SNPJ. za posete ob večerih za Časa konvencije. Moj prostor se nahaja samo 15 milj razdalje od Chicaga. john 8tez1nar Red Gate Stop, dve milje jugozapadno od Willow Springs, 111. fabrikantov, ki nimajo nikak-/m umetniške vrednosti, pomagajte vsi, da bo postala u-metnost last nas vseh—ne samo Brečnih posameznikov! Prigla-sujte se za člane Umetniške Matice! Priglasite se za poverjenika ! Naj ne 4>o Slovenca, ki bi ne bil član Umetniške Matice!!! Kakor so bili člani z originalnimi grafikami za 1. 1928. nad vse zadovoljni, tako bomo skušali nuditi svojim članom vedno le dovršena dela naših umetnikov, v reprodukcijah pa bomo seznanili članstvo tudi s svetovnimi mojstri. Cim več pa bo članov, tem več jim bomc mogli nuditi. Poleg slik bodo v bodoče prejemali člani tudi umetniške publikacije, v katerih jih bomo seznanjali z življenjepisi ter deli naših in tujih slikarjev, kiparjev in arhitektov. _ Vsekdar pa se bomo ozirali najprej na želje članstva. Vsako leto bomo zato izdali po več različnih originalov: socialne motive, pokrajine, portrete itd., tako da bo zadovoljen i delavec i kmet i meščan!!! Tako bomo na pr. letos nudili svojim članom zopet lepo pokrajino, dva motiva iz delavskega življenja ter študijo mestnega in vaškega življa. Pri tem našem delu pa bomo vedno enih misli: Ne umetnosti zaradi umetnosti—temveč: Umetnost, ki nam bo tovarišica v življenski borbi in nas bo združevala z lepoto, ki so jo nam do sedaj zakrivali!!! Šole, občinski uradi, banke, zdravniki, 'advokati, delavski domovi, zadruge, konsumi in drugi: Okrasite svoje poslovne prostore, dvorane, čakalnice z originali slovenskih umetnikov!!! Priglasite se za pokrovitelja ali ustanovnika! Pokrovitelji plačajo enkrat za vselej najmenj 5,000 Din, ustanovniki enkrat za vselej najmanj $10. Meceni in ljubitelji slovenske umetnosti: Pomagajte zgraditi močan temelj našemu pokretu! Priglasite se še danes! Prijave za Ameriko sprejema iz prijaznosti naš poverjenik s. Frank Zaitz. Rok za prijave je do 1. avgusta. FRANK MIVŠEK Coal, Coke and Wood.—Gravel X WAUKEGAN, ILL. Phone 2726 $ ROYAL BAKERY SLOVENSKA UN1JSKA PEKARNA ANTON F. ŽAGAR lastnik. 1724 S. Sheridan Rd., No. Chicago, III. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh iz naše pekarne. Dr. Andrew Furlan SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK 3341 W. 26th St., Chicago, III. Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tel Crawford 2893. -Tel. na dom« Rockwell 2816 Slovencem priporočamo * poteč a nje KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St. Chicago, HI. (V bližini urada SNPJ In Proletarca). DOBRA KUHINJA— DOBRA POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. Poklic ropanja postaja jačji, drznejši in vedno bolj mojsterski Dolgo časa so se ameriški tolovaji držali največ ropanja "navadnih" ljudi po ulicah, in le najdrznejši so se tu in tam lotili kakega vlaka in banke. Sedaj pa ropajo že vse od kraja. Udirajo v bogataška stanovanja, v trgovine vseh vrst, v gledališča, na železniške postaje itd. Lotili so se že tudi tovaren. Tridesetega aprila je kakih dvanajst roparjev prišlo s tovornimi avti pred eno čika-ško tovarno železnin, ki je last Alemite korporacije, zvezali so paznike ter znesli blago na vozove, ki ga cenijo uradniki kompanije na $60,000. Roparska obrt je čezdalje bolj raz-pletena ter organizirana. Ce človek ukrade cele trucke kožuhov, ali zlatnine, železnine itd., mora imeti nekje trgovine, ki razpečavajo ukradeno blago. Takih trgovin je mnogo, ki operirajo popolnoma 'legalno', toda z ukradenim blagom. "Protekcija" višjih skrbi, da se jim nič ne zgodi. FLORIAN PISHEK JE TAJNIK KLUBA ST. 26 J S.Z. Neffa, O. — Florian Pishek, znan aktiven delavec v vzhodnem Ohiju, je postal tajnik kluba št. 26 JSZ. namesto prej. šnjega tajnika J. Maurija, ki je odpotoval za delom. Naslov novega tajnika je Box 484, Neffs, O.—Poročevalec. Ali s« kedaj potrudit«, da bi vas« društvo oglašalo svoje priredbe tudi v Proletarcu? WVWWWWVWWWWS/WWVU VESELITE SE DOBREGA OBEDA brez bojazni, da bi trpeli na zgagi, kislinah želodca, slabi sapi, utrujenosti, in spanju—vzemite eno jedilno žlico TRINERJEVEGA GRENKEGA VINA pol ure pred jedjo, in ta želodčna to-nika bo uredila prebavo ter preprečila želodčne nerede. To sredstvo deluje prijetno in uspešno. "Johnstown, Pa., 14. aprila. Zadnje 2 leti sem jedla kakor otrok, in trpela sem na zapeki. Danes jem dobro. Mrs. F. Morghen." Pri vseh lekarnarjih. Pišite po brezplačni vzorec na Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Ime ..........................-......................... Ulica ................................................- Mesto, država ...........................-......... 'The MILWAUKEE LEADER" Največji Ameriški socialistični dnevnik. Naročnina. $6.00 sa celo leto, $3.00 sa pol leta in $1.60 J za tri mesece. Naslovi 535 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. "NEW LEADER" angleški socialistični tednik Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leito, $1 na pol leta. Najboljše u reje van angleški socialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite ei ga tudi vi Naročnino zanj sprejema "Proletarec" MARTIN BARETINCIC POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tel. 1475. JOHNSTOWN, Pa. ANTON ZORNIK HERM1N1E, PA. Trgoviaa ■ mešanim blagom. Peči in pralni stroji naša ,, posebnost % j \ Tel. Irwin 2102-R 2. i Dr. John J. Zavertnik ZDRAVNIK IN KIRURG Urad, 3724 Weet 26th St. ► Stan 2225 S. Ridgeway Ave., o Chicago, III. Tel. na domu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-2213. Uraduje od 2. do 4. pop., in 6. do 8. zvačer izvzemši «rede in nedelje. fm VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St.. Chiacgo, 111. Telefon Canal 4340 EDINA SLOVENSKA-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC Isbera svežih cvetlic sa plnse, svatbe, pogrebe, itd. Zastop. za Whiting, Ind. in okolico: S. Grabovac in Jereck, 401—131 »t Street Tel. Whiting 323-R. «M M MM M ||H»t»»mo no* pa grozile z uničenjem. V ta- ozdravljivo bolni in re?^Jf kih slučajih je pomenilo znan- globin prihajajo njihovi ae©-stveno preračunanje časa za poljedelska opravila na eni strani, in na drugi strani znanstvena določitev smeri in razdalj za opravila inženerjev, ki so regulirali tok reke—v takih slučajih torej je pomenilo to važno gospodarsko vprašanje, od katerega je zaviselo življenje in smrt celih rodov. Astronomija in tedaj še tesno z njo spojena geometrija sta bili v Z delom. Z delom, s truda-polnim bojem za obstanek je bil pračlovek prisiljen, da je opazoval izpremembe nebesnih telrs in njihove odnošaje napram zemeljskim pojavom podi, ki imajo moč in zdravje. Napravite prostor delavstvu! razlike v penzijah R. W. Stewart jo bo dobival $50,000 letno Ce predlaga kak poslanec starostno pokojnino, so indu-strialci takoj pokoncu, češ, to teligence—najmočnejše stvo za organizacijo dela vsega naroda. rokah duhovnikov—tedanje in- |je atentat na davkoplačevalct sred- in Pa socialistični paternali-zem. Tudi če se gre za pokojnino par dolarjev na teden o-nemoglim, starim delavcem, so Pred štirimi, petimi stoletji ji nasprotni, drugače pa je, kašo silno izpremenili in razvili dar govore o pokojnini zase. astronomijo uspehi oceanske R. W. Stewart, bivši načelnik plovbe, ko so ljudje iskali no- direktorija Standard Oil korpo-räzdelit evdeiaTnpočitka7e pr- yih deže! za obdelovanje in iz- racije v Indiani, ki iniamilijolK votni smisel preračunavanja konščanje ter nova pota za sko premoženje, bo dobival od svetovno trgovino. Nova astro- svoje kompanije penzijo nomija je dala nove načine ori- 000 na leto. Zanj to ni preveč, jentiranja na odprtem morju, pet dolarjev na teden staremu Trabantna tema Jupitra, ki jo delavcu je pa—preveč*. Dobrjjj je odkril Galilei, je nenado- tljivi kapitalisti so pač dobri KI mestljivo sredstvo za preizkuš- zase. časa po nebesnih pojavih. Ustvaritev, prilastitev in razširjenje znanosti je bilo gotovo intenzivnejše, kompliciranejše in težje delo kakor vsako drugo. Razvoj tega dela je zahteval uporabo različnega orodja, ki je enako postajalo vedno bolj komplicirano. Dandanes se vrši to delo v posebnih de-avnicah—observatorijih—z orjaškimi in preciznimi stroji z najstrožjo razelitvijo dela med sodelujočimi učenjaki in neu-čenjaki. In dragoceni uspehi tega dela se sumirajo (seštevajo) v gigantskem, natančnem znanstvenem sistemu. Karakteristika bo še popolnejša, ako rečemo: znanost je organizirana izkušnja človeške delovne družbe. Kaj je dalo povod pralju-idem, da so opazovali in si zapomnili gibanje tako daljnih «nebesnih teles? Bridka potreba (Prsvds. Moskvs.) Uncle Sam in John Buli se tolčete sa prvenstvo na svstovne» trf* Ta njuna igra privede nekega dne novo svetovno vojno. P Pesnik Oton Župančič O AIbrecht->i da bi do- j na. Ljubljana je vedno tiha ■ romn u bil njegov časopis svetovni k-b™. »h mAi<«»i značaj, širok razgled, ki bo v »kupnem ritmu s sedanjim slovenski književnosti kakor pri molitvi, H koncu je g. Župančič poudaril potrebo, da se boljše književnim delom izven najož- j spoznamo in da Srbi prihajajo jih meja, osredotočenih okoli Ljubljane. —Pesnikov imamo malo—poudarja odločno, toda z nekako Odkar je lani skupina slovenskih književnikov nastopila v prostorih beograjskega vseučilišča, se kulturni Beograd bolj kot kdaj poprej zanima za bolesJJ?' , slovenske pisatelje. Posebno —*>elwkar ... Da, Seliškar. popularnost pa uživa kot pes Kad ima 80cialne motive, zlasti nik in kot človek g. Oton 2u- opeVa delavsko življenje. Nje- ___>•> .. . . . oava «aiK/tliia /1nl/v »TJ„>.,I i češče v Ljubljano. Napovedal je, da se bo "Matica Sloven- Milwauski oder z ozirom na predstave in koncerte "Napreja" Pozitivna ideja . . . hm! Pri-digujte ljudem vse tisto, kar jim pridigujeta kri in nagne-nje, pa jim boste govorili samo o pozitivnih idejah ! Kaj tisco, če vas zakrknjen sanjač zmerja z demagogom! Kaj tisto, če vam nespameten moralist kriči v obraz, da zatajujete svojo pravo misel, da so vaše besede laž in hinavščina! Povem vam; človek se redi ob takih pozitivnih idejah, doseže čast in oblast, dolgo življenje, mirno smrt, po smrti pa sveta nebe-sa ... Na te Cankarjeve besede sem se spoipnil predzadnjo nedeljo večer, ko se je vršila na odru dvorane S. S. T. igra "Kralj na Betajnovi" pred ob- nam je, da je treba izpremem-be. Popoldanski koncerti so postali odveč, to je jasno. Prepogosti nastopi pevcev so povzročili, da je vsak program mrtev, da je na njem mehaničnega praznega, da ni med izvajanjem prav nikakega raz- pančič. Ko je prišel koncem februarja v Beograd po službenih opravkih zaradi ljub- govo najboljše delo "Trbovlje je zna¿menita pesniška zbirka v slovenščini. se da še vedno doseči jako lepe Nina (Jenny Rezel) je bila ljanskega gledališča, ga je po- lianaVta "Muni-ui" i u onrlaA rvn 1/nf nut tu riiinti rr a m o 1 n miiAa IW L' i) I e#»é i»i i n i l» __il uspehe. "Naprej" je, sodeč po | kot ustvarjena za malo muče-jiskal sotrudnik /"Politike" in Župančič nenadoma, položenja, ne pn občinstvu in karjevih del, ko smo pa učenci ne pn pevcih. Zadnje čase na- staro avstrijske šole, ki je v ve- stopa tudi policija in nadlegu- ¿¿ni izmed nas ubila vsak raz- je, dasi ne ravno brezobzirno, voj globokejšega razumevanja skoro vsako društvo, da konč- ¿e v začetku. Naše občinstvo no ne nudi priredba popoldne je nezrelo za Cankarja in bo uspehih, ki jih je bil dosegel s nico. Dosedaj je nastopala Cankarjevimi "Hlapci", do-1 manjših ulogah z mneval, da je' ljudstvo igro spehi, s to pa je pokazala, daj Jave g. Župančiča, ki jih je ob-razumelo in uživalo njeno vse-1 se ji sme poveriti tudi težke. javila "Politika" z dne 25. binor v vseh globinah, toda temu ni bilo tako. Cankar je še vedno veliki večini* našega občinstva nezapopadljiv, kakor so njegove knjige, katere pri našemu priprostemu ljudstvu ne bodo nikdar vzbudile tistega zanimanja, kakor ga imajo naprimer Jurčičeve ali Kersnikove. Kaj nam pomaga vsa ta div-na lepota, vsa ta veličina Can- "Novoborci"—pristavi g. smeje. mstopala v prosil za razgovor o najnoveJ-* Tako imenujemo naše "najna-dobrimi u- ši slovenski književnosti. Iz- prednejše" in "najmlajše". Leti, žal, nimajo talenta. Menijo, da jih bo rešila meglenost abstraktnih idej. Vse, kar dajejo, je nezadostno, brez sile, brez pravega genija. Veselil bi se, če bi mogel zopet enkrat Krnca je predstavljal Mar- Teb., so *em zanimivejše, ker tin Rožič. Pri tem igralcu smo se v Ljubljani naš pesnik-prvak mfvajeni na dobre nastope in težje odloČi, da razodene širši tudi sedaj je svojo nalogo iz- javnosti svojo sodbo o aktual-vršil dovršeno, ravno tako nlh književnih in splošnokul-! pozdraviti pravega pesnika. Frank Poličnik v ulogi Berno- turnih pojavih. Iz omenjenega ta. Imenitnega gospoda sod- interviewa posnamemo nekate- nika je izborno predstavljal Ciril Muškatevec. Izvrstno moč si je "Naprej" pridobil z rojakinjo Hrovatin, ki je igrala Lužajrico. Njen nastop je bil popolen v vseh ozi-rih. Nehvaležno nalogo si je sta- ra najznačilnejša mesta. —V Ljubljani se mnogo dela. Obstojita dva centra: "Zvon" in "Dom in svet". Prvi ima svobodomiselni program; drugi je pobarvan katoliško, ker se v njem čedalje bolj čuti močan religiozni element, ki vil "Naprej" z uprizoritvijo iz- prevladuje nad vsemi drugimi vlečka iz opere Trubador. Ob- težnjami. činstvu je bila vsebina popol- —Osnovna osebnost "Doma ničesar razen zabavo plesaželj. ni mladini, društvu pa delo in stroške. Najumestneje v bodoče bo pač samo večerni program, ki pa se mora pričeti zgodaj. Recimo, da nastopijo pred igro pevci ali da se izva- no—-to moramo ja par drugih točk predno se ostalo tako za vedno—tukaj v Ameriki-^-ker kralji na Betajnovi so daleč, hlapčevstvo pa nam je prešlo v meso in kri... Igra je bila izvajana izbor-priznati brez noma neznana in zato tembolj in "sveta" je g. Pregelj. On je nezapopadljiva. Petje zahte- v glavnem pripovednik : močan va veliko, dovršeno izvežba- talent, uprav izgrajen za po-nost, s katero pa sta se odliko- ' vest. O njem ne bi mogli reči, činstvom ki je napolnjevalo dvigne 2&stor za predstavo> To komaj tri dvorane. četrtine prostorne bi pomenilo kratek, toda zanimiv in živahen program. K tej spremembi nas sili tudi dejstvo, da se ljudstvo čezdalje manj udeležuje popoldanskih koncertov in to že par let zaporedoma. Kaj je vzrok, da ne vzbuja petje več prejšnjega zanimanja, se bo pač marsikdo vprašal. Po mojem mnenju predvsem to, da so taki nastopi pevcev prepogosti, drugič, da tepeni in ponižani, kje so tisti se ne izvaja pesmi s potrebno časi, ko smo hodili za križem, preciznostjo, da je petje pevko je bilo v naših srcih še hre- skih zborov postalo nekako penenje po solncu in lepoti, po mehanično, brez prave lepote idealih in svobodi—kje so tisti ter potrebnega navdušenja, časi? Ker niso pridigovali Seveda, predvsem je pač to za-"pozitivne ideje", so ostali doma rodoljubi, naprednjaki in oni, ki gradijo narodu veliko bodočnost—če ne drugače pa v besedah. Ko sem bil na poti domu sem srečal skupino tovarišev hlap- Ker diletanti niso pridigovali "pozitivne ideje", niso želi zasluženega uspeha in priznanja. In zakaj naj bi se jim dalo priznanje, zakaj naj bi se jih plačalo za trud z veliko u-deležbo? Nehvaležno nalogo so si stavili. Kje so tisti časi, ko smo še poznali "Kralje na Betajnovi", ko smo se še zavedali, da smo hlapci stokrat pre- vala samo solista Tom Petek da je romanopisec . . . Ima in Mary Samonig. Pela sta res mnogo izvirnega izraza, slika izborno. Splošno priznanje je zgodovinsko življenje predni-pretiravanja. Nekatere uloge tudi žela sopranistka Mary >a- kov in obdeluje zapletene proso bile res v dobrih rokah, monig z njenimi solospevi med bleme sedanjega socialnega pred vsem pa Kantorjeva (Al koncertom in igro. ¡življenja: zlasti borbo človeka njena, bert Hrast). Težko bi bilo naj- Tako je minila ta prireditev s samim seboj. Pokazal se je ski . . ti primernejši tip za oblastnega brez pričakovanega uspeha, j tudi v drami. —Kakor v Beogradu in po vsem sve,tu, imamo tudi v Ljubljani vse vrste "izmov"; kubi-zetm, futurizem, zurrealisem itd. Velik talent, ki bi se dvignil nad vse te jalove teorije in smeri, pa se noče pojaviti. Nato je govoril g. Zupančič o svoji ljubezni do Srbov in Beograda. . . . Ideal bratstva je obstojal pri nas še pred vojno . . . Pri nas je opaziti veliko smisla za srbski jezik. Povsem umlji-vo. Furlanec zna italijanski, Provencalec francoski, dočim Francoz n* ume provencalski. Toda že od nekdaj želimo, vas kar najbolje spoznati. —Kaj mislite o naši poeziji ? —Zelo jo čislam; je prefi-že podobna franco- in krutega Kantorja, "ki gre preko trupel, preko gorkih človeških trupel." "Naš župnik" (Frank Ermenc, pogrebnik) se je tudi mnogo izboljšal. Nastopa zelo dovršeno v vseh u-logah, posebno kot duhovnik, toda iz zadnje je pustil nekaj, kar ga je poprej v takih ulogah večali manj kvarilo, to je ono pretirano svečanost. Krivi tega pa niso -samo prej | Vodji "Zvona", njegova naj-omenjeni vzroki, temveč tudi močnejša sotrudnika in pred-malenkostni predsodki malih stavnika sta Juš Kozak in Vla- ljudi.- n. Al Smith ima službo dimir Levstik. Urednik je pes- Na vprašanje o ljubljanskem gledališču je g. Zupančič odvrnil : —Da, da, gledališča. Beograd hiti . . . Ljubljana je mir- OTON ŽUPANČIČ. ska" že letos pretvorila v Akademijo znanosti in umetnosti. H koncu je posebno poudaril, kako ljubijo Slovenci svoje vseučilišče. —Ko se je govorilo o uki-njenju, se je dvignil ves narod, ne samo Ljubljana. Nadejam se, da o tem ne bo več besede. ("Jutr*", Ljubljana.) Nad $8,000,000 v pomoč angleškim premogarjem Tekom prošle zime in to pomlad je bilo zbranih v fond za odpomoč brezposelnim angleškim premogarjem $8,400,000. Po novemberskih volitvah je imel Al Smith na ponudbo toliko služb, da je pobegnil pred Ne- njimi za nekaj mesecev na od-koliko več jezuitskih lastnosti počitek v Florido. Ponujali so bi se moral privaditi, pa ni bil mu razne pozicije, npr. službo brezhiben—toda to je pač njegovemu značaju odveč . . . Maks (Viktor Petek) je bil popolnoma na mestu in se je izvrstno poglobil v svojo ulogo, dasi je bil za propalega študenta nekoliko, rekel bi, pre- krivilo duševno mrtvilo, ki se med nami tako ogabno razširja. Nikdar ni bila individualnost tako bolestno razpašena I ponosen'ali "prefiní med nami kakor sedaj. V tem Hftno (Unka Petek) ^ krutem življenskem boju pač yek predstavlja skromno, po-izgubljamo bolj in bolj vsako, nižano ženicQ> enQ izmed Qnih crncfilnp in npVip v SmÍSel Za lep0t?' Z* 'iPA nn oa i n se je dušal, "da bo razbil for manu bučo". Predno sem dospel domov, mi je izginil zadnji ostanek onih lepih občutkov, ki so mi napolnjevali srce v dvorani ob sprejemanju krasnih Cankarjevih besed iz ust diletantov . . . Ta prireditev nas je marsi- 1 činstvo, ki redno obiskuje naše prireditve, rekel bi razvajeno, ali bolje, ker se je izurilo v razumevanju diletantske umetnosti in želi stalno nekaj boljšega, ki pa mora biti po njegovem okusu. Lepo petje med igro ali pa prizori z zdravim humorjem, taka vsebina še go toda skoz vso igro pa se je slutilo ta nedostatek. Ulogo Francke je imela Mary Brence. Ni še bila mnogokrat na odru, toda pokazala je lepe sposobnosti; posebno se ji mora priznati, da se uloge temeljito nauči. Bila je jako primerna Francka, mična in Ijub- kaj naučila, oziroma, pokazala vedno vleče in s takimi igrami ka. (Harvty O. Pruahtrk) INDIAN PUEBLO i n in .:. . . J^, i . ilILa i. n. r*>ftta*l ▼ mHw.uWconi Art liMtitttto. Otrori*na i« bila 1. ..i.: * ........ - ■>*«< - — um*tniilco upodobljeni l«po«l, ki *ojo s »jofo*# •|,h# direktorja v bankah, zavarovalnicah itd., kjer bi njegovo ime služilo v reklamne namene. Plače so v ponudbah navajali od petindvajset do $100,000 letno. Nedavno pa je Al Smith dovolil, da so ga izvolili v direk-torij Metropolitan Life Insurance kompanije, ki je v problem letu napravila okrog $100,000,000 prebitka. Njegova plača za delo, ki ga najbrž ne bo nikoli vršil, bo znašala skorogotovo nad $50,000 letno. Za Al Smitha brezposelnost torej nima nikakega pomena. Potovanje v Jugoslavijo Sabath proti suhaškim nasilnostim. NASILSTVA SUHAČEV V CHICA-GU. KONGRESNIK SABATH PRIPOROČA IZPOLNOVATI POSTAVE. A NAPADA PRETIRA-NO NASILNOST. Chicago, III.-r—Aktivnost chicaške policije in suhaSkih agentov, ki od dne do dne bolj pogosto napadajo privatne domove in sicer brez vsakega uradnega pooblastila, je vzbudila senzacionalno situacijo- za odločen protest. Trkom predzadnjega tedna so se v raznih delih Chicaga višili shodi in zborovanja, kot orotest proti nepo-stavnemu postopanju federalnih u-radnikov, kakor tudi mestnih oblasti. Največji in najbolj važen shod se je vršil na iuino-zahodnem delu Chi-cafia, v "Lithuanian American Hali" v enajstem okraju, kjer je- bilo zbranih več tisoč oseb. Glavni govornik na shodu je bil kongresnik Adolph J- Sabath. ki zastopa 5. okraj države Illinois in je v kongresu eden najhujSih boriteljev m <»t i nrohibidH. _ * V svojem govoru jc kongresnih Sabath priporočal lojalnost in izpolnjevanje postav, ob enem pa hudo napadal oblasti, ki se izneverijo zakonom in nepostavno postopajo proti občinstvu. Proti zbrani množici v dvorani je Sabath povdarjal: "NaAa ustava vam daje pravico, da na svojem domu za-branite vstop vsakemu tujcu, ki bi hotel vaS dom preiskovati radi pijače, dokler vam on ne pqkaže iiradne-ga pooblastila za preiskavo. Sicer ne priporočam, da bi se pri odporu rabilo orožje, ampak, da se nasilnež" uljudno odslovi, J n« sem proti pro-hibiciji in se bom proti tetnu tudi boril, dokler .ne bo odpravljen 1R. a-mendment." Na shodu Je Sabath tudi sporočil, da bo v kongresu predložil dve resoluciji za odpravo prohibicije, sprejeti na tem zborovanju. skozi potniški oddelek naše banke je zelo priljubljeno. Skoro vsak dan do- . bivamo vprašanja za podatke o potovanju iz vseh kra;ev Amerike od ljudi, ki mislijo iti preko. Sledite njihovemu vzgledu tudi vi, in če nameravate iti na poset v domovino, se obrnite na nas za potrebne podatke. Mi zastopamo vse parobrodne linije in vas lahko odpremimo kadarkoli sami želite. Izpolnimo vam prošnje za povratni "Permit", pomagamo pri dobavi potnega lista, vizumov in vseh drugih stvari, ki so v zvezi s potovanjem. ^ Naši zastopniki skrbe za vas in za vašo prtljago ves Čas vašega potovanja. I Od časa do časa oglašamo v listih imena vseh potnikov, ki prihajaj« ali odhajajo preko skozi potniški oddelek naše banke. Kaspar American State Bank 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO. ILL. DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH CENAH IT PAYS TO ADVERTISE \ NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS Tiskamo v raznih jezikih, vedno -- v zadovoljstvo interesantov. ATLANTIC PRINTING 6 PUBLI/HING (0. 2656 SOUTH CRAWFORD AVE., CHICAGO, ILL. PROLETAREC se tiska v naii tiskarni. M - HANS K1RCHSTEIGER: POD SPOVEDMI« PEČATOM {Komam, po±iommti A. X*. (Nadaljevanje). Koncem septembra je odpotoval zadnjikrat v Rim, teden pozneje pa je umrl v Go-spojni star, ubog mož, ki ga je videl vsak o-poldan v župnišču, kadar mu je dajala kuharica jesti. Bil je prekrasen jesenski dan. Solnce je aijalo še tako toplo na vas, da se je moral (felo grobar potiti v svoji jami. Kmalu konča svoje delo, kajti dospel je že do stare, strohnele krste. Se požirek žganja iz stekleni-* ce, ki jo je nosil v hlačnem žepu, in že je letela deska za desko v velikem krogu iz groba. Za to krsto je moral vzeti mizar dober les. S cepinom je moral grobar razdejati deske, tako čvrsto so še držali zarjaveli žeblji. Seveda, Miha iz žage je rezal vedno dobre č eške, zato tudi deske njegove krste niso popolnoma segnile, je pomislil grobar, ko je poletela ravno Mihova glava na njegovi lopati iz grota. Druge velike kosti so ji sledile. Grobar se je vzpel iz jame, napolnil je kratko pipo, porinil je z nogo mrtvaško glavo bližje h kupu zemlje, pa je dejal: "Kajneda, Miha, ko sva šla skupaj na ples, p^č nisi mislil, da se takole zopet vidiva?" Poten» si je prižgal pipo in vesel, da je še živ in da i-ma tako dober zaslužek, je sesa! tobakav dim. "Te deske moram v odnesti domov. Lahko jih še porabim. Sedaj pa na polič h krčmarju. Lesa mi itak nihče ne vzame. Naj le ostane tukaj." In mrmraje sam seboj je odkorakal proti gostilni. Zunaj po župnijski njivi je hodila kuharica Lenka. Gledala je, kako uspeva zelje, pa se je veselila, da so glave letos posebno velike, kajti ko je sadila, je nasula v vsako luknjico žlico moke iz kosti. Nosila je veliko košaro z različnimi jedili; hotela je iti v u-božnico k svojim gojencem. Ko je dobila občina novo učilnico, se je naredila iz starega šolskega poslopja ubožnica. Seveda ni odgovarjala vsem zahtevam, bila pa je vendar bolja kakor nič. In župnik je upal, da dobi Ščasom tudi Gospojna boljšo bolnišnico in ubožnico. Nič ni dvomil o tem. Tam, kjer je bilo zeljno polje pri kraju, preden se je prišlo do ubožnice, se je odpiral prekrasen razgled v dolino. Lenka je sedla na klop, ki jo je pod košato lipo namestilo društvo za polepševanje, košaro pa je postavila poleg klopi na zemljo. Spodaj pa je šumel potok, v katerem je hotela nekdaj končati svoje obupano življenje. Kako lepo pa se je razvilo to življenje! Uživala je ljubezen in spoštovanje cele občine — ona, devica Lenka! Da, tu doli stanuje tisti, ki jo je bil pripravil ob devištvo. Mlinar je edini, ki je vedel za to; ali pazila se je, da ni govorila o tem. Drugi, ki bi bil moral tudi kaj vedeti, župnik, ne ve ničesar. Niti za njen tedanji samomorilski poizkus ne ve, zato tudi noče vedeti ničesar o hvaležnosti. Sedaj je razumela župnika in vedela je, zakaj je odklonil vsako hvalo ter je hotel videti v njej samo dobrega posla. To je storila tedanja izpoved, tam zunaj pod drevjem; izpoved je vzrok, da je moral župnik pozabiti na vse. Ob misli na župnika se je dvignil njen pogled od šumečega potoka gor na najvišje hribe. Kakor z rdečkastim zlatom pozlačeni od jesenskega popoldnevnega solnca so bili nagrmadeni. Tam gori je danes dobri župnik. Ze včeraj opoldan je odšel; v zadnji koč} je prenočil in danes je hotel do solnčnega vzho-' ua dospeti že na vrh. Prekrasen dan mora biti danes gori; ali sedaj mora biti župnik že na povratku. Pošteno bo gladen, kadar pride domu. In kako je vselej vesel in srečen, kadar se vrne s hribov! Tak človek naj bi sploh ne imel nikoli čemernega dneva. Pa ga tudi ne bi imel, ako mu ne bi pripravljal mlinar bridkih ur. Zato ga hoče odškodovati ona z veselostjo, ki je dostikrat prisiljena, pa s poštenim delom. i; Kljub bližini mlinarja je bila tukaj zelo zadovoljna. Akoravno je imela v primeri z Dunajem manjšo plačo, je vendar tukaj lahko občudovala krasne gore namesto visokih hiš, ki so vse branile solncu, sijati na zemljo. Tukaj se smeje solnce ves dan. Ona hodi Jahko k revežem, pa jih obdaruje v župniko-vem imenu. In iz lastne izkušnje je vedela, kako je, ako je Človek siromašen. Tiha za-dovoljnost ji je napolnjevala srce, tako da so ji prišle solze hvaležnosti do Boga in do njenega dobrotnika v oči. Kavno taka je bila njena duša, kakor to jesensko popoldne. Vstala je, pa je vzela košaro, ki jo je hotela odnesti v ubožnico. Nedaleč sta vlekla močna kostanjevca plug po prahi; hlapec izza pluga je ravnokar zapel novo pesem, naenkrat—kaj je to? Z mlinske strehe se je zasukal gost, črn dim. Kakor pšica se je dvigal ravno v zrak in prihajal je vse črnejši. In že je zaplapolal plamen. Naenkrat se je zasvetil velik ogenj. "Mlin gori, mlin gori!" je zaklicala hlapcem, ki so orali. Pa je stekla, ne da bi mislila na košaro, navprek čez polje proti cerkvi. Solni so ji odleteli v razorano polje, ne da bi bila kaj opazila. Dalje in dalje je tekla Čez pokopališče. Malo da ni padla v novo odprto jamo, poleg groba pa se ji je režala Mihova lobanja z velikimi očnimi luknjami v lice, kakor da vprašuje: "Kam pa hitiš tako? Saj prideš še pravočasno tjačez. Nobenemu človeku se ne mudi tako, le smrti. Kaj mlin gori? Mlin moje Cenke? Keci Cenki, da jo pozdravljam. Dog čas mi je po njej." Ali prestrašena, ker je tako nenadoma zagledala rjavo, trohnečo mrtvaško lobanjo, je poskočila Lenka na desno. Zakričala je. Ali jo je mrlič prijel za nogo? Bodeča bolečina se je širila od noge proti srcu. Le še nekoliko korakov in bila je pod zvonikom. Prijela je za prvo vrv, ki ji je prišla v roko in z vso močjo jo je vlekla in trgala, da so rezki glasovi zabrneli po dolini; "Gori! Gori!" Kmalu so prihiteli ljudje, pa so potegnili za ostale vrvi. Rogovi ognjegasnega društva, ki ga je tudi ustanovil novi župnik, so zazveneli po vasi; kmalu je zaropotala brizgalnica po grudasti cesti in težkopadni tekajoči koraki so ji sledili. "V mlinu gori! Moj Bog! Kakšna nesreča! —Kako pa se je to moglo zgoditi?—" Vse to je Lenka še slišala; potem se ji je izvila mahajoča vrv iz rok in ničesar ni vedela. brez zavesti je ležala pod zvonikom. Medtem je švigal ogenj v mlinu višje in višje. > Strešnica glavnega poslopja se je že podrla in plamen je že začel lizati staro leseno hišo za stanovanje, kjer je našel dobro, od solnca izvrstno izsušeno gorivo. Mlinarica je bila ravno z deklami na polju, kjer je bil razprostrt lan, da zgodi, ko so se dvignili prvi goreči oblaki nad streho. Z grozo v očeh so naj prvo vse štrlele, ne da bi se ganile, na prasketajoči ogenj. Potem so po-nitele proti hlevom, da rešijo krave in prašiče. To je pri požaru na deželi vedno prva misel. Z dragocenimi konji se jts bil mlinar na srečo že zjutraj odpeljal v mesto. Hvala bogu, vse krave so bile na travniku varne. Dekle so pošteno delale, dočim je gori v izbi gorelo, kar je bilo tam. Mlinarica je pogledala na gorečo hišo. Moj Bog, tam iz Gustlove sobe liže plamen že skozi okno in tam notri so njegove knjige ter relikvija svetega Ignacija. Košček svet-nikove srajce v srebrni puščici, obdan s pozlačenim sijajem, prav kakor mala monštran-ca. To sveto relikvijo je zapustil duhovni gospod sin, preden se je zopet odpeljal v Kim, pa ji je naročil, naj prav posebno časti in varuje to svetinjo. In sedaj je mislila samo na krave, ne pa na svetnikovo relikvijo! Iz hleva je poletela proti goreči hiši; dekle so kričale, hlapec jo je hotel zadržati, ona pa se mu je iztrgala. Posli, ki niso imeli, da rešijo kaj razven raztrgane obleke na životu, so pustili v božjem imenu, da izgori njh pičla lastnina. Kaj pa bi bil moral misliti duhovni gospod sin o svoji materi, ako bi rešila krave namesto njegove svetinje? Sveti Ignacij ji bo pomagal; saj ji je Gustel čital, koliko čudežev je že storil! Dočim so gasilci hrabro delali, je pa sedela na oddaljeni hruški družina vrabcev, ki si je bila napravila gnezdo pod štrlečo streho mlina; ščebljali so ptički in se pomenkovali: "Glej ! Naše gnezdo tudi že gori. Spomladi moramo pač napraviti novo za mlade." "Seveda! Ali koliko dela nam to zopet da." "Kajpada. Mlinar si lahko sezida novo hišo; saj ima staro, črvivo dobro zavarovano in trikrat več ima žita, nego ga je v mlinu." "Le počakaj, saj dobi umetni mlin, ki si ga želi že davno." _ "Umetni mlin z valjki." "Seveda, seveda, da ne bo več bel. Saj hoče biti vedno lepo črn." "Zato je znosil toliko petroleja gor. Kaj ti ne smrdi?" "Seveda, seveda; in zjutraj je prižgal dolgo svečo.*" "Hi, hi, svetnik z dolgo svečo." "In star sod je postavil čez, da ne vidi nihče luči." "In potem se je odpeljal." "Seveda, da ne morejo reči hudobni ljudje, da je sam zažgal mlin, kadar dobi zastonj nov umetni mlin." "Mi vrabci moramo tudi ustanoviti tako zavarovalnico." "Baba neumna, kaj misliš, da nismo pošte-nejši nego ljudje, ki nas imenujejo tatove?" Nadaijni pogovor je nenadoma prekinil močan curek iz brizgalnice, ki je zablodil med veje. Vrabci niso mogli več opravljati, ker so si morali čistiti zmočeno perje. Pozno zvečer, ko so se izvijali iz kupa pepela, edinega ostanka poltisočletja stare lesene hiše le še svetlosivi oblački, sta se vrnila iz nasprotnih strani skoraj sočasno župnik in mlinar v Gospojno. Ze daleč zunaj na cesti so povedali mlinarju, da mu je zgorela hiša. Groza, ki jo je kazal, je bila videti nekam nerazumljiva in pretirana. Kmalu pa je bila poštena in odkritosrčna, ko je začel klicati Cenko, pa mu je moral hlapec končno povedati, da je pohitela v hišo, ko je bila že vsa v plamenu, pa je od tistega Časa niso več videli. Hlapci so odpeljali od smradu zbegane konje v hlev, ki je bil zidan in pokrit z opeko, pa je tako edini kljuboval plamenu. Mlinar pa je ves potrt sedel na razpočen mlinski kamen ter je štrlel na kup pepela, kjer je ležala njegova žena izpremenjena v oglje. (Dalje prihodnji*.) KLUB,ST. 1 J.S.Z. IN DVORANA S.N.P.J. štev. Navidezno mala zadeva, ki pa za klub št 1 ni majhna I J* i i A ■ 11 • ■ »i r*n0- To v,oto Je plačeval ne- rosledica malenkostnih predsodkov in osebnih sovra- k*J ** *b0r - w, 1 ker pa »e ga je prerivalo is ene sob« v drugo in to mu bile uspešne vaje vsled tega dostikrat onemogočeno, j« napravil s hišnikom sporazum, d« bo plačeval $2.80 od vaje pod pogoj««, d« se «a pusti vodno v oni in »ti kh bi, to j« v spodnji dvorani.—Toliko le mimogrede. Zadeva, ki bo opisana v naslednjem, je ena onih, ki imajo izvor v malenkostnih maščevanjih in intrigah~-ki pa vendar zahtevajo, da se o njih ne molči. Zanjo ne zadene nas nobena krivda. To vam bo jasno,!-- ko prečitate to poročilo do kon I veliko večji oder kot ga ima u >re jo It mogoče imeti v dvorani t tr i A ji dvorana. Za vsako priredbo plača SNPJ., in med temi tudi za "Sil- ca. lakoj V uvodu naj bo po- klub tolikšno najemnino kot druge or-| vestrovo zabavo". Hišnik pravi, da jasnjeno, da se gre radi dvora ne SNPJ. Klub št. 1 jo regularno najema od kar je bila zgrajena tudi za zabavo na Silvestrov \cčer. Lani meseca je pred par leti glavni odbor zaključil, da plačajo kulturne organizacije, oktobra pa jo je hišnik Anton katerih delovanje je v skladu z na- |H Glede omenjene kršitve trgovskega ganizacije. !je dvorano za ta dan, namreč 81. de- ¡n etičnega pravila pri oddaji dvora- V spodnji dvorani ima pevski zbor cembra 192» ie oddal svojemu dru- „e za datum, ki je pripadal nagemu "Sava" vaje vsak torek večer in pla- štvu in sicer še 6. oktobra lansko le- ; klubu, smo se obrnili na upravni od-ča $2.50, najemnine vsakikrat, dasi to. Mi smatramo, da je bil ta čin iz- bor, in od tajnika br Bla* vršen proti klubu s sovražno tenden- čeli SNPJ., samo $1 najemnine/ Naš zbor plačuje večjo, ker je bil preje oviran vsled prepogostega premikanja iz ene sobe v drugo. Klub ima v nji redno sejo vsaki mesec enkrat* izredne po potrebi. Kazen sej ima tudi predavanja, večkrat v. gornji dvorani. Kar je najemnine, plača iz svoje blagajne, enako za slike, ako so predavanja spremljana z njimi. Sempi^tam Hrast oddal društvu Francisco Ferrer. Ta čin je bil izvršen vsled gole nagajivosti. Nekateri klubovi člani so pri vodilnih članih omenjenega društva zelo "slabo zapisani". Sporazumno s hišnikom, ki je tudi član dotičnega društva, je ožji Krožek društva Francisco Ferrer "najel" dvorano—češ, da klub št. 1 ni še vzel kontrakta. To je bilo baje 6. oktobra pro-šlo leto. "Žurili" so se 15 mesecev naprej. Zvečer 5. okto-tro pa je BlTa izdana najemninska pogodba. Dne 4. januarja 1929 se je tajnik kluba obrnil na upravni odbor SNPJ. s sledečim pismom : Chicago, I1L, 4. januarja 1929. Seji upravnega odseka S. N. P. J.: Klub štev. 1 JSZ. prireja ie nad deset let tokozvane "Silvestrove zabave" 31. decembra zvečer v dvorani SNPJ. in je ustmen dogovor s hišni-kom poslopja SNPJ., da dan 31. decembra zvečer pripada klubu. Radi-tega se smatra klub štev. 1 JSZ. stalen odjemalec dvorane za imenovani dan. Zi teto T929 Jg p* hlflntfc br. Anton Hrast oddal dvorano za ta dan ne da bi vprašal tajnika oziroma odbor kluba, ali bo imel prireditev 31. decembra 1929 v dvorani SNPJ., dočim se to doga)a v vseh slučajih, ako ima kako društvo stalno najeto dvorano ve* let za gotov dan. Postopanje hišnika se v tem slučaju lahko smatra za neprijateljski čin napram klubu štev. 1 in vsled tega apeliram na sejo upravnega odseka SNPJ., da ukrene potrtbno, da ima klub dan 31. decembra 1929 na razpolago. Prosim uljudno, da me obvestite pismeno o odloku seje ob prvi priliki, da ve odbor kluba ukreniti vse potrebno. Za klub štev. 1 JSZ. Peter Bornik, tajnik-blagajnik. Odgovor, ki ga je klub na to pismo prejel, se glasi: Chicago, 111., 5. jan. 1929. Klub štev. 1, J. S. Z. Mr. Peter Bernik, tajnik. 2758 So. Ridgeway Ave., Chicago, 111. Cenjeni •— Naznanjam Vam, da je gl. upravni odbor SNPJ. vzel na današnji seji v pretres vašo pritožbo glede oddaje jednotine dvorane za 31. dec. t. 1. drugi stranki, brez da bi vam oskrbnik dal priliko dvorano vzajemiti kot običajno vsako leto. Večina gl. upravnega odbora obsoja postopanje oskrbnika v tem ozi-ru, a ni o zadevi nič določnega ukrenil, v mnenju, da bo oskrbnik zadevo uredil s prizadetim strankam. Z bratskim pozdravom Blat. Novak, gl. tajnik. se je ki^ obrnil na sejo Upravni odbor torej ni nič glavnega odbora s sledečim določnega sklenil. Predsednik pismom: V. Cainkar je izvajal, da je ¥I1 . postopek hišnika sicer vreden Seji ¿ odkm S.' N P J." " obsojanja, da pa se ne more ni ; v Prosveti z dne 9. januarja t. 1. česar storiti, kajti društvo ima smo imeli dopis pod naslovom "Dvo- s PO, in pa, da tako postopanj« ni no trgovsko, no častno niti no v interesu SNPJ. Splošen običaj je vsepovsod, ako ima kaka organizacija ali društvo dvorano najeto takonkoč stalno za en gotov dan, da upravitelj, ako prejme ponudbo za dotični datum, vpraša najprvo prejšnje najemnike, ali nameravajo še najeti dvorano za ta datum ali ne; in šele tedaj jo odda, ako je prvotno društvo ali organizacija ne najame več. Le tako posto- ima v spodnji dvorani domačo zaba- panje je pravilno trgovsko in pošte vo, in pa mnogo vaj za predstave. Iz tega je razvidno, da klub št. 1 patronizira dvorano SNPJ. bolj kot katerakoli druga slovenska organizacija. Kake tri, štiri večje dramske predstave na leto ima v drugih dvoranah, in to radi tega, ker je treba mnogo kulis ter velik oder, ki ga dvorana SNPJ. nima. Dvorana SNPJ. ni okupirana vse dneve v sezoni; vzlic.temu. da jo pa-tronizirajo vsa društva SNPJ. v njeni okolici, je vendar še mnogo datumov, na katere je na razpolago drugim or-; ganizacijam, in čimveč dohodkov i-ma, toliko bolje za SNPJ. Klub št. 1 jo torej ne najema "prevečkrat", kajti če bi jo mogel vsaj dvajsetkrat več v letu, bi izkazovala toliko boljše dohodke. Odkar je bilo postavljeno prvo poslopje SNPJ. v Chicagu, je imel klub št. 1 v njemu takozvano "Silvestrovo zabavo". V prejšnjem poslopju se je vršila y manjšem ofosegu, ker je bil» dvorana majhna, sedaj se vrši vsako leto v veliki dvorani. Klub št. 1 je organizacija, v kateri so skoro vsi člani obenem člani SNPJ. in mnogi izmed'njih aktivni člani. Klub št. 1 je organizacija, ki izvršuje kolikor naj- j več mogoče prosvetnega in kulturnega dela: prireja predstave, koncerte, predavanja, diskuzije, itd. In v tem delovanju bi zaslužil sodelovanje in prijateljsko naklonjenost vseh slovenskih naprednih društev v Chicagu. Kar ima s priredbami prebitka, ga' porabi ali v gori označene namene, j drugi pa gre v stavbinski fond JSZ. Namen tega fonda je, omogočiti zgra- j ditev poslopja, v katerem bodo uradi JSZ. in njenega glasila, in pa mala dvorana za seje, predavanja in vaje, j nadalje čitalnica ter "club-room", ki bi bil zbirališče vseh, ki žele ob ve-čeri h ali čez dan pokramljati s tem ali onem, ali Čitati. Klub it. 1 ne odreka nikomur pravice misliti v politiki drugače kot se glasi naš program. Smatra pa, da ni prijateljsko, če se mu skuša delati ovire v priredbah, ali če se njegovo delovanje na kulturnem polju prikazuje namenoma v napačni luči, kajti klub je upravičen pričakovati naklonjenosti, ne sabotaže. Za P. O. kluba št. 1 JSZ., Potor Bornik, Donald J. LotricH, Frank Zaits. Dan po objavi tega dopisa je imelo prizadeto društvo redno sejo, a o stvari ni sklepalo ničesar. Klubov odbor vsled tega ni imel vzroka verjeti obljubi. Upravni odbor ni storil ničesar, društvo je vztrajalo pri svojem, in vsled teh okol- I no. ., V prošlem letu je imel klub štev. 1 v veliki dvorani SNPJ šest priredb, med temi tri koncerte, nekaj priredb z mešanim programom in veeelic«, poleg te pa spodnjo dvorano za seje, predavanja, diskuzije in vaje. Klub plača za najemnino dvorane—odkar je zgrajena velika dvorana—povpreč-| no do $500.00 letno, ali več kot ka-terasibodi slovenska organizacija in j več njih skupaj. Klub št. 1 patronizira to dvorano v veliki meri, in ob • nem jo odina nap rodna slovenska organizacija v Chicagu, ki vrši kulturno dolo v večjem obseg«. Kot taka bi zaslužila od strani vodstva te dvorane oporo, ne pa sabotaio. Npr. gl. odbor je svoječasno sklenil, da plačujejo kulturne organizacije, katerih delovanje je v skladu z načeli SNPJ. od svojih vaj dolar najemnine za dvo- Nuvaka smo dobili sledeči odgovor: . . Naznanjam Vam, da je gl. upravni odbor SNPJ. vzel na današnji seji v pretres vašo pritožbo glede oddaje jednotine dvorane za 31. decembra t. L drugi stranki, brez da. bi vam oskrbnik dal priliko dvorano vzajemiti kot običajno vsako leto.—Večin» gl. upravnega odbora obsoja postopanje oskrbnika v temu oziru, a ni o zadevi nič določnega ^krenil, v mnenju, da bo oskrbnik zadevo uredil s prizadetima strankama.—Z bratskim pozdravom, Blas Novak, gl. tajnik." Naš klub ni potem podvzel nobenega koraka, ker so prišle obljube, da bo društvu stvar pojasnjena in da se je bo popravilo. Seja dotičnega društva se je vršila 10. januarja in nam še ni bilo poročano, če so o tem kaj ukrepali; hišnik pa nam je dn« 15. januarja t. 1. ponovno zagotovil, da je dvorana oddana drugim, iz česar je razvidno, da hočejo molče preko. V interesu dvorane in miru med društvi je, če takšno netaktno, nelogično in sovražno postopanje odpravite. Dvorana ne bi smela biti sredstvo, kateregp bi se kdo samolastne posluževal v svoje namišljene maščevalne namene. Ob enem Vas prosimo, da izrazite svoje nfnenje, da-li j« pravilno, kar se tu smatra splošno, namreč, da spada dvorana na "Silvestrov večer", t. j. 31. decembra or- SEZNAM PRIREDB ob priliki Papagaj pravi Samo za službe jim je. Vsi so enaki! Ne verjamem nikomur nič. Najboljše je, da kar ta stare ohranimo— saj je vse en vrag! Kaj ti misliš—ali ne govorim pametno? — kontrakt! Organizatorju kluba F. Zajcu je obljubil, da bo govoril z M. J. Turkom ter mu priporočil, da društvo svojo potezo umakne. M. J. Turk je F. Zajcu tudi ustmeno obljubil, d a bo to storil. Da se stališče kluba z ozirom na to zadevo pojasni, je priobčil v "Prosveti" z dne 9. januarja sledeči dopis: Dvorana SNPJ. in klub it. 1 JSZ. Chicago, III.—Včasi kdo od strani pokritizira, da najema klub št. 1 JSZ. jednotino dvorano v Chicagu prevečkrat, drugi pa, da jo ne patronizira dovolj. Pred par leti je neki list naš klub celo pozival, naj pove, čemu i-mamo vaje za naš dramski in pevski odsek v dvorani SNPJ., ter pri tem skušal ustvariti mnenje, kot da klubu najemnine za dvorano ni treba plačati. Klub št. 1 JSZ. najema veliko dvorano SNPJ., od trikrat do šest krat na leto. V letu 1928 jo je najel za dv« koncerta pevskega zbora "Sava", bila je najeta od našega zbora za Šubljev koncert, za maftkarado "Save", za prvomajsko proslavo in Silvestrovo zabavo, torej šestkrat v prošlem letu. Pred tem smo imeli v nji razen koncertnih priredb tudi več dramskih predstav med njimi n. pr. K. čapko- rana SNPJ. in klub štev. 1 JSZ." v namenu pojasniti, v koliko naš klub patronizira dvorano SNPJ. in seznaniti one, ki nimajo vpogleda v naše delo, o aktiviiostih kluba štev. 1 ter njegovih namenih na prosvetnem polju. Vzrok dopisu je bil glaven ta, da je hišnik našemu klubu svojevoljno odvzel dvorano, oziroma datum za prihodnjo klubovo priredbo na "Silvestrov večer" 31. decembra 1929 ter Jo oddal drugemu društvu. V o-pravičbo tega čina navaja, da klub št. 1 ni imel nikake pismene pogodbe z njim, dasi vsakdo v Chicagu ve, da prireja naš klub "Silvestrove zabave" v dvorani SNPJ. odkar je poslopje zgrajeno, torej dvanajst let. Vsako leto decembra najame naš klub dvorano za svoje redne priredbe, ka- IX. redne konvencije in 25-letnice 8. N. P. J. 1.) V torek 14. maja ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. predavanje o Jugoslaviji, spremljano s slikami. Predava John Olip. 2.) V sredo 15. maja ob 8. zvečer, igra "Pri Belem Konjičku" v 3 dejanjih. Vprizori dramski odsek kluba št. 1 JSZ. v dvorani Sokol Havliček-Tyrš. 3.) V četrtek 16. maja ob 8. zvečer predava v dvo- rani SNPJ. dr. F. J. Kern. Predmet: "Vraže v zdravilstvu". 4.) V petek 17. maja ob 8. zvečer vprizori pevski zbor "Sava", odsek kluba št. 1 JSZ., spevoigro "Spominska plošča" v dvorani HavliČek-Tyrš. 5.) V soboto 18. maja popoldne si delegatje ogle- dajo Chicago. Zvečer banket v počast delegaciji IX. redne konvencije SNPJ. ter formalna otvoritev praznovanja 25-letnice SNPJ. 6.) V nedeljo 19. maja slavnost 25-letnice S. N. P. J. Program se prične točno ob 2:30 popoldne. Ima dva dela: v prvem so govori, v drugem pa pevske in razne druge točke. 7.) V pondeljek 20. maja ob 8. zvečer predava v dvorani SNPJ. Ivan Molek. Predmet: "Petindvajset let boja—zakaj?" 8.) V torek 21. maja ob 8. zvečer koncert "Lire" v dvorani Sokol Havliček-Tyrš. 9.) V sredo 22. maja ob 8. zvečer, plesna zabava v dvorani Sokol Havliček-Tyrš. Vstopnina za posamezne priredbe (izvzemši predavanj) je od 75c. do $1, sezonska vstopnica za vse priredbe pa stane le $2.50. Dobite jo lahko pri vsakem društvenem tajniku kakor tudi pri posameznih članih SNPJ. v Chicagu. Članstvu SNPJ. kakor ostalemu občinstvu, ki se zanima tudi za duševno stran organizacije, toplo priporočamo da posetijo vse navedene priredbe, ker smo prepričani, da bodo z njimi zadovoljni. PUBLICIJSKI ODBOR. 3 "ZADRUZNA BAlNKA V LUBLJAINI,,| JUGOSLAVIJA, EVROPA V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13. BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA* VSEM ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE, ZLASTli 1.) sprejema denar na čuvanje kot vloge na hranilne knjigice ali tekoči račun, proti najboljšemu obre- stovanju. 2.) posreduje najcenejšo doetavo denarnih pošiljk is Amerike v domovino in obratno. 3.) posreduje v vseh gospodarskih in finančnih sadevah hitro in po cenL. Denar, ki'»e namerava poslati v «Uro domovino, naj se nokaie za račun Zadružne banke na The Amalgamated Bank of New York, 11-15 Union Square, New York, N. Y., istočasno naj se Zadružno banko o tem obvesti in naroči izplačilo. Za kufetnoit poslovanja je ie mr.ogj priznalnih pisem na razpolago. Obračajte se v vseh potrebah za stari vo dramo "It. U. R.", ki zahteva M š kraj na Zadmšno banko v Ljubljani, Miklošičeva ce«ta 13, Jugoslavia, Europa." ] uspršno vprizotitev,. kar se efektov ............................ ganizaciji, ki Jo stalno najem® od- druge pogodbe za dvorano 81. de- kar je igrajena. cembra t 1. Ni naš namen iskati privilegijev, j Na redni »ejt kluba itev. 1 JSZ. in jih n« išš—■ Ni pa nafta dolžnost dne 22. fib. je bilo soglasno sklenje- molčati. kadar se proti klubu postopa no, da se radi tega postopanja od na tak način. Kot za druge, zahteva- strani hiftnika ponovno obrnemo na mo tudi «ase, da se postopa napram Vaš odbor, da to zadevo uredite gla- nam pravično in pošteno. Za klub itev. 1 J. S. Z.: Peter Bernik, Ujnik-blagajnik. Frank Zaitz, organizator. Frank Alesh, predsednik pevskega zbora "Sava". Jaka Olip, predsednik dramskega odseka. Donald J. Lotricb, predsednik mladinskega dramskega odseka. Glavni odbor, ki se je gotovo čudil, kako to, da prihajajo take zadeve predenj, kajti na vsak način bi jih moral defini-tirno rešiti v eno ali drugo stran upravni odbor, je sklenil, da spada dvorana na omenjeni datum klubu. Gl. tajnik je pa- som zaključka seje gl. odbora in naročite hišniku, da nam izda pogodbo za dvorano 31. decembra t. 1. Prosim Vas uljudno, da nas o sklepu seje upravnega odbora pismeno obvestite. Za klub fttev. 1 J. S. Z., Pat ar Bamik, tajnik - blagajnik. Odgovora na to pismo ni bilo. Čemu ne, nam ni znano. Iz podatkov ste razvideli, da v teh intrigah ne zadene kluba nobena krivda, in pa, da imajo kršilci etičnih pravil potuho celo tam, kjer bi jo morali pač najmanj imeti. V svojem poročilu seji glav-nega odbora januarja t. 1. je slal klubovemu tajniku kopijo pisma, naslovljeno hiSniku. ki se glasi: Chicago, 111., 25. jan. 1929. Mr. Anton Hrast, oskrbnik jednotinega poslopja. 2659 So. Lawndale Ave. Cenjeni:— Naznanjam Vam, da je gl. odbor na seji dne 24. januarja vzel v pretres pritožbo kluba fttev. 1 JSZ. vsled oddaje dvorane za 31. dec. 1929 drugi stranki, dasi je znano, da ima o-menjeni klub svoje priredbe na starega leta večer v jednotini dvorani ie mnogo let Glavni odbor je na vsestranska poročila in pojasnila priiel do zaključka, da niste v tem oziru pravilno po- ZgtfčZTL TttJLt!diskusije $197.50, za prired- "Največ (najemnine za dvorano) je plačal Češki klub Volna Mišlenka, skupaj $302.50." To ne odgovarja resnici in je bilo hišniku pojasnjeno že na seji, dasi bi mu moralo biti to najbolj znano. V zapisniku, ki je bil priobčen v Prosveti, te svoje napake ni hotel popraviti. - Sovraštvo do kluba je pri nekaterih ljudeh pač brezmejno. V resnici je plačal največ najemnine tekom leta klub št. 1, namreč za seje, predavanja oz. izvedeli, če namerava omenjetii klub vzajemiti dvorano za 31. decembra kot običajno. be pa $297.50, skupaj $495. To je pojasnil hišniku in drugim, ki jih zanima, klubov taj- Na podlagi tega je gJ odbor zak-; nik y posveti z dne 13. marca, ljučil, da se dvorani odda klubu ali stranki, katera je običajno že več let imela dvorano na ta dan, s čemer je Informirali smo se v drugih velikih dvoranah, kako posto- gl. odbor zahtevi ugodil. Z bratskim pozdravom, Bias Novak. seveda tozadevna pogodba s katero- pajo hišniki V enakih slučajih, koli drugo stranko razveljavljena. j pa so odvrnili, da "enakih slu-Blagovolite torej v smislu gori na- ■ fij „ { jih • Dvorana na vedenega zaključka stvar urediti in J /1 4 , , pojasniti prizadeti stranki, da ste v £°tov datum spada redno orga-tem oziru storili pomoto in pri od- nizaciji, ki jo stalno najema, daji dvorane prezrli dejstvo, da ima To S£ razume samo po sebi stranka, ki za isti dan najemlje dvo- ne pa seVeda tam, kjer imajo rir.nTj: ^ p™1^ rati m netiti nesporazume na stroške kake organizacije, v tem slučaju SNPJ. Naglašali Ali se je hišnik ravnal po smo, da ta postopek hišnika ter tem odloku? Ne. Izjavil je, da vodilnih članov v njegovem pogodbe z društvom ne prekli- društvu ni v korist interesom če, oziroma, je klubu ne da. dvorane SNPJ., je netrgovski, Klubov odbor je smatral, da neetičen in sovražen organiza-a biti upravni odbor, ali ciji, ki jo tvorijo istotako člani SNPJ., in to njeni najaktivnejši člani. Klub št. 1 je mnogo storil v agitaciji za SNPJ. Je najboljši odjemalec njene dvorane. Je edina slovenska napredna organizacija v Chicagu, ki v večji meri prireja predstave, predavanja, koncerte, dis-kuzije itd. In namesto, da bi se ji pri tem delu pomagalo, se jo provocira celo tam, kjer oi bilo tega najmanj pričakovati. Seja kluba št. 1 dne 26. aprila je zaključila, da se vso korespondenco, ki se nanaša na to zadevo, objavi, da čitatelji in drugi vidijo, koga zadene krivda za te vrste polemike, razprave na sejah in boje. Odlbor kluba št. 1 J. S. Z. glavni predsednik, pač avtoriteta nad poslopjem in hišnikom, pa se je obrnil nanj s sledečim pismom: Chicago, 111., 25. februarja 1929. Seji gl. upravnega odseka S. N. P. J., Bias Novak, gl tajnik, Chicago, 111. Zadava: Oddaja dvorana sa 31. dec. 1929. Cenjeni:— Po sklepu seje gl. odbora SNPJ. 24. januarja t. 1. bi moral hišnik jed-notinega poslopja izročiti pogodbo za dvorano 31. decembra t. 1. klubu štev. 1 J. S. Z., ker pogodbo, katero je naredil z neko drugo stranko za o-menjeni dan je seja gl. odbora razveljavila. Po obvestilu od gl. tajnika br. Blas Novaka z dne 25. januarja t. 1. o zgoraj omenjenem zaključku seje gl. odbora sem kot tajnik kluba štev. 1 J. S. Z. dne 16. februarja ponovno vprašal hišnika dvorane SNPJ. za pogodbo, katero je pa ponovno odrekel z razlogom, da stranka, kateri je že prej dal pogodbo za dvorano, iste ne vrne in da on (hišnik) ne more dati "Proletarec" je razširjen med najrazumenjiimi čitatelji slovenskega tiska v Ameriki. Čitajte ga tudi vi. î Mtirnmmmmmi&immmimmn^m različnih spisov povestne, zabavne in informativne -vsebine je v- s S? 5?; Ameriškem družinskem koledarju 1. 1929 IN NAD 60 SLIK TER ILUSTRACIJ. STANE $1 ,*a Jugoslavijo in druge inozemske kraje $1.10 y................................................... Pesmi, poezije, igre. Angleške knjige soci« alne in znanstvene vscibine. Knjigarna "PROLETARCA" 3639 West 26th Street, Chicago, III. Poučne in znanstvene knjige. Romani, povesti, črtice _»n opisi. .50 ROMANI, POVESTI, ČRTICE IN OPISI. Albrecbt Ivan. Srce, novele, vez. Album slovenskih književnikov (uredil dr. Janko Slebinger), vsebuje opise in alike ulov. književnikov od Trubarja dalje. Fina vezba...............«...$5 Andrajav Laonid: Plat ZVOna, no ele, vez............................. Povest o sedmih obešenih, posvečena L. N. Tolstemu, vez................................... Arcibašev H. t Sanin ve«---------- 1 Asov Vladimir in Taffit Humoreske, groteske in satire, broširana .................................. Barbussa H.i Ogenj, dnevnik de-setnije, povest iz svetovne vojne, vez............................... 1 Bag is teme: (ruski pisatelji) broš. $1, vezana .................... 1 Bohinjac P. t Svetobor, povest iz kanca enajstega stoletja, broš...............................h----- • Bulwar L. E.t Posledn/1 dnevi Pompejev, I. in II. dei. broš. 1. Burroughs Edgar R.: Tarzan, sin opice, vez......................... Tarzan in svet, vezana.......... TaAanove živali, vee&na........ Tarzanov «in, vezana.............. Tarzanova mladost v džungli, vezana ................................ (vseh pet knjig $4.50) Calco L.. Cerkvene miši, povest iz sedanjosti, broš................. Cankar Ivan: Podobe iz sanj. 00 45 50 50 .60 .25 .25 .50 50 00 00 00 00 1.00 75 75 8Ê NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA j 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, 1LL. t Mi tiskarna v Slovanska«, Hrvalkam, Slovaška«. Češkem, Poljska«, j kakor tudi v Angleškem in Nemškem jas**.. # Nala posebnost sa tiskevise sa drniUa is trgovca. ............................................ vezana ................................... Moje življenje, vez............. Cankar Ivan: Zbrani spisi: I. zv., vsebina: Erotika, izdaja 1902; Erotika, izdaja 1899; Pesmi 1892-1898; Vinjete, vezana ................ 2.00 II. zvezek: Črtice in povetsi ter Kritič i in polemični spisi, vezana —................. $2.00 III. zvezek? Jakob Ruda, Potovanje Nikolaja Kiki¿a, Za narodov blagor. Črtice ter Kritični in polemični »pitji, vezana ...................... 2.00 IV. zvezek: Knjiga za lahkomiselne ljudi in Tujci, vez. 2.00 V. zvezek: Kralj na Betajno-vi, Na klancu -in Črtice, vezana ................................ 2.00 VI. zvezek: Ob zori, Življenje in smrt Petra Novljana in Hiša Marice pomočnice, vezana ................................ 2.00 VII. zvezek: Mimo življenja, Črtice in novele ter Kritični spisi, vezana................ 2.00 Vseh 7 knjig skupaj ..............13.00 Cfenkar Izidor: Obiski pri slovenskih pisateljih in umetnikih, vez......... 1.25 S poti potopisne črtice, broš. .75 Cankarjav zbornik. Vez............. 1.00 Čahov Anton P.: Sosedje .n druge novele, broš........................50 Chesterton G. K.: Četrtek, fantastičen roman, broš..............50 Chocholouiak P.: Jug, zgodovinski roman, 616 strani, broš. 75c. vez................................. 1.00 Cigler Janez: Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov fiancoekih vojakov, broš........45 Col orna Louis: Boy, roman, vez. .40 Coloma-Poljanac: Kraljica mu-čonica, zgodovinski roman, broširana .................................75 Concourt Ed. Da.: Dekle Eliza, roman, broš............................50 Dicksns Charlas: Božična pesem v prozi, broš..........................40 Dolanac Hinko flr.. Zbrani spisi, broširana .................................50 Dostojavski F. M.: Besi. roman v dveh delih, 758 strani, vezana ......:............. 2.50 Idijot, I., II., III. in IV. del vsak 90c., vsi skupaj.......... 3.50 Zapiski iz mrtvega doma, I. in II. del. vez..................... 2.25 Ztačin in kazen, roman v dveh delih, vez .................. 2.00 Bele noči—Mali junak, povesti, broš..............................50 Iralec, iz spominov mladeniča, roman, broš..................75 Dumas Alsktandsr: Vitez iz rdeče hiše roman iz časov francoske revolucije, 504 strani, broš. 75., vez............. 1.00 Elizabeta, hči sibirskega jetnika .25 Erjavsc Fran: Povesti, vez..........50 Faigal Darmr: Bacili in bacilke, humoreske, broširana .............................45 Domače živali, vez..................45 Po strani klobuk, humoresko. broš..............................75 Pol litra vipavca, vez.............50 Tik za fronto, broš..................50 Fadsrar Hsnrik: Patria, povest iz Irsl.e junaške dobe, broš......85 Federer-Pol janee: Sisto e Šesto, * povest' iz Abrucev, broš..........35 Finšgar F. S.: i modernega sveta. roman, vez....................... 1.50 Finšgar F. S : Zbrani spisi, vsebina IV. zv.: Dekla Ančka in Srečala sta se-, vez................. 1.00 V. zvezek: Boji, Kronika gosp. Urbana in Golobova njiva, ve............................. 1.25 VI. zvezek: Sama, Kakor Pelikan. Boltežar, Naš vsakdanji kruh in Tri črne žene, vez. $1.50, vse tri knjige skupaj .......................... 3.50 Flaubart G.. Tri povesti, broi......65 Franca Anatola: Kuhinja pri kraljici gosji notici, broi. 75c., vezana ----------—.........1.00 Pingvinski otok, ves. ---------- 1.00 1.50 1. 50 50 Gogolj N.i Taras Buljba, povest, broš. 50c., vez...............75 Golar Cvatko: Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice, broš. .40 Gorkij Maksim: Deveti januar, črtica is ruske revolucije 1905. broš..............................25 Povesti, 210 strani, broš..........75 Graan A. K.: Za milijoni, roman, broš................................65 Hamsun Knut: Glad, roman, broširana ................................ .7o Haiak J.t Pustolovščine dobrega vojaka Svejka v svetovni vojni, vezana .............................. 1.50 Jaklič Franc: Ljudske povesti, broširana ............................«« .50 Jelovšek Ernastina: Spomini na Prešerna, broš........................65 Jirasak Alojs: Filozofska zgodba, vezana ..............................50 Jubilejni sbornik. Ob petdesetletnici Otona 2uf>ančič>a, fina vezba •...................................... 1.50 Jurčič Josip: Zbrani spisi (nova izdaja, fina vezba): I. zvezek: Pesmi, Narodne pravljice in pripovedke, Spomini na deda, Prazna vera, Uboštvo in bogastvo. Jesenska noč med slov. polharji, Juri Kozjak in Domen .................................. II. zvezek: Spomini starega Slovenca, Tihotapec, Juri ' Kobila, Dva prijatelja, Vr-ban Smukova ženitev in Grad Rojinje ...................... 1. III. zvezek: Kloštrski žolnir in Deseti brat ---------------------- IV. zvezek: Golida, Hči mestnega sodnika, NemAki val-put. Dva Brata, Božidar Tirtelj, Kozlovska sodba v Višnji gori, Črta iz življenja političnega agitatorja, Sin kmečkega cesarja in Sosedov sin ................ 2.00 V. sv.zek: Lipe, Pipa tobaka, Moč in pravica, Zupanova-nje v Globokem dolu, v roj ni krajini, Telečja pečenja, Ivan Erazem Tatteii-barh. Bela ruta, Bel denar, Na Kolpskem ustju in Doktor Zober, $2.50. Vseh 5 knjig skupaj .................. 8.00 Kellermann B.: Predor, socialen . roman, broš............................75 Karsnik Janko. Zbrani spisi, broširani. I. zvezek: Agitator .................75 II. zvezek: Lutrski ljudje, Testament .1.........................85 III. zvezek: RcAlin Vrjanko, Jara , gospoda in Očetov greh ................................... 1.25 IV. zvezek: Gojpod Janez, KmHske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo ............ 1.25 V. zveztk: Peomi, Berite novice, Kritike, Komentar.... 1.50 VI. zvezek: Njegovo delo in doba, I. sešitek: Leta mladosti in učenja, II. in III. sešitek: Novelist in Politik, $2.50, vseh šest knjig skupaj ...................................... 7.00 Kmet Marija: Bilke, povesti in črtice, broš------------------------ .45 Koder Anton: Marjetica, idila, broširana ................................ .65 Keller G.: Don Corea, roman, broširana .................................25 K. S.. Požigalec, povert, broš......25 Kuhar Lovro: Povesti, broš......50 Kvader Zofka: Iz naših krajev, povesti, vez..............................80 Vladka in Mitka, vez............. .50 Lah Ivan: Uporniki, povest iz Icmečkrh puntov, vez..............75 Lermontov M. J.: Junak našega časa, povest, broš..................75 Levstik Vladimir: Obsojenci, povesti, broš..............................75 Višnjeva repatica, satiričen roman v dveh delih, broš. 2.00 London Jack: Roman treh src, vez............. 1.30 Železna peta, socialen roman v dveh delih, broš............. 1.00 Machar J. S.: Konfeaije literata, zbirka spisov, vez..................65 Majar H.: Srečolovec, povest, broširana ................................35 Cvetke, šopek pravljic za stare in mlade, broš..............20 Malograjski Fr.: Za srečo, povest, broš.............—................40 Maselj Fran-Podlimbarski: Zbrani spisi, fina vezba. I. zvezek. Slike in črtice, Gorski potoki in Tovariš Damjan .............................. 2.00 II. zvezek: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero in Perica ter črtice. Skupaj 816 strani ............ 2.00 Oba skupaj ............................ 3.75 Melville Whyte G. J.: Gladija-torji, zgodovinski roman iz prvega stoletja, I.-) in II. del, broš. oba skupaj .....................75 Meiko Ksaven. Dve sliki, broš. .50 Meyring G.: Golem, roman, bron. 50c., ve«. .—................... .75 Milčinaki Fran.» Drobi?,, vez......65 Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, vez.............85 Igračke, črtice, vez............75 Muhoborci. črtice, vez..........75 Miller-Steršaji Zvonarjeva hči, p. vezana .................... 1.25 Science and Revolution (Ernest Unterman), vez......................60 Se* Science (Jos. H. Greer, M. D.), znanstvena razprava o spolnih problemih, vez......... 1.00 Social Revolution (Kar' Kaut- sky), vezana ...........................60 Spies in Steel (F. L. Palmer), ekspoze spijonažnega sistema na železnem okrožju Minne- sote, broš................................50 Struggle Between Science and Superstition (A. M. Lewis), vezana .....................................60 They Cell Me Carpenter (Unton Sinclair), povest iz L^s An- gelesa, broširana .................... 1.00 The Cry for Justice (Upton Sinclair) vezana ........................ 2.00 The Profits of Religion (Upton Sinclair). Razprava o izrabljanju ver za privatno interese, vezana ...........................50 Social Revolution (Karl ^—Kautsky), vezana ..................60 Universal Kinship (J. Howard ALBUMI S SLIKAMI Tratnik Franc: Bela Ljubljana, vsebuje 10 slik ...................... RAZNO, Ameriški Družinski Kole ar. letnik '916, vezan ............ letnik 1917, vezan ............ letnik 1919, vezan ---------- .50 .40 .50 .50 Moore), izredno zanimiv spis dokazov evolucije, vez......... 1.25 Vital Problems in Social Evolution (A. M. Lewis), vez..........60 Yemey's Justice (Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. Prevel Louis Adamič), vezana v platno .................... .50 Wells and Bars (Eugene V. Debs. Njegova poslednja knjiga, vezana ...................... 1.60 NaroČHom priložite poitni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko psšljc-te poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnin« prosto. Klubom in čitalnicam pri večjfh n ročilih popust PROLETAREC 3639 W 26th Street. Chicago Ht A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. NO. 1130 The Ninth Regular Convention of ¡J J jg S. N. P. J. The Slovene National Benefit Society (Slo-Venska Narodna Podporna Jednota) is the largest Slovene and second largest Jugoslav Fraternal Society in America. Over 40,000 adults and 20,000 Juveniles comprise its membership, with assets totalling close to $4,000,000. By general comparison the^e figures are not extraordinary. However it must be admitted that this organization is the greatest achievement in the life of Slovene immigrants. The name itself indicates that the fundamental purpose of the Society is a mutual cooperation. Nine million ($9,000,000) dollars, and more, has been paid from its treasury to its -sick members, beneficiaries of the deceased, and various other worthy causes. This year the S. N. P. J. completes twenty five yean of this active service. Established as a progressive fraternal society it has remained as such to this day. It has always stood on the side of those who struggle constructively to better conditions of the workers. It is also considered an educational institution. With Prosveta, its daily publication, its monthly magazine Mladinski List, with issuance of number of books, and with various other activities it did good work in the field of education. Prosveta has established itself as the most influential Jugoslav publication on this continent. Approximately two hundred delegates from its widespread branches over this country and Canada will assemble un May 13th in Chicago to discuss its problems, and lay plans for its future progress. On this 35th anniversary jubilee we send congratulations. We hope that in the years to come it will develope as one of the strongest American fraternal and educational organizations ,4oi the workers and for the workers". [The Wet Leviathan n The Leviathan's private owner is going to defy the dry enforcement fleet and serve liquor on the high seas under the American flag. Theoretically, the decks and staterooms of IJie Leviathan are American territory, but the «Oast guard'» rum chasers can't sink the ship 0t follow it clsar across the ocean. v Will the commsnder of the coast guard, who shoots up yschts and other small crafts, ask for an armored cruiser to chase, hold up and sink the Leviathan? rWill other owners of American passenger ships serve liquor outside the 12 mile limit and will the enforcement brigade do anything about it ? We'll wait and see. Maybe they will find out, as usual, that it makes all the difference who violates the eighteenth amendment and the rest of the constitution. j Why This Hurry? Why is the Hoover administration sudden-' ly in audi an amazing hurry to get the Nicaragua canal surveyed while the work of getting a start on the St. Lawrence waterway to the sea seems stricken with a fatal palsy ? The Mississippi is playing havoc again, as we predicted it would, yet nothing has been done to meet a new flood by interstate conservation, flood control and relief preparations. The government can't find money to take decent care of the war veterans, but it can find plenty of money to train another army for expeditions abroad. As for social legislation, the old parties don't even have a speaking acquaintance with it. Taking care of the aged, sick and unemployed, saving the cities from private monopolis by public enterprise, taking proper measures to help the dirt farmers, that's paternalism. The Poor Fish Up in Staten Island, New York, a kid who stole a dollar was given a 15-year sentence. The poor fish! Didn't he know that this is a country where we do things in a big way? As the old McGuffey's Reader might advise: "Young man, don't steal; but if you do steal, don't steal less than a million bucks. If you swipe a nickel, you go to the can; but if you get away with a million, you'll get your picture in the papers, get movietoned on the witness stand before a Senate committee, have an article about yourself entitled 'How I Won Success' in The American Magazine— and, finally, you will get to keep the million." The poor fish! (The Illinois Miner). OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE COMMONWEALTH PubltakeJ Weekly an ■ 3«M W. Ulh St. VOL.-XXIV. SEARCHLIGHT My Donald J. Lolrlth Busy Machines and Idle Men By Beulah Amidon in The Survey Graphic. Before another issue of our paper rison Hotel Chicago last week-end. | YARD MEN appears, some two hundred delegate« Our Cook County organization pie- -wilrhin* vardof the X Y 01 t*e Slovene National Benefit So- pare I a fine banquet ^rh^or. I ^ men! ciety will have assembled in Chicago Everv seat wa« filled. Fully 400 at- rwtlilrda of the force was unskilled for the ninth regular convention of tended. Eloquent oration* were de-1 Two thirds of the force was unbilled that fraternal order. All kinds of rumors have been spread of what's signed to produce 2,000,000 pounds of refined sugar a day and employ 500 men. By improved manufacturing methods, supplemented by a going to happen. We have always replied "we shall see". We feel confident that these delegates will know how to deliberate conscientiously. That they will know good from bad, ana right from wrong. For after all the membership will benefit from an* progress recorded for the S. N. P. J. at this session. liven d by James Oneal. editor of or semi-skilled labor, while about 100 change in the method of wage pay-The Niout Capitalism bankruptcy in Eu- were laid off on a w#ek.g notice> The ^ m^hines last. Those working for the interests rope. Logically enough he reasons proportion of were from £ad of their organization will be the ulti- that to be the cause for the strong a th<4 hiKher_paid Kroup, most ^J^ ^ None of them was mate victor.. The SNPJ. has been Socialist movements in all Western f wW had theif worki Hfe given more than a week, notice be- municipality, the X. Y. Z. electrified ,, . ' , .. :fu- a * a .u itn stalled the most modern equipment ""«<"»»« A" • re"ult- 150 obtainable. A. part of thi. fivolu- tion, one man with a "gang" of even semi-automatic machines now re- .. places 25 skilled machinists. Thirty the part of the switching-yard r . ... ,A .. # II j . > .» workers with 10 machine« are doing force was called for under the new j ^ ^ ^ ^ 2Q JJ Some of these men European countries and predicted an increase of Socialist representatives following election of the next six months. Mayor Hoan recently returned from hie visit of eight Eu-roDean countries, where he had oc- founded upon the basic ^rinciples of bettering life and lessenhq; the strife of the workers. These have made it what it is today. Now that it has become a mighty Dower amid Jugoslavs in this country, no "few would like to control it for personal gain, no doubt. No sidestepping is necessary. The delegates will surely not shirk their Pensions and Oneal outlined the pro-duty for the workers. *ram of th* National Executive Com- a e e mittee. Peaceful May Day demonstrations acquiring the skill to hold the jobs from which they were dismissed. GLASS WORKERS. a e a fore being laid off. REPAIR-MEN. 9. In railway repair shops, four men with oxyacetylene» torches can 2. The Owens machine, which me- do in frotTl 3 to 7 hou„ what it for_ chaniied the ancient glass-blowing merly took eight men 3 weeks to perform in repairs to locomotives. SHEET-METAL WORKERS. 10. The Blank Sheet and Tube Company has increased its output were recorded thfougout the U. S. Violence prevailed in Germany on May First. We see no need for any , fT . ,t. . . : mnnn blood battles. There is no excuse for, »nd^Union^ officials.^ Another_10.000 them. What make^ it worse many deaths were reported because of violent demonstrations and our Communist brothers must now carry the blemishes of these battles. They have ordered barricades and ammunition. They must also carry the guilt and conscience of so many dead souls. It retards their progress. a e a Socialist Club No. 1 J. S. F. held it's May celebration at the SNPJ. hall with a satisfactory attendance. However the SNPJ. hall should be too »mall for a true May celebration of Slovenes in Chicago. The program consisted of addresses by Geo. Maslach. Frank Zaitz and yours truly; two songs by "Sava", a duet by Mrs. Misko and Miss Mihelicic; a cassion to meet the various labor industry, is a "semi-automatic" ma leaders, Maurer spoke of Old A»e | chine More recently, it has been supplemented by a feed-and-flow machine, which makes several divisions of the glass industry practically auto-. ..... ^ • . ..• matic. It has been estimated that ttnd cut,'te ,&b°r ^ »nstall.ng a this machine does in one hour what ^ruA w,th| h*'P of it would lake 41 workers to do by i,reeAworkf™ "ow du° the work of hand, and with it, 3 operatives can A before the c™e »» accomplish what 10 could do with the Place' 25 m*n were notified that . u.>tated in thf» M-iV First celebration in Nw York Citv. arranged by the Socialists waited outdoors but could not ern kont the crowd attfutive through out the program. Mentioned before-. , hand as the ereat^t assemblage of ltock installed the most up-to- worker, this country has seen on anv d»te automatic machines. This more Mav First, it turned out to he all th»n trebled iU output. The L. works that. Workers eventuallv will learn »hut down, throwing 213 men and makes drop-forged hand tools, includ as crane loaders. TOOL MAKERS. 11. The Jones • Tool Company to patronize events for their benefit. -p He Cot the Job. Hardware Dealer (to applicant) — I am inclined to give vou the no«i- women out of work in the middle of ing hammers, wrenchee, chisels, the slack season for the industries in punches, screw-drivers, and so on. that communitv. It used to take from 3 to 4 days STEEL WORKERS. from the time the blank reached the 3. The use of machinery and ! forging hammers till the tool reached tion if vou understand' double-entry power has advanced rapidly through- the stockroom. Then a new cycle was keening. 0ut the steel industry in the past few established, with equipment to keep Applicant—I do. indeed! At my years. For example two men now do the work moving almost constantly place I hvl to do a triple-double- the work done by 14 in charging from unloading stock from cars to entry—a set for the active partner. furnaCes; 7 men can cast as much laying down finished tools on the 'lowing the real profits, a set fo* pjg.jron as 60 could cast a decade platform. In 1922 the company had the sleeping partner, showing small .ago; in open-hearth operation, one drop hammers and employed 480 recital by John Rak and a one^ct profits, and a set for the income tax man doe8 the work of 40; two men tragedy—"What Price Coal." Ange- officials, showing no profits.—Hard- now replace 128 in unloading pig- line Tich. Helen Arke, Ann Ciganich. ware Age. ____________I ¡mn. By the use of such economies Jack Grosser and Jos. Golob took E.teemed Colleaeue of time ami manpower, the T. G. part, besides John Rak. The play left M____________________steel Mills have decreased their per- a favorable impression on the listen- ^ "Y, —; . "."T ' BOnnel by more than 1,300 in the past ers. • a • Eat earned Colleague. Messenger (to newsboy)—Who's the swell guy ye was talk in* to, Jim-mie? We are going to put forth an ex- Newsboy—Aw him and me's traordinary effort to make this years wJ°,ked Redder fer years. He's t^e Cook County Socialist Picnic what it edltor ° one ° my pnperm—Lifei should be by asking more of our No| Simulatad. S ovenes to take part Sunday. June Parley_ni ^ver foiget the night 9th is set aside as Slovene Socialist „.„ Bll(kBft j ... 7T. Day. at Riverview Park Grove. We J^0^, * me* You act^ ,,ke urge our friends to make it a trulv i x, . ' .. Other Federations t * men. Lavt year it had 22 drop hammers and a working force of 280. Output had increased between 30 and 40 per cent. TEXTILE-WORKERS. , 12. In 1927 the R. F. Textile Mill« three years. Simultaneously, the employing 5,100 workers produced gross tonnage of steel produced by 137,000 yards of woolens of a certain these mills increased from 1,730,724 | width( texture and quality. During effective picnic, are doing likewise. • a a the real thing.—The Pathfinder. Some senators must be persuaded came flocking from three states. The National Executive Committee by the president, and some buy their! thousand men were taken on, in 1927 to 1,901,707 in 1928. MACHINE HANDS 4. The L. Shock Absorber company received the record order of its history some months ago. It was employing at that time 800 workers. It planned to take on a force of 2,000 more and so advertised. Workers A in of the Socialist Party met at the Mor- own breakfasts. "A surprising number of our people, otherwise of responsibility in the community, have drifted into the extraordinary notion that lawt are made for thote who may choote to obey them. 9» PrenMent Hoover before the annual meelin? of The AanoHated Pre*«. o Coerriebt. I««, br um P» U4«*eb'« /«e«xt he U8ed the Utter. The cigars to the line that exceeded 400 PoI,»ng places swarmed with Musso- The Italian "Elections" Information now seeping out of Italy regarding the recent "elections" shows what a political comedy the whole affair was. A voter could vote only for or against the whole list of candidates. The Fascist ticket differ- units. As a result, the day's output has been increased from 400 to 2,200 units with from 2 to 5 hours' overtime per day required to get out a day's work and receive a day's pay. RUBBER WORKERS. lini's armed bandits and voters were hunted out and driven to the polls like cattle. It it surprising, therefore, that the "election" was about 100 per cent. | Fascist? A Rome correspondent of the Brooklyn Eagle wrote: "No ex- 5. Eight years ago the Blank Rub ________ . , . . . ber Company commenced a series of Cf™ ^ u ***** time studies and process studies, one1 ^ ^ cl#®tionv ^y a man was __.u- taken from a sick bed to the ballot box. There is no doubt whatever of the results of which has been the installation of new and improved labor-saving appliances. During these years, it has increased its output from 32,000 units per day to 57,000 units per day, or about 78 per cent. At the same time, production decreased from 24,000 men to 16 500, or about 30 per cent. Much of this increased efficiency was the result of time studies and the rearrangement of various steps along the production line, but the larger part was due to the displacement of men by machines. MUSICIANS. 6. The Rialto Theater in a large eastern city had an orchestra of 40 trained musicians. The Rialto installed a "talking movie," and overnight these 40 musicians were out of a job.- In the same city, another theater notified its 22 orchestra members that within a week their services would no longer be required, because of the installation of a "talkie". SUGAR WORKERS. 7. One of the large sugar refineries on the eastern seaboard erected a new plant about four years ago de- that a very large percentage of the vote was furnished by the rural districts, in whi<4i the influence of the Church is strongest. The Catholic clergy, high and low, took a very active part in the election and in many cases the parish priest headed the proce«sion to the polls." Capitalism has produced some queer offshoots, but this product of a world "made safe for democracy" is in a class by itoelf. (New Leader.) How Often? After Longfellow. They stood on the bridge at midnight, In a park not far from the town; They stood on the bridge at midnight, Because thev didn't sit down. The moon rose o'er the city, Behind the dark church spire; The moon rose o'er the city. And kept on rising higher. How often, oh! how often They whispered word so soft; How often, ohi how often, How often, oh! how oft. —Ben King (1857-1894) The Doom of Small Business By Jamea Oneal. One phase of the industrial revolution sweeping the United States is affecting thf professional and middle classes. H. C. Mathews of the St. Paul Business Federation tells the story in The Union Advocate of that city. It applies to the Twin Cities of St. Paul and Minneapolis. The middle and professional classes are being driven to the wall by the chain stores. There are 140,000 chain stores in this country which include restaurants, groceriea, drugs, shoes, tobacco, clothing, dry goods, candy and other retail businesses. The Twin Cities are hit hard and Mr. Mathews tries to counteract this concentration by propaganda. He enumerates the economic advantages which the big combines have in the following passages: "By extensive advertising, made possible by large aggregations of capital, through obtaining the most desirable store locations, clever merchandising, the use of a number of nationally-advertised commodities upon ' which they quote a price below the established rate, they seek to make the individually-owned st-Jre appear to be a profiteer. "Recently, two of our large department stores, one in St. Paul and the other in Minneapolis, were take« over by a large chain. . . . Since acquiring theee two stores, a number of the older buyers have been dispensed with and w^ges have been materially reduced throughout the store. Now, the effect of this is that it gives these stores an unfairotdvantage over the other retail merchants who are direct competitors. It per^ mits them to undersell, because their cost of operation is less than the other stores, unless the other stores reduce wages in like proportion." " ' a e e The conquests made by the chain giants in the Twin Cities are imposing. Years ago this region was the fourth shoe market of the nation but there is only one firm now left. The number of wholesale dry goods, grocery, millinery and drug firms has declined. The local firms have been succeeded by the masterful chains. There is prosperity, the author laments, but it is enjoyed by the great corporation Caesars. "At the present time," he writes, "General Motors. Standard Oil, United States Steel, and other great busine« structures, are prosperous. But the small business man—and the professional man—is not prosperous." Even the local bankers are affected. "Chain stores owned by outside capital do not help support our banks and other financial institutions," says Mr. Mathews. "In nearly every instance chain store organizations check out all their funds at the end of the week and remit to headquarters. Some of them check out daily, some twice a week, and so on." e e a *So while the machines and new processes in industry are throwing masses of workers into the street the small business man and the professional men are being displaced by the concentration of capital in distribution. A friend of mine who recently returned from a trip in the west found similar complaints in all cities he visited. The socialist forecast of economic development is being verified in this period of revolutionary industrial change. The middle classes are now facing the reality of displacement in the business scheme of things. Thejr simply cannot survive the heavy artillery of great capital. They must go into the service of the big oligarchs as clerks. They descend into the ranks of wage workers and by this process the population is being divided into powerful capitalists at the top and increasing millions of workers dependent upon these masters for a living. These remarkable economic changes make the Socialist program more necessary and many who before would not give it a thought will now be compelled to think of it to avoid the status of serviture. Mastery of our economic life by a few or nationalization of industry for the benefit of all is the stark issue that is emerging. Avoid it if you will but it will pursue you no matter what you do. The Dennett Case One' hundred educators, sociologists, Y. M. C. A. workers, etc. make an appeal to President Hoover in behalf of Mary Ware Dennett, convicted on a charge of sending obscene matter through the mail« because she mailed a pamphlet she had written for the purpose of giving boys and girls clean information on the subject of sex. It is hoped the president will stop the proceeding« by granting a full pardon to the defendant Otherwise she will be under the suspense of waiting for the decision of a higher court, not knowing whether she will have to go to prison or not. Also she and her friend« will be put to much trouble and expense in making the appeal to the higher court. A pardon would obviate all that. But it would do much more: it would rebuke law enforcement officials who spend their time on such matters when there are real crimes to bo prosecuted. The verdict in Mrs. Dennett's case seems particularly ridiculous and outrageous in view of verdicts of othei juries in cases where there was no claim that the defendants Were high-minded persons intent upon doing _gaad.----------------------rxj9 It is also ridicuk>us and outrageous in view of the fact that publications containing sex stories and pictures are to be seen on almost any news stand. I)o they not go through the mails? And are they not printed for the purpose of catering to the sex instinct, rather than for the purpose of helping boys and girls-If they are allowed full freedom to circulate, then why must a middle-aged mother be picked upon for trying to give young people the information they neei to have, and which all thinking people admit they need to have? And of course it is not merely the magazines alon«. but one can scarcely look at any newspaper withoi* seeing printed matter or pictures, in or out of «J vertieements, which arouse the »ex feelings. They circulate through the mails without let or hint! ranee. Not th^t we would have these publications prosee*" ed—but ft is absurd to pass them hy and prosecute • voman who has circulated a pamphlet which wa« i** tended to be educational rather than sensational. ^ (Milwaukee leader) The workineman who talks about "our rxpandW commereo" require« «ome hrain expansion befor« learns where his intere«>t« lie.