GEOLOGIJA 41, 41-69 (1998), Ljubljana 1999
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine med
Jagrščami in Želinom
Ladinian carbonate and pyroclastic rocks between Jagršče and Zelin
(Slovenia)
Miloš Bavec
Geološki zavod Slovenije
Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: ladinij, langobard, karbonatne kamnine, piroklastične kamnine
Key words: Ladinian, Langobardian, carbonate rocks, pyroclastic rocks
Kratka vsebina
Ozemlje med Jagrščami in Želinom je zgrajeno predvsem iz ladinijskih karbona-
tnih in piroklastičnih kamnin. V lateralni in vertikalni smeri se med seboj hitro
izmenjujejo. Imajo bolj ali manj izraženo plastnatost in z manjšimi odstopanji vpa-
dajo proti zahodu s povprečnim vpadom 30° S kotno erozijsko diskordanco nalegajo
na starejše anizijske plasti, meja z zgoraj ležečim cordevolskim dolomitom pa je
normalna.
Kljub predvidevanju, da bomo ugotovili nastanek na pregibu ali na pobočju med
Dinarsko karbonatno platformo in Slovenskim bazenom, se je izkazalo, da so ka-
mnine nastajale na robu karbonatne platforme, kjer je bil vpliv globljevodne sedi-
mentacije zanemarljiv.
Abstract
The area between Jagrsce and Zelin consists mainly of Ladinian carbonate and
pyroclastic rocks alternating in vertical as well as in lateral direction. General dip
of the strata is estimated at approximately 30°W.
An angular unconformity separates Anisian and Ladinian strata while the boun-
dary between Ladinian and Carnian (Cordevolian) strata is concordant.
Rocks originated in the area of transitional zone between Dinaric carbonate
platform and Slovenian basin. Detailed geological mapping and sedimentological
analysis of three representative cross-sections have shown that sedimentation took
place at the edge of the carbonate platform with only a minor influence of pelagic
sedimentation from the basin.
Uvod
V spodnjem triasu se je na območju do takrat enotne Slovenske karbonatne plat-
forme začelo tektonsko premikanje (Placer & Čar, 1975b), ki je v srednjem triasu
42 Miloš Bavec
privedlo do diferenciacije na tri velike paleogeografke enote: Dinarsko karbonatno
platformo, Slovenski bazen in Julijsko karbonatno platformo (B u s e r, 1986).
V ladiniju je bila paleogeografska diferenciacija že vzpostavljena. Območje dana-
šnje Slovenije je bilo takrat zaznamovano z izrazito močnimi tektonskimi dogajanji.
Tektonska premikanja in z njimi povezan vulkanizem, ki je v langobardski podsto-
pnji zajel večji del slovenskega ozemlja, so povzročila zelo hitre spremembe v sedi-
mentaciji. Nastajale so različne karbonatne, klastične, magmatske in piroklastične
kamnine (B u s e r, 1986).
Paleogeografsko si ta čas predstavljamo kot mnoga otočja, med njimi pa plitvejše
ali globlje morske prelive (Germovšek, 1956).
Obravnavano ozemlje leži na območju, kjer smo lahko pričakovali sedimente, na-
stale v vmesni coni med Dinarsko karbonatno platformo in Slovenskim bazenom, ki
sta jo ugotovila Čar in Skaberne (1995) pri bližnjem Stopniku. Ozemlje sestav-
ljajo anizijske, ladinijske in cordevolske kamnine.
Cilj raziskave je bil z detajlnim geološkim kartiranjem in nekaterimi sedimentolo-
škimi metodami določiti okolje nastajanja ladinijskih kamnin in ob tem poskusiti do-
ločiti potek meje med Slovenskim bazenom in Dinarsko karbonatno platformo, ki na
idrijsko - cerkljanskem ozemlju še ni natančno določena.
Pregled dosedanjih raziskav
S t u r (1858) je omenil najdbo amonitov v tufih pri Jablanici južno od Jagršč.
K o s s m a t (1910) je južno od Jagršč našel nahajališče kamnine, ki jo je imenoval
porfirit.
B e r c e (1960) je poročilu o kartiranju ozemlja Cerkno - Idrija - Žiri priložil geo-
loško karto območja med Jagrščami in Zelinom vM 1:10 000, vendar ga v besedilu ni
omenil. Ladinijskim kamninam je določil bistveno premajhen obseg.
V okviru raziskav za potrebe idrijskega rudnika so bile na kartiranem ozemlju
izvedene tudi mineraloške (Tovšak & Orehe k, 1960) in geofizikalne (Šumi,
1960) raziskave.
Mlakar (1969) je območje med Jagrščami in Želinom omenil v svojem delu o ge-
ologiji zahodne Slovenije in ga uvrstil v Trnovski pokrov. V isto tektonsko enoto ga je
kasneje uvrstil tudi Placer(1981)v nadgradnji Mlakarjevega dela.
Ozemlje je bilo skartirano v M 1:25 000 za potrebe OGK 1:100 000 (F e r j a n č i č,
1972). V neobjavljenem poročilu avtor ugotavlja, da leže ladinijske plasti diskordan-
tno na anizijskem dolomitu in se začenjajo s tuf i in diabazi. Kasnejše raziskave priso-
tnosti diabaza niso pokazale. Avtor poroča o najdbi fosilov Yoanites deschmani, Ci-
daris dorsata, Avicula tofanae, Posidonia ivengensis in Daonella lommeli v Jagrščah.
V tolmaču k OGK idrijske občine (M 1:25000) omenja Čar (1985b) v okolici Jagršč
vulkanite in tufe kisle sestave ter temnosive plastnate, neplastnate in gomoljaste
apnence langobardske starosti, ki so se usedali v šelfnem območju.
B u s e r (1986) v tolmaču k OGK SFRJ 1:100 000 list Tolmin ugotavlja, da je med
Želinom, Jagrščami in Idrskimi Krnicami v ladiniju razvit svetlo zeleni tuf, v njego-
vem vrhnjem delu pa najdemo temno sivi mikritni gomoljasti apnenec. Na severni
strani Idrijce pri Želinu je 5 m pod normalnim stikom ladinijskih in cordevolskih
plasti našel nekaj centimetrov debelo lumakelo daonel in pod njo plasti s poredkimi
amoniti arcestidnih oblik. Tu se menjavata temno sivi mikritni lapornati apnenec in
trdi glineni lapor. Določena je bila konodontna vrsta Epigondolella hungarica in ribje
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine___43
luskice Nurella sp. Kolar-Jurkovškova (1990) je konodonte in ribje zobe iz
tega profila uvrstila v hungarica - Sz., ki označuje langobardsko podstopnjo. V tufitu
in polah apnenca severno od Jagršč je določila nekaj foraminifer, ostrakodov in ko-
nodontov, ki kažejo na anizijsko starost, zato sklepa, da so bili kosi z anizijsko mikro-
favno preneseni v sedimentacijsko okolje s pobočne cone v ladinijski stopnji. Lan-
gobardsko starost na zadnji lokaciji dokazuje tudi s školjko Daonella lomelli, omenja
pa še D. cf. reticulata Mojsisovics, Daonella sp., Posidonia sp., in Protrachyceras sp.
GoričanovainBuser (1990) sta tik pod Jagrščami v apnencu in rožencu na-
šla redke slabo ohranjene radiolarije. V istem delu omenjata tudi amonite in školjke
Daonella lommeli v tufu in laporju severozahodno od Jagršč, tik pod mejo s corde-
volom.
Geološke razmere na širšem območju
Litostratigrafija
Na območju Cerknega, med Želinom, Masorami in Vojskarsko planoto predstavlja
anizijsko stopnjo plastnati dolomit, ki lateralno prehaja v neplastnati dolomit s kon-
glomeratnimi vložki in leži konkordantno na spodnjetriasnih plasteh. Debelina ani-
zijskega dolomita znaša 100do 350m(Buser, 1986).
V srednjem ali v spodnjem delu zgornjega anizija se je začel odpirati Slovenski ba-
zen, na jugu pa se je začenjala oblikovati Dinarska karbonatna platforma. Sedimen-
tacija je bila na meji med anizijem in ladinijem prekinjena s kotno erozijsko diskor-
danco. Ob njej je bila erodirana znatna debelina anizijskega dolomita (Č a r, 1985a,
1990). Ker je bilo ozemlje v tem času razkosano na različno dvignjene bloke, je erozi-
ja nekatere bloke prizadela bolj od drugih. Sedimentacija se je nadaljevala šele v lan-
gobardu (Mlakar, 1967, 1969; Placer & Čar, 1975b).
V ladinijski stopnji so se na prostoru Dinarske karbonatne platforme odlagali tufi,
v zgornjem delu pa tudi organogeni temno sivi apnenci in ponekod pisani konglome-
rat. V tufih najdemo ponekod tudi izlive kislih in intermediarnih predornin (B u s e r,
1986). Kjer leže langobardske kamnine na skitiju so (večinoma) razviti le najmlajši
členi; tuf, tufit z roženci in gomoljasti apnenec, kjer pa leže na anizijskih kamninah,
pa so razviti vsi langobardski litološki členi. V Idriji in njeni okolici je sedimentacija
v srednjem triasu potekala v okviru Idrijske srednjetriasne tektonske zgradbe (Pla-
cer, 1981; Čar, 1985a, 1990). Sedimentacija se je neprekinjeno nadaljevala v corde-
vol, ko se je odložil apnenec, ki se je med diagenezo spremenil v neplastnat bel zrnat
dolomit. Izjema je območje Idrskih Krnic in Vojskarske planote, kjer leži cordevolski
dolomit neposredno na anizijskem dolomitu (Mlakar, 1969).
Na prostoru Slovenskega bazena so se v ladiniju odlagale kamnine psevdoziljskih
skladov. Po mnenju nekaterih avtorjev (Čar et al., 1981) se je sedimentacija psevdo-
ziljskih skladov nadaljevala še v cordevolu in se zaključila z amfiklinskimi plastmi,
po mnenju drugih (B u s e r, 1986) pa so se v cordevolu usedale amfiklinske plasti.
Meja med Slovenskim bazenom in Dinarsko karbonatno patformo, ki je danes za-
znamovana z izredno zapletenimi medsebojnimi odnosi pestrih ladinijskih kamnin, je
potekala približno ob črti Bukovo - Zakriž - Cerkno - Robidensko brdo (Č a r, 1985a).
Pri Stopniku, ki spada v prehodno območje med obema paleogeografskima enotama,
leži na bazi ladinija ponekod bazalni debelozrnat dolomitni konglomerat, sicer pa
tufski litični peščenjak. Na teh kamninah ali pa neposredno na erodirani anizijski
44 Miloš Bavec
podlagi leži svetlosiv do rožnat organogeni grebenski apnenec. Nad apnencem leži
tufski peščenjak, do 250 m debeli izlivi keratofirja, porfirja in mandljastega diabaza
ter litični tufski peščenjak, peščeni konglomerat in glinenčevo litični prodnat pešče-
njak. Ponekod najdemo tudi kristalaste tufe in tufske meljevce. Litologija tega obmo-
čja kaže na nastanek v območju prevoja v razgibanem plitvovodnem šelfu z vulkan-
skim in kopenskim vplivom (Čar & Skaberne, 1995).
Tektonika
Današnja zgradba idrijsko - cerkljanskega ozemlja je posledica treh faz alpskega
gorotvornega cikla (Placer & Čar, 1975a):
- srednjetriasne faze radialnih prelomov,
- staroterciarne faze gubanja (nastanek narivne zgradbe),
- mladoterciarne faze zmikanja (prelomi NW-SE).
Mnenja o starosti terciarnih tektonskih faz so različna (Mlakar, 1969; B u s e r,
1976, 1986). Po mojem mnenju je zato ustrezneje kot o staroterciarni in mladoterciar-
ni tektonski fazi, govoriti o starejši terciarni in mlajši terciarni tektonski fazi.
V času srednjetriasne - idrijske tektonske faze (B u s e r, 1980), katere prve znake
zasledimo že v zgornjem delu spodnjega skita (Placer & Čar, 1975b), je prišlo v
aniziju najprej do kosanja terena ob subvertikalnih radialnih prelomih v smeri E - W
in N - S in s tem do nastanka blokov (Mlakar, 1967). Sledilo je dvigovanje in spu-
ščanje blokov in ob tem do erozije, ki je nekatere bloke prizadela bolj, druge pa manj.
Prvi fazi idrijske tektonike tako pripada kosanje in dviganje terena nad erozijsko ba-
zo, drugi pa izravnavanje terena. Posledica tega dogajanja je erozijska in mestoma
kotno erozijska diskordanca, ki zaznamuje mejo med anizijem in ladinijem (Č a r,
1968). Na območju Idrijskega tektonskega jarka je erozija zajela celotno anizijsko
skladovnico, ponekod pa tudi starejše, celo karbonske kamnine. (Č a r, 1990). Drugod
na območju idrijskega srednjetriasnega tektonskega sistema je erozija zajela le del
anizijskih plasti (Placer & Čar, 1975b). Močnejša tektonska aktivnost se je na
območju idrijskega rudišča končala v sr. triasu, v širšem okolju pa se je nadaljevala.
Tako imamo na Cerkljanskem pomembne litološke spremembe še v zg. triasu.
(Placer & Čar, 1975 a). Idrijska tektonska faza predstavlja prvi močnejši sunek v
alpskem orogenem ciklu (Placer & Čar, 1975 a).
V terciarju je pod vplivom močnih tangencialnih pritiskov s severa in severozaho-
da prišlo do gubanja, luskanja in končno narivanja ozemlja. Posledica je nastanek
narivne zgradbe jugozahodne Slovenije (Mlakar, 1969; Placer, 1981). Ozemlje
med Jagrščami in Želinom spada po njuni razdelitvi v Trnovski pokrov. Placer in
Čar (1975a) to starejšo terciarno tektonsko fazo vzporejata s pirenejsko fazo v okvi-
ru alpskega orogena in ji, ob dvomu, da gre mogoče celo za starejšo tektoniko od eo-
cena, pripisujeta posteocensko starost. Za razliko od omenjenih avtorjev pa uvršča
B u s e r (1976, 1986) to gubanje v mlajši terciar na mejo med tortonijem (badenijem)
in sarmatijem.
Končno so v mlajši terciarni tektonski fazi zaradi tangencialnih pritiskov nastali
prelomi v smeri NE - SW in NW - SE. Ob njihovih subhorizontalnih ploskvah je pri-
šlo do levih in desnih zmikov, ki so bili dolgi tudi do nekaj kilometrov (Placer &
Čar, 1975a). Prelomi so nastali po sarmatiju oziroma v pliocenu (B u s e r, 1976).
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine___45
Vulkanizeru
Nastajanje ladinijskih kamnin na Idrijskem in Cerkljanskem je v veliki meri pove-
zano s tamkajšnjim vulkanizmom.
Starejši raziskovalci govorijo o dveh vulkanskih erupcijah na Idrijskem (S t u r,
1858; K o s s m a t, 1910; R a k o v e c, 1946). Prva erupcija naj bi bila kopenska, temu
dejstvu v prid govore rastlinski ostanki v tufih, vendar blizu morske obale, na kar
kažejo amoniti, ki jih S t u r (1858) omenja pri Jablanici južno od Jagršč.
K o s s m a t (1910) trdi, da je druga erupcija prekrila širše območje z lavo, ki pa je
bila kasneje razkosana in na nekaterih mestih, na primer pri Jagrščah in Šebreljah,
popolnoma erodirana. Če vemo, da je meja ladinija s cordevolom pri Jagrščah nor-
malna, lahko potrdimo trditve kasnejših raziskovalcev o le enem večjem vulkanskem
izbruhu (Č a r, 1968; Čar & Skaberne, 1995; B a v e c, 1996).
R a k o v e c (1946) piše, da sta erupciji povzročili nastajanje kislih felzitskih por-
firjev in bolj bazičnih porfiritov. Iskanje ladinijskih vulkanskih stožcev naj bi bilo po
njegovem mnenju brezpredmetno, saj si moramo takratne vulkane predstavljati kot
linearno razporejene hrbte brez kraterja, ki so nastali pri večkratnih erupcijah ali za-
radi večje količine gostejše lave. Tak vulkanizem - vulkanizem z linearnimi erupcija-
mi lahko danes zasledimo na Islandiji.
B e r c e (1962) za razliko od Rakovca govori o verjetno podmorskih erupcijah. Kot
središči erupcij najprej (1960) omenja Stopnik in Ravne, kasneje (1962) pa še Vojsko.
Čar (1968) piše, da je bilo vulkansko delovanje sicer živo skozi ves langobard, ve-
čji vulkanski izbruh pa naj bi bil le eden. Dal naj bi material za tufe in tufite, ki za-
ključujejo langobardsko podstopnjo na vsem idrijskem ozemlju.
Razvoj ladinijskih plasti med Jagrščami in Želinom
Na kartiranem območju si v normalnem zaporedju sledi več različkov karbonatnih
in vulkanoklastičnih kamnin, ki se med seboj lateralno in vertikalno pogosto izme-
njujejo (slike 1-3). Kamnine imajo jasno izraženo plastnatost. Z manjšimi odstopanji
vse plasti vpadajo proti zahodu s povprečnim vpadom približno 30°. Debelina ladi-
nijskih skladov se spreminja od 20 m na skrajnem severnem robu, do 110 m v profilu
južno od Jagršč.
Metode terenskega in laboratorijskega dela
Kartiral sem v merilu M 1 : 5000. Stratigrafske podatke sem zbiral predvsem na
ozkem pasu ladinijskih kamnin in v njegovi najožji okolici, za zbiranje podatkov o
tektonski zgradbi ozemlja pa sem kartirano območje razširil nekoliko širše v bližnja
anizijski in cordevolski dolomit. Izbral sem tri reprezentativne profile, ki sem jih po-
drobneje sedimentološko opisal in na podlagi pridobljenih makroskopskih in mikro-
skopskih podatkov interpretiral paleookolje.
Za poimenovanje karbonatnih kamnin sem uporabil splošno uveljavljeno kombi-
nacijo klasifikacij po F o 1 k u (1962) in Dunhamu (1962).
Sestavo plagioklazov sem določal mikroskopsko s pomočjo krivulje za določanje
sestave plagioklazov, zraščenih po albitnem zakonu (Rogers & Kerr, 1942).
Za klasifikacijo vulkanoklastičnih kamnin sem uporabljal prirejeno tabelo za kla-
sifikacijo glede na velikost zrn, ki jo predlagajo M c P h i e in soavtorji (1993).
46_ Miloš Bavec
SI. 1. Geološka karta ozemlja med Jagrščami in Želinom
Fig. 1. Geological map of the area between Jagršče and Želin
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine__47
SI. la. Geološki profil A - A'
Fig. la. Geological cross-section A - A
SI. lb. Geološki profil B - B'
Fig. lb. Geological cross-section B - B'
Legenda k slikam 1, la in lb
1 Prod - kvartar; 2 Konglomerat - kvartar; 3 Neplastnat dolomit - cordevol; 4 Apnenčev konglo-
merat s tufskim vezivom - ladinij; 5 Okremenjen dolomit z vložki laporovca in antracita - ladi-
nij; 6 Okremenjen apnenec z vložki laporovca in antracita - ladinij; 7 Pelitski, debelozrnat in la-
pilni tuf - ladinij; 8 Pelitski tuf - ladinij; 9 Tankoplastnat dolomit - ladinij; 10 Bazalni konglo-
merat - ladinij; 11 Neplastnat in plastnat dolomit - anizij; 12 Normalna geološka meja; 13 Ero-
zijska meja; 14 Fosilni ostanki; 15 Terciarni prelom, viden, pokrit; 16 Srednjetriasni prelom, vi-
den, pokrit; 17 Razpoklinska cona; 18 Milonitna cona; 19 Geološki profil; 20 Detajlni profil
Legend to figs. 1, la and lb
1 Gravel - Quaternary; 2 Conglomerate - Quaternary; 3 Non-bedded dolomite - Cordevolian; 4
Conglomerate with tufaceous matrix - Ladinian; 5 Silicified dolomite with coal intercalations -
Ladinian; 6 Silicified limestone with coal intercalations - Ladinian; 7 Andesite lapilli, coarse-
grained and pelitic tuffs - Ladinian; 9 Dolomitized pelitic tuff - Ladinian; 10 Basal breccia and
conglomerate - Ladinian; 11 Dolomite - Anisian; 12 Conform geological boundary; 13 Geologi-
cal disconformity; 14 Fossils; 15 Younger faults - Tertiary; 16 Older faults - Middle Triassic; 17
Fractured zone; 18 Milonite zone; 19 Geological cross-section; 20 Detailed cross-section
48 Miloš Bavec
SI. 2. Litološki stolpci ozemlja med Jagrščami in Želinom
Fig. 2. Lithological columns of the area between Jagršče and Želin
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine__49
SI. 3. Tektonska meja med apnencem z antracitnimi vložki (levo)
in piroklastičnimi kamninami (desno)
Fig. 3. Tectonic boundary between limestone with antracite intercalations
(left) and pyroclastic rocks (right)
Legenda k sliki 2
1 Neplastnat dolomit; 2 Antracit s konglomeratom; 3 Laporovec; 4 Okremenjen plastnat apne-
nec; 5 Okremenjen plastnat dolomit; 6 Pelitski tuf; 7 Lapilni tuf; 8 Debelozrnat tuf; 9 Dolomiti-
ziran pelitski tuf; 10 Neplastnat in plastnat dolomit
1 Massive dolomite; 2 Antracite with conglomerate; 3 Marlstone; 4 Silicified layered limestone;
5 Silicified layered dolomite; 6 Pelitic tuff; 7 Lapilli tuff; 8 Coarse-grained tuff; 9 Dolomitized
pelitic tuff; 10 Massive and layered dolomite
50_Miloš Bavec
Opis kartiranih enot
Anizijska stopnja
Najstarejši litološki člen na kartiranem ozemlju je anizijski dolomit. V spodnjem
delu prevladuje neplastnat svetlosiv do bel debelozrnat dolomit, ki se lateralno izme-
njuje s tanko do debeloplastnatim mikritnim dolomitom. Zadnji je pogosto lamini-
ran. Vzrok laminacije so ponekod stromatolitne tvorbe. V zbruskih pogosto opazimo
tudi izsušitvene pore in razpoke, zapolnjene z dolosparitnim cementom.
V zgornjem delu najdemo le še tankoplastnat dolomit, ki ga na nekaterih mestih
zamenjuje kataklastična monomiktna dolomitna breča - posledica srednjetriasne
tektonike. Izdanke breče najdemo pri kmetijah v Gorenjih in Dolenjih Potokih.
V najvišjem delu tankoplastnatega dolomita nastopajo med plastmi tudi neravne
emerzijske površine, ki tako kot konglomerat kažejo na tektonsko aktivnost in dvigo-
vanje nad erozijsko bazo. Zanimivo je, da v dveh najstarejših emerzijskih površinah,
ki ležita 8,5 m in 10 m pod mejo anizij - ladinij, najdemo razen dolomita le še železo-
ve okside in minerale glin. Višje, tik pod mejo z ladinijem se v mineralni združbi po-
javi še kremen. To kaže na začetke vulkanske aktivnosti na meji anizij - ladinij.
V dolomitu je bila določena foraminifera Meandrospira dinarica, ki je vodilna za
anizijsko stopnjo.
Mejo anizij - ladinij predstavlja močna erozijska in mestoma kotno erozijska di-
skordanca.
Ladinijska stopnja
Dolomit
Ob cesti Želin - Jagršče se južno od Vrlejce ladinijska stopnja začenja s tankopla-
stnatim svetlorjavim dolomitom. Pojavlja se le na nekaj deset kvadratnih metrih.
Rentgenska posnetka sta pokazala, da gre za izjemno čist dolomit. Dolomikrit je de-
loma že rekristaliziran v dolosparit. V tej kamnini najdemo domnevno biogene ostan-
ke, ki pa niso določljivi.
Rentgenska posnetka sedimenta, odvzetega z neravnih emerzijskih površin, ki se
pojavljajo v dolomitu, sta pokazala prisotnost glinencev, ki priča o bližnji vulkanski
aktivnosti.
Bazalna breča in konglomerat
Južno od Vrlejce se ladinij ponekod začenja z bazalno brečo, ki leži na erodirani
anizijski podlagi. Sestavljajo jo do 40 cm veliki dolomitni bloki in dolomitno vezivo.
Na nekaterih mestih so klasti zaobljeni, tako da lahko kamnino imenujemo tudi ba-
zalni (blokovni) konglomerat.
Dolomitiziran pelitski tuf
Ladinijska stopnja se pri Gorenjih Potokih in vzhodno od Jagršč začenja s svetlo-
zelenim močno dolomitiziranim pelitskim tufom v plasteh debeline 3-15 cm. Rent-
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine_  51
genska analiza tufa je pokazala, da je sestavljen iz kremena, glinencev in dolomita.
Dolomit nastopa kot cement. Debelina doseže 10 m.
Menjavanje andezitnega lapilnega tufa, debelozrnatega tufa in pelitskega tufa
Naštete kamnine se tako pogosto izmenjujejo, da jih pri kartiranju ni bilo mogoče
ločevati kot posamezne litološke enote.
Pokrivajo največji del kartiranega ozemlja. So temnosive in temnozelene barve.
Dosežejo debelino 50 do 70 m. Pojavljajo se v plasteh debelih od 3 do 40 cm in se ver-
tikalno in lateralno pogosto izmenjujejo. Ponekod se v laminah izmenjujejo tudi zno-
traj ene plasti. Tu in tam lahko znotraj plasti opazimo tudi gradacijo.
V lapilnem tufu prevladujejo odlomki predornin in kosi bolj ali manj sericitizira-
nega plovca ter steklasta osnova. Manj je glinencev kisle in srednje sestave (oligoklaz
in andezin), kremenova zrna pa so zelo redka. Imenujemo ga lahko steklast krista-
lolitični lapilni andezitni tuf (M c P h i e et al., 1993).
V debelozrnatem tufu glinenci (oligoklaz in andezin) prevladujejo nad litičnimi zr-
ni, plovcem in steklasto osnovo. Gre torej za steklast litičnokristalni debelozrnat an-
dezitni tuf. V njem se pojavljajo tudi redka zrna kalcedona.
Tudi pelitski tuf ima najbrž (kolikor se da oceniti s pomočjo rentgenskega posnet-
ka) podobno sestavo kot prej omenjeni kamnini.
Ob cesti, 30 m NE od jagrške cerkve se 10 m pod mejo s cordevolskim dolomitom
med ladinijskimi tufskimi plastmi pojavijo tudi redke plasti okremenjenega dolomi-
ta. Takšnega primera drugod na kartiranem območju ne zasledimo.
Karbonatne kamnine z vložki antracita
Piroklastične kamnine na kartiranem ozemlju lateralno in vertikalno prehajajo v
črn okremenjen dolomit in apnenec.
Okremenjen zgodnjediagenetski dolomit
Temnosiv do črn zgodnjediagenetski dolomit se pojavlja v zgornjem delu ladinijske
stopnje, med Dolenjimi in Gorenjimi potoki pa se z njim ladinij celo zaključuje. Naj-
večja debelina dolomitnih plasti je 20 m. Dolomit je plastnat, predvsem v spodnjem
delu pa tudi gomoljast. Plasti so debele 3 do 60 cm in jih ponekod ločijo do 1 cm debe-
le pole laporovca s primesjo tufskega meljevca. Dolomit je bolj ali manj okremenjen.
Za okremenitev so bile najbolj dovzetne številne razpoke in lupinice organizmov. Do-
lomitu je primešano tudi nekaj tufskega materiala, ki ga mikroskopsko ni videti.
Mikrofosili so močno rekristalizirani, zato je težko ugotoviti kaj več kot to, da gre
za ostrakode in morda za foraminifere iz družine ?Duostominidae.
Med dolomitnimi plastmi najdemo mestoma vložke antracita, meljevca in pešče-
njaka. Med Dolenjimi in Gorenjimi Potoki je taka plast debela kar 55 cm, sicer pa se
debelina giblje med 1 in 20 cm.
52 Miloš Bavec
SI. 4. Protrachyceras archelaus iz gomoljastega apnenca jugozahodno od Vrlejce. Ladinij
Fotografija 5,4 X 3,7 cm. Foto: M. Grm.
Fig. 4. Protrachyceras archelaus from the nodular limestone SW of Vrlejca hill. Ladinian
Photo size: 5,4 X 3,7 cm. Photo: M. Grm.
SI. 5. Lumakela školjk iz rodu Posidonia iz gomoljastega apnenca jugozahodno od Vrlejce.
Ladinij. Fotografija 12,4 X 8,4 cm. Foto: M. Grm.
Fig. 5. Posidonia lumachelle from the nodular limestone, SW of Vrlejca hill. Ladinian.
Photo size: 12,4 x 8,4 cm. Photo: M. Grm.
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine_53
Okremenjen apnenec
Podobne lastnosti kot zgoraj opisani dolomit ima tudi biomikritni apnenec, ki na-
stopa v okolici Jagršč in na najsevernejšem izdanku ladinija na severni strani Idrijce.
Ker do dolomitizacije ni prišlo, so fosilni ostanki mnogo bolje ohranjeni. Prevladujejo
odlomki ostrakodov in nedoločeni fosilni ostanki okroglih oblik. Fosili skupaj pred-
stavljajo tudi do 60% kamnine. V apnencih se pojavljajo tudi lepo razviti onkoidi ve-
liki do 1,5 cm. Ti nikjer ne predstavljajo več kot 5% kamnine.
Mikrofosilni ostanki so nadomeščeni in ponekod zapolnjeni s sparitom, ostanek pa
predstavlja mikrit in bituminozna snov. V gomoljastem apnencu iz cestnega useka za-
hodno od Vrlejce smo tik pod mejo s cordevolskim dolomitom določili Protrachyceras
archelaus (si. 4), Daonella lomelli, in plast s pozidonijami (si. 5). Pregled vzorcev, od-
vzetih iz okremenjenih plasti ob cesti pri Jagrščah, v katerih smo pričakovali radiola-
rije, je dal negativen rezultat.
Vsebnost bituminozne snovi se spreminja. Največ, po mikroskopski oceni ponekod
kar do 40%, je vsebujejo gomoljasti apnenci Razlike v vsebnosti organske snovi se
odražajo z laminacijo. Kremen se v apnecih pojavlja zelo podrejeno in sicer v obliki
klastov makro kristalnega kremena in kalcedona, njegova vsebnost pa ne presega 1%.
Izjema so pole in konkrecije (gomolji) roženca, ki se pojavljajo v teh apnencih.
S pomočjo fosilnih ostankov je bila že pri predhodnih raziskavah dokazana lango-
bardska starost apnenca (B u s e r, 1986; Goričan & Buser, 1990; Kolar-
Jurkovšek, 1990).
Apnenčev konglomerat s tufitskim vezivom
Na enem samem mestu - vzhodno od Burje je v plasteh lapilnega tufa viden vložek
konglomerata. Podobna kamnina je izdanjala tudi v cestnem useku kakšnih 150 m
severovzhodno od jagrške cerkve, vendar je danes ta izdanek pokrit (ustno poročilo,
J. Č a r).
Polzaobljeni in zaobljeni klasti (80%) so veliki od 0,1 mm do 20 cm. Plavajo v
osnovi in niso orientirani. Zelo redki so točkovni kontakti. Prodniki so ladinijske sta-
rosti. Med njimi se pojavljajo prodniki mikritnega apnenca, sparitnega apnenca in
dolomita, izolirani apnenčevi onkoidi ter prodniki kremena in mikrokristalnega kre-
mena. Apnenčevi prodniki prevladujejo.
Vezivo predstavlja tufitski meljevec s posameznimi prepoznavnimi zrni plagiokla-
zov - andezina.
Cordevolska podstopnja
Dolomit
Najvišji stratigrafski člen na kartiranem ozemlju je masiven debelozrnat in poro-
zen svetlosiv do bel dolomit. Na langobardske kamnine nalega konkordantno.
54____Milos Bavec
Sl. 6. Profil I - Jagrsce
Fig. 6. Cross-section I - Jagrsce
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine__55
Legenda k slikam 6, 7 in 8
Legend to figs. 6, 7 and 8
56 Miloš Bavec
Tektonika
Kartirano ozemlje, ki pripada Trnovskem pokrovu (Placer, 1981), sekata dve ge-
neraciji prelomov.
Starejši - srednjetriasni prelomi, ki so posledica idrijske tektonske faze (B u s e r,
1980), potekajo v smeri E - W. Ob takih prelomih najdemo sprijeto tektonsko brečo v
anizijskem dolomitu.
Bolj izraziti so mladoterciarni prelomi v smeri NW - SE, postsarmatijske oziroma
pliocenske starosti (B u s e r, 1976), vendar je tudi ob njihovih subvertikalnih plo-
skvah prišlo le do krajših desnih zmikov. Največji premik (približno 50 m) je viden v
vasi Jagršče. Ti prelomi so vzrok za obsežne milonitne cone v anizijskem in predvsem
v cordevolskem dolomitu, v katerih so si ponekod domačini uredili peskokope. Po-
membnejši regionalni prelom je Kneški prelom (B u s e r, 1986), ki prečka kartirano
ozemlje severno od Burje.
Ob kombinaciji srednjetriasnih in mladoterciarnih prelomov je pri Dolenjih in Go-
renjih Potokih prišlo do dvigovanja blokov in ob tem do povečane erozije
Kolar-Jurkovškova (1990) omenja nariv pri Želinu, kjer so ladinijske in
cordevolske plasti narinjene na spodnjetriasne kamnine, vendar na kartiranem ozem-
lju narivnice nisem ugotovil. Nariv je vrisan tudi na OGK SFRJ M 1:100 000, list
Tolmin (B u s e r, 1987).
Opisi profilov
Na kartiranem ozemlju smo izbrali tri kratke in čimbolj reprezentativne razgalje-
ne profile. V litolostratigrafskem zaporedju si s prekinitvami od spodaj navzgor sle-
dijo profili I, II in III. Profil I je posnet na meji anizij - ladinij, profil II znotraj zapo-
redja ladinijskih piroklastitov in profil III znotraj ladinijskega dolomita (si. 1).
Profil I - Jagršče
Profil I (si. 6) je posnet na meji med anizijem in ladinijem, ki ga na tem mestu za-
znamuje kotno erozijska diskordanca. Debelina profila je 12,10 m.
Anizijska stopnja
Dolomit in dolomitna breča
Profil začenja s svetlosivim plastnatim anizijskim dolomitom. Kamnina je homo-
gena, redkeje slabo laminirana ali stromatolitna. Plasti so debele od 25 do 45 cm in
vpadajo proti zahodu s povprečnim vpadom 275/45. Plastnatost je dobro izražena.
Plasti so ločene z lezikami ali z emerzijskimi površinami. Emerzijske površine so
prevlečene s sedimentom sestavljenim iz železovih sulfidov, oksidov in hidrooksidov
ter mineralov glin (glinenih mineralov in sij ud).
Prevladuje zgodnjediagenetski dolomikrit - mudstone, ki je mestoma rekristalizi-
ran v dolomikrosparit. V njem so pogoste izsušitvene pore nepravilnih oblik velike do
0,5 cm. Njihov delež se spreminja od 5 do 30%. Zapolnjene so z mozaičnim dolospari-
tnim cementom, ki nastopa v subhedralnih in euhedralnih zrnih, velikih do 0,6 mm.
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine_57
Nezapolnjeni del por predstavlja poroznost, ki znaša največ 3%. Izjemoma najdemo v
dolomitu tudi geopetalne teksture. Dolomikrit mestoma prehaja v stromatolit (biomi-
krit) - boundstone, še redkejši pa je dolomikrit, sestavljen iz plastiklastov (intradolo-
mikrit) - wackestone. Stromatoliti nastopajo v do 0,5 cm debelih pasovih. So mikri-
tni, vmesni prostori pa so zapolnjeni s sparitnim cementom.
V dolomitu najdemo razen skeletnih alg in zelo redkih, do 0,2 mm velikih peletov,
še foraminifero Meandrospira dinarica, ki je značilna za ilirsko podstopnjo anizija.
Dolomit je mestoma rahlo okremenjen (do 2%). Mikrokristalni kremen nadomešča
dolosparitni cement v porah.
V spodnjem delu profila najdemo v dolomitu sinsedimentne razpoke, ki so zapol-
njene z monomiktno dolomitno brečo. Na sinsedimentne deformacije kaže podatek,
da kar 60% površine klastov predstavljajo od 0,1 do 0,3 mm veliki plastiklasti. Klasti
v breči so veliki do 40 cm, vezivo med njimi (po približni oceni ga ni več kot 5%) pa je
iz limonitiziranega dolomikrita.
Mejo anizijskega dolomita z zgoraj ležečim ladinijskim dolomitom predstavlja ko-
tno erozijska diskordanca (si. 9).
Ladinijska stopnja
Dolomit
Ladinijske plasti se začenjajo z dolomitom. Vpad plasti se v ladinijskem delu pro-
fila spremeni na 210/30. Plasti so debele le 2 do 12 cm. Na dveh mestih so plasti v
profilu ločene z neravnimi emerzijskimi površinami. Dolomit je svetlosive do svetlor-
jave barve, je zgodnjediagenetski, delno ali v celoti rekristaliziran.
Zanimivo je, da v dolomitu ni nikakršnih sledov vulkanizma. Rentgenska posnetka
vzorcev sta pokazala sliko idealno čistega dolomita. Zato pa se vulkanogeni material
pojavlja na emerzijskih površinah med dolomitnimi plastmi. Rentgenogrami so poka-
zali, da se poleg dolomita in drugotnih mineralov najprej pojavi kremen, višje v pro-
filu pa se mu pridružijo še minerali glinencev.
V spodnjem delu je dolomit spariten in mikrospariten s hipidiotopično strukturo,
po Dunhamu kristalinični dolomit. V njem najdemo redka popolnoma okrogla polja
velikosti do 40 |im, ki so zapolnjena s sparitnim cementom. Izvora jim žal nismo mo-
gli določiti, predvidevam pa, da gre za bioklaste. Medzrnske poroznosti v kamnini je
od 0 do 25%. Kot avtigena mineral se pojavljata mikrokristalni kremen (do 1%), ki se
ponekod združuje v polja velika do 30um in pirit (do 1%) v nepravilnih presekih veli-
kih do 30 um.
V zgornjem delu preide kristalinični dolomit v dolomikrit in laminiran dolomi-
krosparit. V njem se pojavljajo redki peleti, lupinice ostrakodov, polžev in nedoločlji-
vi bioklasti, ki lahko skupaj predstavljajo do 50% kamnine. Laminacija je ponekod
posledica stromatolitnih tvorb. Stromatoliti so dolomikritni ali dolomikrosparitni,
vmesni prostori pa so zapolnjeni z dolosparitom. V najvišjem delu profila najdemo
tudi zaobljene klaste mikrokristalnega kremena (1%) velike do 5 mm. Pogoste so iz-
sušitvene pore velike do 0,5 cm (do 30% znotraj posameznih lamin), ki so zapolnjene
z euhedralnim in subhedralnim mozaičnim dolosparitnim cementom. Ta zapolnjuje
tudi redke žilice.
Kamnina je delno okremenjena. Do 2% por zapolnjuje tudi avtigeni mikrokristalni
kremen, ki nadomešča dolosparitni cement. Kot avtigeni mineral nastopa še pirit v
nepravilnih zrnih velikih do 0,2 mm (do 1%).
58 Miloš Bavec
SI. 7. Profil II - Dolenji Potoki. Legenda pri si. 6.
Fig. 7. Cross-section II - Dolenji Potoki. Legend on fig. 6.
Profil II - Dolenji Potoki
V profilu II (si. 7) se menjujejo od 10 do 67 cm debele ladinijske plasti lapilnega in
debelozrnatega tufa z laminami pelitskega tufa. Zaporedje tufskih plasti je prekinje-
no z dolomitnim vložkom. Plastnatost je izražena s hitrimi postopnimi prehodi. Vpad
plasti znaša 220/35. Barva kamnin v profilu se spreminja od svetle do temne sivozele-
ne. Gre za prave piroklastične kamnine nastale s podvodnim usedanjem piroklasti-
čnega materiala. Debelina profila je 315 cm.
Lapilni andezitni tuf
Lapilni andezitni tuf se pojavlja v plasteh debelih 18 do 43 cm. Nastopa v večih
različkih. Glede na vsebnost posameznih komponent sem ločil kristalni steklastoliti-
čni, kristalolitični steklast, steklast kristalolitični in steklast litičnokristalni različek.
Struktura tufa je večinoma homogena, zrna so neorientirana in nesortirana, le v
zgornjem delu lahko opazujemo slabo razvito normalno postopno zrnavost. Fosilov
ni. V steklasti, pogosto močno devitrificirani in sericitizirani osnovi (25 - 60%) plava-
jo od 10 um do 7 mm velika litična in steklasta zrna ter zrna plagioklazov.
Velikost plagioklazovih zrn se giblje med 5 um in 0,4 mm. Zrna so euhedralna, do
10% je fragmentiranih. Preseki so polpodolgovati do polizometrični, pogosto je dvoj-
čično zraščanje po albitnem zakonu, redkejša so conama zrna. V njih opazujemo
vključke albita, neprozornih mineralov in apatita. Enakovredno sta zastopana ande-
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine_59
zin in oligoklaz. Plagioklazi tvorijo od 10 do 30% kamnine. Oligofirskih litičnih zrn z
devitrificirano steklasto osnovo je 20 do 45%. So nepravilnih oblik in so velika od 0,1
do 5 mm. Kontakt z osnovo je nazobčan ali raven. Poleg osnove jih grade še plagio-
klazi (andezin, oligolaz) z delno korodiranimi robovi, ob katerih ponekod opazujemo
strukturo rotacije. Zrn stekla in plovca je 5-20%. So izrazito nepravilnih oblik in so
velika 10 um do 3 mm. Ker so, tako kot osnova, močno devitrificirana, jih včasih tež-
ko ločimo od osnove s katero se stikajo z ravnimi ali nazobčanimi kontakti.
Na nekaterih mestih je prišlo do dolomitizacije kamnine, ki je prizadela predvsem
litična in steklasta zrna, ponekod pa tudi osnovo. Vpršeni dolomikrit predstavlja naj-
več 10%.
Debelozrnati andezitni tuf
Svetlosivozelen debelozrnat tuf se pojavlja kot kristalolitični steklast in steklast
litičnokristalni debelozrnat andezitni tuf. Kamnina je pogosto bolj ali manj izrazito
laminirana. V spodnjem delu opazujemo tudi slabo izraženo inverzno postopno zr-
navost.
Mikroskopsko je struktura homogena, nesortirana in neorientirana. Devitrificira-
ne in mestoma sericitizirane steklaste osnove je po oceni 10 do 30%. Ocena je pribli-
žna, ker je zrna plovca in stekla na nekaterih mestih nemogoče ločiti od osnove. V
osnovi plavajo ali pa se stikajo z ravnimi in točkovnimi kontakti od 10 um do 2 mm
(izjemoma do 5 mm) velika zrna stekla, plovca, plagioklazov in litična zrna. Zrna
plovca ponekod prehajajo v psevdoosnovo.
Med plagioklazi, ki pokrivajo 10 do 50% kamnine prevladuje andezin, oligoklaz se
pojavlja podrejeno. Euhedralna in subhedralna polpodolgovata zrna in zrna vmesnih
oblik so velika 30 um do 0,9 mm. Pogosto opazujemo dvojčično zraščanje po albitnem
zakonu, redkeje pa conama zrna. Do 5% zrn je fragmentiranih. Oligofirska litična
zrna predstavljajo 5 do 30% kamnine. Velika so od 70um do 5 mm in se z osnovo sti-
kajo z ravnimi ali nazobčanimi kontakti. Osnova v zrnih je močno devitrificirana in
mestoma sericitizirana. Plagioklazi, ki so ujeti vanjo imajo euhedralne polpodolgova-
te do polizometrične preseke in se pogosto dvojčično zraščajo. Redkejši so conami
plagioklazi. Robovi plagioklazov kažejo sledove korozije, v njih najdemo redke pali-
časte vključke apatita.
Kot avtigeni minerali se v debelozrnatem tufu pojavljajo kremen, kalcedon in pi-
rit, ki skupaj ne presežejo 3%. Avtigen je seveda tudi zelo pogosti sericit.
Pelitski andezitni tuf
V laminah debelih do 2 mm se v debelozrnatem tufu pojavlja tudi pelitski tuf. Pre-
hodi med laminami so ostri. Kamnina je laminirana tudi mikroskopsko. Takšna lami-
nacija je izražena z različno zrnavostjo plagioklazov.
V mikrokristalni osnovi (80%) plavajo zrna glinencev in litična zrna, velika 5 um
do 50 um, izjemoma do 1.8 mm.
Glinenci tvorijo 15% kamnine. V drobnozrnatih laminah so veliki od 5 um do
50 um, povprečno 10 um, v debelejezrnatih pa od 5 um do 150 um, povprečno 40 um.
Zrna so neusmerjena, preseki so euhedralni in subhedralni, polizometrični do polraz-
potegnjeni, pojavljajo se tudi so fragmentirana zrna (približno 5%). Litična zrna so
60 Miloš Bavec
velika od 0,3 mm do 1,8 mm, povprečno 0,8 mm. Gre za devitrificirana zrna stekla in
plovca z vključki mikrokristalnih plagioklazov. Stik z osnovo je nazobčan ali raven.
Tvorijo 5% površine vzorca. Devitrificirana steklasta zrna nastopajo v oglatih, me-
stoma delno zaobljenih zrnih velikosti od 0,1 mm do 0,8 mm, ki pokrivajo 5% po-
vršine.
V kamnini se pojavljajo tudi redka, do 70 um velika zrna, sestavljena iz avtigenega
kalcedona.
Dolomit
Znotraj debelozrnatega tufa sta tudi dve, do 10 cm debeli plasti temnosivega dolo-
mita. Kamnina je intradolodismikrit - mudstone do wackestone. Meja s tufom je po-
stopna. V dolomitu je 10% klastov mikrokristalnega kremena, ki so veliki do 10 um
in prav toliko intraklastov dolomikrosparita. Pomemben delež, kar 20%, zavzemajo
tudi izsušitvene pore, ki so zapolnjene z dolosparitnim cementom.
Profil III - Gorenji Potoki
Profil III (si. 8) je posnet v črnem zgodnjediagenetskem ladinijskem dolomitu z
vložki antracita, ki je časovni ekvivalent južneje ležečega črnega apnenca z vložki
antracita. Plasti so debele od 11 do 55 cm in vpadajo v smeri 310/35. Debelina profila
je 225 cm.
Zgodnjediagenetski dolomit s polarni laporovca
Plasti črnega dolomita so debele od 11 do 55 cm. Plastnatost je jasno izražena.
Med plastmi so ponekod 0,5 do 2 cm debele pole laporovca, ki se ponekod zajeda tudi
v nižjeležeče dolomitne plasti. Takšen primer opazujemo na 192. cm v profilu III, kjer
je razpoka v dolomitu zapolnjena s klastičnim materialom, ki vsebuje tudi manj kot
1% močno spremenjenih plagioklazov. Tudi rentgenski posnetek pole laporovca je
pokazal vsebnost plagioklazov in kremena. Zato lahko kamnino imenujemo laporo-
vec s primesjo tufskega meljevca.
Ponekod je dolomit skoraj v celoti sestavljen iz plastiklastov, ki kažejo na sinsedi-
mentacijske deformacije. V njem se pojavljajo klasti roženca, teh je do 40%, do 3%
kremenovih klastov in do 5 % dolomitnih. Klasti so veliki do 1 cm. Kamnina je bolj
ali manj impregnirana z bituminozno snovjo, katere vsebnost ne preseže 3%. Zaradi
različne vsebnosti le te je kamnina ponekod laminirana. Osnovo plastiklastom pred-
stavlja močno okremenjen dolomikrit. Različki dolomita, ki se pojavljajo v profilu so
biodolomikrit, intradolomikrit in intrabiodolomikrit, wackestone do packstone.
V kamnini je najprej prišlo do dolomitizacije; mikrosparit je bil nadomeščen z do-
lomikrosparitom. Sledilo je zapolnjevanje razpok in nadomeščanje fosilov z dolos-
paritom, ki ga je kasneje delno nadomestil avtigeni kremen. Ponekod so sledovi dolo-
mitnih romboedrov v okremenjenih bioklastih še vidni.
Skladovnico je prizadela tudi postsedimentacijska tektonika. Kot posledica so na-
stale mnoge žilice zapolnjene z mozaičnim dolosparitnim cementom. Žilice pokrivajo
do 20% kamnine. Posebnost so vertikalne (na plastnatost) razpoke na 71. cm, ki so
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine_61
SI. 8. Profil III - Gorenji Potoki. Legenda pri si. 6.
Fig. 8. Cross-section III - Gorenji Potoki. Legend on fig. 6.
napolnjene s sedimentom zgornje plasti - z laporovcem s primesjo tufskega meljevca.
Le te so mlajše od razpok zapolnjenih z dolosparitom, vseeno pa je očitno, da so na-
stale še preden je bila kamnina dokončno litificirana. Na tektonsko aktivnost kažejo
tudi stilolitski šivi in nekatera zrna avtigenega makrokristalnega kremena, ki izrazi-
to valovito potemnevajo.
V dolomitu najdemo številne rekristalizirane fosilne ostanke, ki skupaj predstav-
ljajo do 5% kamnine. Prevladujejo lupinice ostrakodov, poleg njih pa najdemo še fo-
raminifere iz družine ?Duostominidae in nedoločljive biomorfe velike do 40 um. Fo-
silni ostanki so v popolnosti nadomeščeni z dolosparitom, večina pa kasneje še z mi-
krokristalnim kremenom.
Opisani dolomitni različki so močno okremenjeni. Kremen na nekaterih mestih
predstavlja do 40%. Prevladuje vpršeni mikrokristalni kremen, ki se pojavlja tudi v
gnezdih velikih do 50 um. Fosilni ostanki in dolosparit v žilah so ponekod v celoti na-
domeščeni z mikrokristalnim, mestoma pa tudi makrokristalnim kremenom. Avtige-
nega kremena ponekod ne moremo ločiti od alokemičnega. V zgornjem delu najdemo
v dolomitu tudi pirit v euhedralnih izometričnih zrnih velikih do 70 um.
62_Miloš Bavec
Antracit
Antracit se pojavlja v plasteh, ena izmed njih je debela kar 55 cm. Gre za premog
tipa detrogelit s primesjo detritičnega materiala - klastov dolomita in piroklastičnih
kamnin. V premogu najdemo zrna framboidalnega pirita - tako imenovane orudene
bakterije. Zanimiv je tudi pojav psevdomorfoze goethita po zrnih glinencev v klastih
piroklastičnih kamnin.
Interpretacija sedimentacijskih okolij
Profil I - Jagršče
Anizijski zgodnjediagenetski dolomikrit z redkimi peleti in pogostimi stromatoliti
je nastajal na območju plitvovodnega šelfa in sicer nad srednjim plimskim nivojem
(„supratidal"). Občasno je prišlo do prekinitev pri sedimentaciji. Sediment je dosegel
vodni nivo in bil izpostavljen subaerskim pogojem. Prišlo je do redukcije sedimenta -
nastale so emerzijske površine.
Na meji med anizijem in ladinijem je bil del anizijskega dolomita erodiran, po
transgresiji pa se je nanj začel odlagati ladinijski dolomit. Mejo med obema zazna-
muje kotno erozijska diskordanca (si. 9).
Sedimentacijsko okolje je v ladiniju ostalo enako kot v aniziju. Edino velika vse-
bnost fosilnih ostankov v najvišjem delu profila nam daje slutiti, da se je morje obča-
sno poglobilo vsaj pod srednji plimski nivo. Sedimentacijski bazen je bil sicer enoten,
vendar pa morfološko razgiban.
Profil II - Dolenji Potoki
O izvoru piroklastičnega materiala, ki se je usedal na opisanem območju lahko
sklepamo na podlagi razmerij med komponentami. V kamninah v profilu II, pa tudi v
drugih piroklastičnih kamninah na kartiranem ozemlju, prevladujeta plovec in ste-
klasta faza, kar je značilno za piroklastite, nastale kot posledica eksplozivnih ma-
gmatskih erupcij (C as & Wright, 1993).
O okolju, v katerem so se usedali tufi opisani v profilu II, je le malo zanesljivih po-
datkov. Eden od kriterijev za ločevanje subakvatsko ali subaersko odloženih tufov je
razmerje med velikostmi litičnih zrn in zrn plovca (M c P h i e et al., 1993). Če ne
upoštevamo oligofirskih litičnih zrn - to so zrna plovca, v katerih je včasih ujeto le
eno ali dve zrni plagioklazov - potem lahko opisanim piroklastitom pripišemo podvo-
dno okolje usedanja. Razmerje med velikostmi litičnih zrn in zrn plovca je namreč
manjše od 1:5. O podvodnem (podmorskem) nastanku kamnin v profilu II nas prepri-
čujeta tudi lamini intradolodismikrita v katere prehaja debelozrnat tuf. V dolomitu
so pogoste izsušitvene pore in intraklasti, zato gre verjetno za nastanek v občasno
medplimskem okolju.
Zanimivo je opazovati vsebnost karbonatov v piroklastičnem materialu. Ni nam-
reč neobičajno, če v tufih najdemo precejšnje količine fosilnih ostankov (H i n t e r -
lechner - Ravnik & Plenica r, 1967) ali karbonatov. Predvidevam, da je bil
dotok piroklastitov občasno tako obilen, da je popolnoma onemogočil nastajanje kar-
bonata. Verjetno je v tufih le skrito nekaj karbonata, ki ga mikroskopsko ne moremo
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine_63
SI. 9. Kotno erozijska diskordanca med anizijskim in ladinijskim dolomitom v profilu
I - Jagršče
Fig. 9. Angular disconformity between Anisian and Ladinian dolomites within the cross-section
I - Jagršče
ločiti, pri rentgenski analizi pa se njegov signal prekrije s signalom avtigenega do-
lomita. Občasno pa je bil dotok piroklastov le prekinjen, na kar kažejo dolomitne la-
mine v tufu.
Glede na to, da so piroklastiti v profilu relativno debelo zrnati, povzemam (M c
P h i e et al., 1993), da so bili odloženi z usedanjem piroklastičnega materiala v pro-
ksimalnem delu glede na center vulkanizma in sicer v šelfnem okolju.
Profil III - Gorenji Potoki
Črn dolomit je nastajal v zaprtem, laguni podobnem šelfu z občasnim povečanim
priobalnim oz. kopenskim vplivom, ki ga izkazujejo pole laporovca in prinesena or-
ganska snov. Takšno okolje je bilo v podobnih kamninah opisano že pri Stopniku
(Čar & S k a b e r n e, 1995). Stalno primes vulkanogenega materiala v kamninah
profila III gre pripisati eroziji starejših piroklastitov, morda pa tudi zelo šibkemu na-
daljevanju vulkanske aktivnosti.
Morsko dno je bilo v času odlaganja sedimentov tektonsko aktivno. O tem nam
pričajo mnogi plastiklasti v kamnini in zanimive plastične deformacije v črnem dolo-
mitu in apnencu, ki sta ekvivalent dolomita, opisanega v profilu III.
64_Miloš Bavec
Sklep
V aniziju je mirno sedimentacijo dolomita v šelfnem okolju zmotilo prvo obdobje
idrijske tektonske faze (Č a r, 1968; B u s e r, 1980). Najstarejši pokazatelj srednjetria-
sne tektonike na kartiranem ozemlju so razpoke v anizijskem dolomitu, ki so za-
polnjene z monomiktno dolomitno brečo - menim, da gre za neptunske dajke - in sre-
dnjetriasni prelomi pri Gorenjih in Dolenjih Potokih. Odlaganje karbonata je bilo v
aniziju večkrat prekinjeno, ko je sediment dosegel vodni nivo. Prišlo je do redukcije
sedimenta in nastanka emerzijskih površin.
Proti koncu anizija je prišlo do dvigovanja terena nad erozijsko bazo, kar je po-
vzročilo nastanek kotne erozijske diskordance. Ob posameznih bolj dvignjenih blokih
je nastajal bazalni ladinijski konglomerat, v nekaterih lagunah pa dolomit z vložki
vulkanogenega materiala, ki že kaže na vulkansko dejavnost.
Nadaljevanje sedimentacije je zaznamovano z močno aktivnostjo bližnjega vulka-
na. V zaprtem šelfu se je v času najmočnejše vulkanske aktivnosti usedal piroklastični
material - nastajali so lapilni, debelozrnati in pelitski andezitni tufi. Piroklastične
kamnine so nastajale v proksimalnem območju ognjenika z usedanjem piroklastične-
ga materiala (pyroclastic fall) (M c P h i e et al., 1993). Med krajšimi obdobji zmanj-
šane vulkanske aktivnosti je prišlo tudi do karbonatne sedimentacije. Takrat so na-
stale redke tanke plasti dolomita s tufsko primesjo.
Ob dvigovanju blokov so bili nekateri deli erodirani, kar je povzročilo nastanek
konglomeratov.
Med plastmi apnenca in dolomita najdemo pole laporovca s primesjo tufskega me-
ljevca, ki kažejo na občasno povečan vpliv s kopnega. Posledica dotoka kopenskega
materiala je tudi nastanek plasti antracita z vložki terigenega materiala. Karbonatne
kamnine ponekod zaključujejo ladinijsko stopnjo, ponekod pa jih lateralno spet za-
menjajo piroklastične kamnine.
Sedimentacija se je iz ladinija neprekinjeno nadaljevala v cordevol, ko se je odložil
apnenec, iz katerega je kasneje nastal mlečnobel zrnat dolomit.
Predvidevali smo, da bomo na kartiranem ozemlju ugotovili prehodno območje (po-
bočje) med Slovenskim bazenom in Dinarsko karbonatno platformo. Obstoja sicer ne-
kaj podobnosti s prehodnim območjem, ugotovljenim v okolici Stopnika (Čar &
Skaberne, 1995), vendar v kamninah med Jagrščami in Želinom ne zasledimo no-
benega vpliva globljemorske sedimentacije. Ozemlje paleogeografsko še vedno spada
v platformo, verjetno v bližino mejnega območja, ki ga bo potrebno iskati severneje,
nekje med Želinom in prvimi ostanki kamnin globokomorskega razvoja v okolici Cer-
knega.
Zahvala
Prispevek je nastal kot povzetek diplomskega dela na NTF v Ljubljani. Iskrena
hvala mentorju J. Carju za koristne in obširne napotke pri izdelavi naloge, D. Skaber-
netu za pomoč pri pregledovanju zbruskov, U. Herlecu za opis premoških obrusov, V.
Mikužu in A. Horvatu za določitev fosilov, Š. Goričanovi za pregled vzorcev na radio-
larije ter N. Zupančičevi in M. Boletovi za pomoč pri interpretaciji rentgenogramov.
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine_65
Ladinian carbonate and pyroclastic rocks between Jagršče and Želin
(Slovenia)
Introduction
Tectonic movements that started on the Slovenian carbonate platform in the Lo-
wer Triassic (Placer & Č a r, 1975b) led to the final differentiation of the platform
into three major paleogeographic units: Dinaric carbonate platform, Slovenian basin
and Julian carbonate platform (B u s e r, 1986).
In Ladinian the differentiation has already been completed although tectonic acti-
vities have not stopped. Due to tectonism, volcanic activity started all over Slovenian
territory at that time. Two consecutive volcanic events were described by the first re-
searchers in the Idrija and Cerkno region (Stur, 1858; K o s s m a t, 1910;
R a k o v e c , 1946), while more recent authors claim only one major volcanic event in
Ladinian (Č a r, 1968, Čar & Skaberne, 1995; B a v e c, 1996).
On the Dinaric carbonate platform the Ladinian layers are separated from the un-
derlying Anisian dolomite by a disconformity, but locally an angular unconformity is
present (Č a r, 1985a, 1990). Sedimentation in the Ladinian has not started before the
Langobardian (Mlakar 1967, 1996; Placer & Čar, 1975b). Typical platform
rocks of that age consist of tuffs intercalated with intermediate volcanic rocks, dark
organic matter rich limestone and variegated conglomerates found in spots (B u s e r,
1986). Ladinian layers are covered by conformable Cordevolian dolomite (Mlakar,
1969; B u s e r, 1986).
Ladinian stage in Slovenian basin is marked by deposition of diverse deeper-water
clastic sediments of the Psevdozilja Formation. Rock layers of the Psevdozilja For-
mation are covered by Cordevolian rocks of the Amphiclina Formation (Čar et al.,
1981, B user, 1986).
The boundary area between Slovenian Basin and Dinaric Carbonate platform is
marked by complicated association of diverse Ladinian rocks (Č a r, 1985a). Detailed
analysis of the boundary area was made at the Stopnik village (Čar & Ska-
berne, 1995).
Tectonic structure of Idrija and Cerkno area is a consequence of three stages of the
Alpine orogenetic cycle (Placer & Čar, 1975a). In the Middle Triassic radial fa-
ults in N-S and E-W direction were formed (Mlakar, 1967, B u s e r, 1980). This
orogenetic stage was followed by folding and overthrusting in Tertiary (Mlakar,
1969; B u s e r, 1976, 1986; Placer, 1981). Finally, in the younger Tertiary, NE-SW
and NW-SE faults were formed due to tangential pressure (Placer & Čar, 1975a;
Buser, 1976).
Geology of the area between Jagršče and Želin
A 1:5000 scale map was used for geological mapping (figs.l, la, lb, 2). Three detai-
led cross-sections 1:20 to 1:50 scale were analyzed in order to determine paleoenvi-
ronmental conditions (figs. 6, 7, 8).
66_Miloš Bavec
Ladinian
Ladinian stage in the mapped area consists of carbonate and pyroclastic rocks al-
ternating in lateral and vertical direction (fig. 3).
South of Vrlejca (Cross section I; fig. 6) less than 10 m of thin-layered light brown
dolomite covers the Anisian dolomite. Mineralogical X-ray analyses of the emergence
planes show presence of volcanogenic materials.
South of Vrlejca basal monomict dolomite breccia and conglomerate form the base
of Ladinian in spots. Blocks are up to 40 cm in diameter.
At Gorenji Potoki and east of Jagršče about 10 m of dolomitized thin-layered (3 to
15 cm) pelitic tuff layers lay at the base of the Ladinian.
The lithological unit consisting of different tuff varieties - andesite lapilli, coarse-
grained and pellitic tuffs - is 50 to 70 m thick. Layers of various tuff types that are 3
to 40 cm thick alternate in vertical as well as in lateral sense. Three main tuff varieti-
es were distinguished (after M c P h i e et al., 1993): vitric-crystal-lithic lapilli tuff,
vitric-lithic-crystal coarse-grained tuff and pelitic tuff. Cross-section II was analyzed
within this lithological unit (fig. 7).
Layers of silicified carbonate rocks - limestone and dolomite with coal intercalati-
ons - alternate with pyroclastic rocks in vertical and lateral sense. Dark gray and
black early-diagenetic silicified dolomite forms the upper and somewhere even up-
permost part of Ladinian sequence in this area. The sequence of layers, 3 to 60 cm
thick, reach the maximum thickness of 20 m. Dolomite is nodular locally in lower
parts of the sequence. Some ostracods and ?Duostominidae were found even though
microfossils are considerably recrystallized. Layers of anthracite with silt and sand-
stone, 1 to 55 cm thick, intercalate with the dolomite. Cross-section III has been posi-
tioned within this dolomite (fig. 8)
Limestone occurs around Jagršče and at the most northern extent of the mapped
territory. It is macroscopically identical to the dolomite described above. There are so-
me differences, though. Limestone is less well silicified and contains up to 40% of
bituminous matter. Some chert nodules are present as well. Fossils represent up to
60% of the rock. Ostracods, onkoids and undetermined forms prevail. West of Vrlejca
Protrachyceras archelaus (fig. 4), Daonella lomelli and Posidonia sp. (fig. 5) were fo-
und. Langobardian age of the certain limestone has been established by previous rese-
archers (B u s e r, 1986; Goričan & Buser, 1990; Kolar -Jurkovšek, 1990).
East of Burja conglomerate was found intercalating with lapilli tuff layers. It con-
sists of limestone clasts (80%) and tuffaceous matrix (20%).
Anisian
The oldest lithostratigraphic unit of the mapped area is a light gray to white, massi-
ve to thin-layered, coarse- and fine-grained Anisian dolomite. SS stromatolites are
common in fine-grained type. In the upper portion of the unit emergence planes and
some cataclastic breccias were found in spots. They both prove tectonic movements we-
re present before deposition of Ladinian sediments. It is known from the surrounding
area that some tectonic blocks were uplifted higher than the others (Mlakar, 1967;
Čar 1968,1990). Meandrospira dinarica was determined to give evidence of Anisian age.
The boundary with rocks of Ladinian age is marked by a disconformity and locally
by an angular unconformity (fig. 9).
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine_67
Cordevolian
Light gray and white massive coarse-grained Cordevolian dolomite overlies the
Ladinian rocks of the mapped area. The contact is conformable.
Tectonics
The mapped area is cut by two generations of faults. The older ones, originating
from the Middle-Triassic Idrija tectonic phase (B u s e r, 1980), cross the area in E-W
direction. Younger - Postsarmatian (B u s e r, 1976) strike-slip faults cross the area in
NW-SE direction. Minor (max. 50 m) right-hand striking took place along the latter.
The area belongs to the Trnovo nappe (M 1 a k a r, 1969; Placer, 1981).
Paleoenvironmental interpretation
Calm continental shelf sedimentation of carbonates has been disturbed by move-
ments belonging to the first period of the Idrija tectonic phase in Anisian (Čar, 1968;
Buser, 1980). Synsedimentary fissures filled with monomictic dolomitic breccia and
Middle Triassic faults at Gorenji Potoki and Dolenji Potoki are the main evidence for
such conclusion. Emergence planes in the dolomite show that sediments were perio-
dically uplifted above the sea level during sedimentation.
At the end of the Anisian some tectonic blocks were uplifted along the Middle Tri-
assic faults causing the formation of disconformity and angular unconformity. Tuffa-
ceous dolomite was formed in some calm lagoons while basal Ladinian conglomerate
accumulated around uplifted blocks.
Sedimentation in Ladinian was marked by volcanic eruptions of nearby volcano.
Lapilli, coarse-grained and pelitic tuffs were formed on a calm continental shelf. Un-
derwater sedimentation of pyroclastic material has been proved by grain-size relati-
on between lithic and pumice grains lower than 1:5 (C ashman & Fiske, 1991;
after M c P h i e et al., 1993). Prevailing pumice and vitric phase in tuffs shows that
explosive volcanic eruptions caused the formation of volcanoclastic sediments in the
area (Cas & Wright, 1993). Sedimentary structures of tuffs are typical for proxi-
mal pyroclastic fall deposits (M c P h i e et al., 1993).
Shorter periods of lowered volcanic activity were marked by prevailing carbonate
sedimentation. Thin layers of tuffaceous dolomite intercalating with tuffs were for-
med in such conditions.
Most of carbonate sediments were accumulated after the termination of volcanic
activity on calm, lagoon-like shelf. Marl intercalations, anthracite layers and admix-
ture of bituminous matter in dolomite and limestone evidence substantial influx of
terrigenous materials.
While uplifting continued from the Anisian through the Ladinian, some conglome-
rates consisting of limestone clasts and pyroclastic matrix accumulated in spots.
Synsedimentary deformations in the limestone and dolomite prove that minor tecto-
nic activities carried on until the end of the Ladinian.
Sedimentation went on continuously to the Cordevolian when white, coarse-grai-
ned dolomite was formed.
68_Miloš Bavec
Literatura
B a v e c, M. 1996: Ladinijske plasti med Jagrščami in Želinom.- Diplomska naloga. Katedra
za geologijo in paleontologijo NTF, 69 str., 7 pril., Ljubljana.
B e r c e, B. 1960: Poročilo o geološkem kartiranju na ozemlju Cerkno - Žiri - Idrija - Rovte. -
Tipkano poročilo. Geološki zavod Slovenije, 82 str., Ljubljana.
B e r c e, B. 1962: Raščlanjenje trijasa u zapadnoj Sloveniji. - Referati 5. savetovanja geologa,
155-160, Beograd.
B u s e r, S., 1976: Tektonska zgradba južnozahodne Slovenija. - 8. jugoslovanski geološki
kongres, 45-58, Ljubljana.
B u s e r, S., 1980: Stratigrafske vrzeli v paleozojskih in mezozojskih plasteh v Sloveniji. -
Simpozij iz regionalne geologije i paleontologije, 335-345, Beograd.
B u s e r, S. 1986: Tolmač listov Tolmin in Videm (Udine). Osnovna geološka karta SFRJ
1:100 000. - Zvezni geološki zavod, 103 str., Beograd.
B u s e r, S. 1987: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Tolmin in Videm. - Zvezni geo-
loški zavod, Beograd.
C a s, R. A. F. & Wright, J.V. 1993: Volcanic Successions. - Chapman & Hall, 527 p., Lon-
don.
Č a r, J. 1968: Razvoj langobardskih plasti v strukturi IV. pokrova v bližnji okolici Idrije. -
Diplomsko delo. Katedra za geologijo in paleontologijo NTF, 62 str., Ljubljana.
Č a r, J. 1985a: Razvoj srednjetriasnih sedimentov v idrijskem tektonskem jarku. - Doktorska
disertacija. Katedra za geologijo in paleontologijo NTF, 236 str., Ljubljana.
Č a r, J. 1985b: Izdelava OGK občine Idrija v merilu 1:25000, faza II. - Tipkano poročilo. Ar-
hiv Rudnika Idrija, 93 str., Idrija.
Č a r, J. 1990: Kotna tektonsko - erozijska diskordanca v rudiščnem delu idrijske srednjetria-
sne tektonske zgradbe. - Geologija 31/32, 267-284, Ljubljana.
Č a r, J. & S k a b e r n e, D. 1995: Ladinijske plasti Stopnika. - Geološki zbornik 10, 22-25,
Ljubljana.
Č a r, J., S k a b e r n e, D., Ogorelec, B.,Turnšek, D. & Placer, L. 1981: Sedimen-
tological characteristics of Upper Triassic (Cordevolian) circular quiet water bioherms in we-
stern Slovenia, Northwestern Yugoslavia. - In: Toomey, D.F. (ed.), European Fossil Reef Models.
SEPM 30, 233-240, Tulsa, USA.
D u n h a m, R. J. 1962: Classification of carbonate rocks according to depositional texture. -
In: Ham, W.E. (ed.), Classification of carbonate rocks, a Symposium. AAPG, Memoir 1, 108-122,
Tulsa, USA.
F e r j a n č i č, L. 1972: Končno poročilo o izdelavi geološke karte lista Tolmin v letu 1971. -
Tipkano poročilo. Geološki zavod Slovenije, 16 str., Ljubljana.
F o 1 k, R. L. 1962: Spectral subdivision of limestoe types. - In: Ham, W.E. (ed)., Classification
of carbonate rocks, a Symposium. AAPG, Memoir 1, 62-84, Tulsa, USA.
Germovšek, C. 1956: Razvoj mezozoika v Sloveniji. - Prvi jugoslovanski geološki kon-
gres, 35-41, Ljubljana.
Gorica n, Š. & Buser, S. 1990: Srednjetriasni radiolariji Slovenije (Jugoslavija). - Geolo-
gija 31/32, 133-198, Ljubljana.
Hinterlechner-Ravnik, A. & Plenica r, M. 1967: Smrekovški andezit in njegov
tuf. - Geologija 10, 219-237, Ljubljana.
Kolar -Jurkovšek, T. 1990: Mikrofavna srednjega in zgornjega triasa Slovenije in njen
biostratigrafski pomen. - Geologija 33, 21-102, Ljubljana.
K o s s m a t, F. 1910: Erläuterung zur geologische Spezialkarte Bischoflak und Idria. - Verh.
Geol. R. A., 101 p., Wien.
Conclusions
Anticipation of finding the transitional zone between Slovenian Basin and Slove-
nian carbonate platform in the area between Jagršče and Želin proved to be wrong.
There is some analogy with the transitional zone rocks described by Č a r and S k a -
b e r n e (1995) in nearby Stopnik, though, but no evidence of deeper-sea sedimenta-
tion was found between Jagršče and Želin. The rocks of the mapped area were for-
med on the platform, probably near to its edge. The transitional zone should therefor
re be searched for somewhere north of Želin.
Ladinijske karbonatne in piroklastične kamnine__69
M c P h i e, J., D o y 1 e, M. & A 11 e n, R. 1993: Volcanic Textures. - CODES Key Centre, 197
p., Hobart, Tasmania.
M 1 a k a r, I. 1967: Primerjava spodnje in zgornje zgradbe idrijskega rudišča. - Geologija 10,
87-115, Ljubljana.
Mlakar,! 1969: Krovna zgradba idrijsko žirovskega ozemlja. - Geologija 12, 5-57, Lju-
bljana.
P 1 a c e r, L. 1981: Geološka zgradba jugozahodne Slovenije. - Geologija 24, 27-60, Ljublja-
na.
P 1 a c e r, L. & Č a r, J. 1975a: Rekonstrukcija srednjetriadnih razmer na idrijskem prostoru.
- Geologija 18, 197-209, Ljubljana.
Placer, L. & Čar, J. 197 5b: Triadna tektonika okolice Cerknega, I. faza. Triadna tektoni-
ka med Idrijo in Rovtami. - Mezozoik v Sloveniji. Tipkano poročilo. Knjižnica Oddelka za geo-
logijo NTF, 98 str., Ljubljana.
R a k o v e c, I. 1946: Triadni vulkanizem na Slovenskem. - Geografski vestnik 18, 139-170,
Ljubljana.
R o g e r s, A. & K e r r, P. 1942: Optical mineralogy. - Mc Graw-Hill Book Company Inc., 390
pp., New York, London.
S t u r, D. 1858: Das Isonzo - Thal von Flitsch abwärts bis Görz, die Umgebungen von Wip-
pach, Adelsberg, Planina und die Wochein. - Jahrb. geol. R.A., 9, 324-366, Wien.
Šumi, F. 1960: Poročilo o geofizikalnih raziskavah v Idriji in okolici 1959. - Tipkano poroči-
lo. Geološki zavod Slovenije, 23 str., Ljubljana.
T o v š a k, R. & Orehe k, S. 1960: Poročilo o izpiranju in mikroskopski priskavi vzorcev z
ozemlja Cerkno - Žiri - Rovte. - Tipkano poročilo. Geološki zavod Slovenije, 40 str., Ljubljana.