LETO IX	PETEK, 15. JUNIJ 1979	ŠTEVILKA 6
Ob dnevu borcev
Praznik borcev je bil imenovan v letu 1956 in ga vsako leto praznujemo po vsej Jugoslaviji. Letos pa naj praznovanje poteka še bolj slovesno, saj praznujemo 60 let ustanovitve Zveze komunistov Jugoslavije, katera je bila vseskozi na čelu borbe vseh narodov in narodnosti v naši državi in in tvori še danes jedro naše samoupravne socialistične družbe.
V prvem letu vojne so na ta dan sprejeli člani politbiroja centralnega komiteja Komunistične partije Jugo-
slavije odločitev o splošnem uporu vseh narodov Jugoslavije. Povsod so zvenele besede in klici na borbo proti zatiralcem.
Naša dežela je bila leta 1941 polna osvajalskih tolp, razorožena in treba je bilo najti možnosti oboroženega ga odpora. Tedaj so se kalili borci, rasla je v narodu zavest. Ljudstvo je bilo odločeno prevzeti usodo v svoje roke. Prve organizirane oblike boja, partizanski odredi ne bi mogli vzdržati brez podpore vsega naroda. Povsod so se upori širili, ka-
kor kresovi so zagoreli na različnih področjih po vsej naši domovini. 7. julija 1941 — vstaja v severovzhodni Srbiji, (v Bjeloj Crkvi), 13. julija v Črni ogri, 22. julija v Sloveniji, 27. julija na Hr-vatskem in Bosni, jeseni 1941. leta v Makedoniji.
V vseh letih narodnoosvobodilnega boja pa je borce vodila naprej misel na osvoboditev. Med njimi je vladala tovariška povezanost. Borci s Titom na čelu so šli skozi sedem velikih ofenziv in na stotine manjših bojev. Namesto da bi jih bilo vedno manj, jih je bilo vsak dan več. Mnogi rodoljubi so med vojno umrli, marsikateri pa še živi in
Pod Golico — Foto: Jaka čop
nam pomaga graditi lepši jutri. Premalo vemo, koliko so dali za našo svetlo vsakdanjost. Z velikim spoštovanjem lahko zremo na njihov boj.
4. julija se spominjamo na začetek težko prehojene poti, po kateri je stopal naš narod v svobodno državo s socialistično ureditvijo.
Tudi v zunanji politiki si je naša država močno utrdila položaj, kot ena vodilnih držav neuvrščenega sveta. Pridobila si je velik ugled in tako je prav, da vsi pozorno spremljamo vse dogodke in da pomagamo ohranjati mir. Svoboda in
mir sta nerazdružljiva pojma za vsakega posameznika in za ves narod, ki je trdno odločen gospodar svoje zemlje.
Vsem borcem, aktivistom in internirancem iz časov NOB iskreno čestitamo za njihov praznik. Želimo jim največ zdravja, da bodo svoje spomine prenašali na mlade rodove, katerim bodo pravi vzgled. Spomin naj velja tudi borcem znanim in nepoznanim, ki so dali svoja življenja za nas. Dolžnost nas živih pa je, da pomagamo pri razvoju naše neuvrščene svobodne domovine!
Sestavila Vesna
Gradnja prizidka pri poslovni stavbi
Pri naši poslovni stavbi na Bledu smo končno le pričeli graditi prizidek za potrebe delovne skupnosti skupnih služb. Gradbena dela izvaja Gradbeno industrijsko podjetje Gradis, TOZD Jesenice.
Gradnjo prizidka so narekovale enotne ugotovitve, ki so naslednje:
—	potrebno je skoncentrirati vse službe skupnih služb na enotni lokaciji, razen projektivnega razvojnega biroja in tudi rešiti prostorske probleme skupnih služb,
—- da je potrebno nadaljevati z modernizacijo poslovanja, ki zagotavlja učin, kovit in racionalen servis za temeljne organizacije,
—	da je sedanja lokacija skupnih služb v centru obstoječih TO in da je za vse TO bolj sprejemljivo, da so skupne službe na samostojni lokaciji kot pa na lokaciji določene TO, poleg tega pa prostor postaja vedno bolj dragocen in bi bilo zato neracionalno obstoječi prostor opustiti in iskati novo lokacijo, kjer bi bila draga predvsem komunalna ureditev zemljišča.
Prizidek bo imel štiri etaže in sicer dve etaži 9 X 15 in 2 etaži 10 X 15 m in bomo tako pridobili približno 600 m2 bruto površine novih prostorov. S tem bomo omogočili primerno organizacijo in razporeditev služb. S preureditvijo obstoječih prostorov in z izgradnjo prizidka bomo predvsem rešili sledeče probleme:
—	preselitev sektorja za organizacijo, plan in analize,
—	pridobitev prostorov za samostojni računalniški terminal in ostalo računalniško opremo,
—	ureditev delilnice toplega obroka in jedilnice in s tem rešitev tudi toplega obroka za delavce delovne skupnosti skupnih služb, kar imajo ostali delavci DO že zdavnaj rešeno,
—	ureditev arhive DO,
—	ureditev govorilnic in s tem urejeno sprejemanje poslovnih partnerjev,
—	primerna razporeditev -vseh služb in s tem omogočeno dobro delo in ureditev parkirnih prostorov, ki bodo ločena za goste, delavce skupnih služb in službena vozila.
Kakor že navedeno, se bo z dograditvijo prizidka pridobila prostorska rešitev in primerna razporeditev skupnih služb, kar pa je le en del modernizacije in organizacije poslovanja. Drugi del pa je mehanizacija in obdelava podatkov. Uspešna obdelava podatkov na osnovi obstoječih programov in nadaljnje dopolnjevanje in širjenje obdelav preko republiškega računalniškega centra v Ljubljani je odvisno od primerne naprave za prenos podatkov, to je terminala. Obstoječi terminal, ki ga koristimo skupno z Gozdnim gospodarstvom Bled in Tovarno čipk in vezenin Bled je v slabem stanju, premajhne kapacitete in tudi zastarel.
Nadaljevane na 2. strani
Referendum in volitve
8.	maja 1979 smo v delovni organizaciji imeli referendum za sprejem sprememb oz. dopolnitev:
1.	samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO LIP, lesna industrija Bled in
2.	samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v DO.
Istočasno s tem pa so delavski sveti temeljnih organizacij razpisali tudi referendum za sprejem sprememb oz. dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v TO.
čeprav je šlo v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka im delitvi sredstev za osebne dohodke .ter v istoimenskem pravilniku temelj-
nih organizacij za istovrstno spremembo, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Referendum za sprejem sprememb oz. dopolnitev pravilnika je bil sprejet z zadostno večino glasov v vsaki TO, medtem ko referendum za sprejem sprememb oz. dopolnitev samoupravnega sporazuma v TO, lesna predelava Tomaž Godec Boh. Bistrica ni uspel, saj je za spremembo glasovalo komaj 47,76 % vseh upravičencev, kar pomeni, da sprememba sporazuma ni bila sprejeta in bo referendum treba ponoviti v celi delovni organizaciji, ne le v TO, kjer le-ta ni uspel. Neuspeli referendum je mogoče ponoviti v dveh mesecih. Do takrat pa se bodo morali odgovorni bolj potruditi in delavce seznaniti s predlagano spremembo samoupravnega sporazuma kakor tudi z vplivom predlagane spremembe na delitev sredstev za osebne dohodke.
V nadaljevanju pa si oglejmo rezultate referenduma po posameznih temeljnih organizacijah in v DSSS:
1.	za samoupravni sporazum o združitvi TO v DO LIP Bled smo glasovali takole:
(glej tabelo)
2.	za samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za osebne dohodke v DO LIP Bled pa smo glasovali takole:
(glej tabelo)
Sprememba oz. dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO LIP Bled je bila torej veljavno sprejeta.
Istega dne, to je 9. maja 1979 smo v delovni organizaciji imeli tudi volitve v delavski svet in samoupravno delavsko kontrolo v SOZD GLG Bled. V delavski svet SOZDa so bili izvoljeni Zvonko Jirasek, Pavel Zupan in Janez Žitnik, v samoupravno delavsko kontrolo SOZDa pa je bil izvoljen Anton Noč.
Jelka Kunej
Tabela 1
	Tomaž Godec	Rečica	Podnart	Mojstrana	Trgovina	DSSS
vpisanih v imenik	492	314	71	60	23	78
udeležilo	395 (80,3 %)	268 (85,4%)	65 (91,5%)	52 (86,4%)	22 (95,7 %)	72 (92,3%)
glasovalo ZA	235 (47,76%)	177 (56,4%)	52 (73,2%)	42 (70 %)	20 (86,96%)	66 (84,6%)
glasovalo PROTI	118 (23,98%)	36 (11,4%)	5 (18,3%)	2 (3,3%)	2 (8,7 %)	2 (2,6%)
neveljavnih	42 (8,5 %)	55 (17,5%)	8 (11,2%)	8 (13,3%)	—	4 (5,1%)
Tabela 2						
	Tomaž Godec	Rečica	Podnart	Mojstrana	Trgovina	DSSS
vpisanih v volilni .imenik 492		314	71	60	23	78
udeležilo	395 (80,3 %)	268 (85,35%)	65 (91,5 %)	52 (86,4 %)	22 (95,65 %)	72 (92,3 %)
glasovalo ZA	321 (65,2 %)	211 (67,2 %)	52 (73,2 %)	42 (70 '%)	20 (86,96 %)	66 (84,6%)
glasovalo PROTI	43 (8,74 %)	33 (10,5 ’%)	5 (18,3 %)	2 (3,3 %)	2 (8,7 %)	2 (2,6%)
neveljavnih	31 (6,3 '%)	24 (7,9 %)	8 (1.1,2'%)	8 (13,3 %)	—	4 (5yl%)
Vrednotenje izumifellstva oz. inventivne dejavnosti delavcev v združenem delu
Z novo ustavno ureditvijo ter resolucijo X. kongresa ZKJ in sklepi VII. kongresa ZSJ je bilo poudarjeno, da postaja znanstveno tehnični napredek vse pomembnejši faktor ekonomskega in družbenega napredka. Osnovni nosilci tega napredka pa morajo biti delavci v združenem delu, ki naj uporabljajo njegove sadove pri ustvarjanju novih možnosti za svoj lastni in družbeni razvoj.
Kadar govorimo o večji produktivnosti dela, se moramo zavedati, ida je ie4ta posledica izboljšav in tehnoloških inovacij, ki jih zahteva moderni razvoj proizvodnih sil v svetu. Nedvoumno je, da živimo v času, ko vsi narodi stremijo za tem, da vložijo čim več v razvoj temeljnega in aplikativnega znamstve-no-razisikovalnega dela, uvajanju nove tehnologije, novatorstva in racionalizacije. Pri tem pa je važno, da se ne glede na to, ali imamo primer manjše začetne
Nadaljevanje s 1. strani
Računalniška oprema, ki je naročena, bo na eni strani nadomeščala obstoječi terminal, na drugi strani in to večji del pa bo omogočala primernejšo povezavo s centrom in tudi delne samostojne obdelave podatkov, kakor tudi povezavo temelj nih organizacij z našo računalniško službo in omogoča nadaljnje dograjevanje si-
izboljšave ali velike racionalizacije in iznajdbe, vključi čim večji potencial naših delovnih ljudi. Le tako bomo lahko .govorili o masovnem izumiteljstvu v katerem so verjetno naj večje rezerve za povečanje produktivnosti dela.
V.saka delovna organizacija bi morala stremeti za tem, da v celoti podpre inventivno dejavnost, hkrati pa mora imeti s.po-sobnost čim hitreje in učinkoviteje Vključiti tehnične izboljšave in izume v svoj proizvodni proces.
Da bi izumiteljstvo dobilo še širše družbene dimenzije, pa je potrebno ustvariti dol-očene pogoje. Vsako delo, ‘ki da svoj doprinos k povečanju produktivnosti dela, ne glede na to, ali prihaja od delavca pri stroju ali konstruktorja, tehnologa itd., je potrebno pravilno vrednotiti tako moralno, kakor materialno. Dalavoi naj bodo tisti, ki neposredno ali preko organov samo-
sterna, odvisno od razvoja obdelav in potreb.
Skupna investicija za gradnjo in nabavo potrebne opreme bo znašala 15.260.000,— din.
Delavci skupnih služb si želimo, da bi .bila gradnja pravočasno zaključena, to je do konca meseca oktobra, da bomo tako dobili prepotrebne prostore, kjer nam bodo dani pogoji tudi za boljše delo.
IR
upravljanja odločajo o sprejemanju tehničnih izboljšav, izumov, novih rešitev itd., ki lahko doprinesejo povečanje dohodka organizaciji združenega dela oz. izboljšanju svojega standarda.
Kadar govorimo o izumiteljski dejavnosti delavcev v združenem delu, mislimo pni tem na določeno aktivnost teh ljudi, ki je usmerjena v angažiranost novih spoznanj in akceptiranju le teh na vseh področjih dela. Pri tem je posebno važno, da se določena nova ideja pretvori v inovacijo, ki predstavlja praktično vrednost novih spoznanj in dosežkov im ima v svoji končni fazi za posledico povečanje produktivnosti, izboljšanje kvalitete dala, povečanje stopnje rentabilnosti, racionalno izkoriščanje materiala, energije, surovine itd., in ne nazadnje povečanje dohodka osnovne organizacije združenega dela.
'Najpogoistejše oblike inovacij so: izumi in tehnične izboljšave.
V slučaju, da je prišel posameznik ali team delovne organizacije, do nove rešitve določenega tehničnega problema, ki jo lahko vključimo v proizvodni proces, govorimo o izumu ali iznajdbi. Osnovna karakteristika izuma je ta, da ne izhaja iz že poznane tehnologije, temveč, da predstavlja povsem novo rešitev, do katere je prišlo na osnovi ustvarjalne ideje posameznika — inovatorja. Sama ideja pa je pogojena iz potreb in spoznanj tehničnih možnosti v posamezni .temeljni organizaciji združenega dela. Vzporedno z upoštevanjem znanstveno tehničnih možnosti .in družbeno ekonomskih potreb, lahko potem sama ideja preide na tehnično rešitev, ki se potem realizira v produkciji in končno v prodaji.
Gradnja prizidka pri...
Izum lahko zaščitimo. Pri nas opravlja to delo »Zvezni zavod za patente«. Govorimo o pravno zaščitenem izumu ali patentu. Patent pa v bistra ni nič drugega kot lastnina nad izumom. V kolikor izum ni pravno zaščiten oz. patentiran, ga lahko vsakdo izkorišča v svoje namene.
Verjetno ni skrivnost, da pri nas glede števila prijavljenih patentov zelo zaostajamo za drugimi državami. Temu je dostikrat kriva zmotna miselnost, da patentiranje ni potrebno, kar naj bi* bila posledica naših velikih tehnoloških kapacitet. Dejstvo pa je, da ima takšna filozofija za posledico ogromne materialne izgube, ker svojega znanja nismo znali ustrezno zaščititi. Po drugi strani pa smo nagnjeni k kupovanju tujih licenc, ki so vedno vezane na patente. Tako se nemalokrat zgodi, da v tujini kupujemo za drag denar svoje znanje oz. iznajdbe.
V kolikor pride do tega, da določen izum patentiramo moramo napraviti patentni spis, ki predstavlja podroben opis neke nove tehnične rešitve in je kot tehnična informacija dostopen vsakemu oz. vsem delovnim organizacijam. Razen jugoslovanskih patentnih spisov je mogoče na zavodu za patente zahtevati tudi kopije spisov patentov, ki so bili registrirani v drugih državah.
Patentni spis nam torej po drugi strani nudi bogat vir tehničnih informacij, ki se odlikuje po svoji eksaktni -tehnični obdelavi in natančnosti. Istočasno lahko po tej poti spremljamo položaj konkurenčnih organizacij in možnostih za prodajo naših proizvodov. Slučajno sem sam Vključen oz. zadolžen v okvira naše delovne organizacije LIP-Bled za takšno spremlja-
nje patentov znotraj in zunaj podjetja.
Izven dkvira naše delovne organizacije poteka to spremljanje v obliki dokument, informacij o prijavljenih patentih, ki nam jiih posreduje informacijski center pri raziskovalni Skupnosti Slovenije. Z njimi imamo pogodbo, da nam pošiljajo vse informacije o prijavljenih tujih patentih iz področja lesne industrije oz. tehnologije, .kemije, arhitekture, gradbeništva itd.
.Dejstvo je, da je obdobje od rojstva izuma do njegove realizacije v proizvodnjo zelo dolgo, medtem ko se izum prijavi takoj po ustvaritvi. Velja namreč načelo, da ima pravico do patenta tisti, ki je prvi oddal prijavo. Pri tem pa igra vlogo dan oz. celo ura, ko je bila prijava oddana. Zato je tendenca vsdke-ga izumitelja, da izum prijavi čim prej. S tem prehiti svojo konkurenco. Tudi v tem primera lahko rečemo, da je čas denar. Mogoče se pri LIP tega vse premalo zavedamo.
V slučaju, da nastopi slučaj določene racionalizacije dela, ki je nastala kot posledica že poznanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov v vseh fazah delovnega procesa in s katero je možno povečanje dohodka organizacije združenega dela, izboljšanje kvalitete .proizvodnje, prihranek pri materialu in energiji iitd., govorimo o tehnični izboljšavi.
Glede na že prej omenjene izume in tehnične izboljšave,
kot dveh najpogostejših oblik inovacij ne gre prezreti še koristnih predlogov. To so vsi predlogi za racionalne rešitve kakršnekoli oblike v organizaciji združenega dela, ki pa se lahko kasneje pretvorijo v izume in tehnične izboljšave.
Iz vsega tega je razvidno, da lahko še tako majhen in neznaten koristen predlog povzroči v organizaciji združenega dela nekakšno verižno reakcijo, ki se skozi morebitno tehnično izboljšavo ali izumom izkristalizira v končni fazi v povečanje produktivnosti itd. Da bi se to odražalo tudi v dohodkovnem odnosu v maksimalnem smislu je neobhodno potrebno s planom razvoja usmeriti izumiteljsko aktivnost na razvoj masovnega izumiteljstva delavcev. Vsak izmed nas ima možnost, da doprinese svoj delež tudi na tem področju.
Dejstvo, da se v državi registrira letno samo nekaj več kot 1000 patentov, pa je dovplj zgovoren argument, ki govori, da inovacijski procesi občutno zaostajajo v odnosu na družbeno angažiranost, ki je vezana na razvoj inovacijskih procesov. Tolažimo se lahko s tem, da je stanje dejansko le nekoliko ugodnejše glede na to, da se pri nas vsi patenti, tehnične izboljšave iitd. nikjer ne registrirajo. Kljub temu pa bi bilo verjetno zanmivo raziskati vzroke nezadovoljive razvojne stopnje inovacijskega procesa.
Kolikor mi je poznana inovacijska .dejavnost pri LIP Bled lahko zapišem, da je bil že sam začetek nepravilen. Ob pojavu določene inovacije je namreč prišlo do nekaterih škodljivih pojavov: nevoščljivost in zavist s strani kolegov novatorja, slaba moralna podpora, nekonstruktivna kritika, destimulativno nagrajevanje itd., ki so ustvarili določeno atmosfero, katere posledice so negativno vplivale na nadaljnji razvoj inovacij v delovni organizaciji. Nadalje je slaba stran tudi ta, da v naši delovni organizaciji na inventivnem področju nimamo referenta za inovacije, ki bi se profesionalno posvetil temu, da bi reševala tehnične probleme, pomagal novatorjem pri uveljavljanju njihovih pravic, za morebitno pomoč pri zunanjih Strokovnih sodelavcih, skrbel za čim večjo razširjenje inventivnega dala v delavni organizaciji in koordiniral informacijsko dokumentacijo. Trenutno sem sam zadolžen, da poleg svojih kon-sitrulktorsfco-pro j ekltantskih del in nalog, mimogrede opravljam tudi delo takšnega referenta, ka:r pa seveda ni rešitev, ker takšno delo na področju inventivnosti im informacijske .dokumentacije zahteva absolutno angažiranost in zato tudi človeka, ki se bo lahko v celoti posvetil temu delu.
V naši delovni organizaciji sprejmemo približno 8 do 10 koristnih predlogov na leto. Prav tako je bilo doslej registriranih par patentov. To sicer ni veliko, je pa vendarle nekaj. Čeprav ne razpolagam s podatki, ‘kolikšna je bila pri tem ustvarjena gospodarska korist, je nedvomno, da so bili ustvarjeni nekateri začetni koraki v tej izredno važni dejavnosti, katero bi kazalo v bodoče vendarle še bolj razvijati, podpirati im posploševati. Aktiviranje inovacijiskih procesov in množičnost inven-tivvne dejavnosti, naj bi bilo tisto vodilo vsake delovne organizacije, ki bi omogočila še večjo pospešitev gospodarskega razvoja naše socialistične dražbe.
Dobran P. Ribič
Dopisujte v glasilo
Sklepi
samoupravnih organov
Delavski svet DO (9. 5. 1979)
—	Milki Žvan, TO Rečica je dodelil vso kvoto posojila, s tem da se do jeseni vseli v svojo hišo.
—	Francki Krničar iz TO Rečica je za nakup stanovanja odobril do 150.000.— din, predložiti pa mora pogodbo o nakupu.
Potrebno dokumentacijo morajo prosilci predložiti do 25.
6.	1979; v kolikor kdo te še nima, mu posojila za letošnje leto ne bomo dodelili.
1.	Za direktorja DO je imenoval ing. Franca Bajta.
2.	Imenoval je vodje sektorjev DSSS:
—	za dela in naloge vodje projektivnega razvojnega biroja Edvarda Prevca, dipl. ing.
—	za dela in naloge vodje prodajnega sektorja Draga Pau-lušo, dipl. ing.
—	za dela in naloge vodje splošnega sektorja Ivana Robiča
—	za dela in naloge vodje sektorja za org. poslovanja, plan in analize Petra Debelaka, ing.
—	za dela in naloge vodje nabavnega sektorja Janeza Peter-mana
—	za dela in naloge vodje finančnega sektorja Joža Lipnika.
3.	Potrdil je obračun za prvo četrtletje. TO Tomaž Godec je spričo doseženih rezultatov v tem obdobju dolžna izdelati sanacijski program.
Za kontrolo izvajanja in obenem pomoč pri izvajanju je bila imenovana komisija, ki jo sestavljajo: direktor Franc Bajt, Jože Lipnik, Henrik Blažič, Peter Debelak in Drago Pauluša.
4.	Ugotovil je, da je referendum za dopolnitev oz. spremembo samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO LIP Bled uspel in je zato popravek tega samoupravnega sporazuma sprejet.
Popravek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in sredstev za OD v TO Tomaž Godec ni bil sprejet z zadostno večino glasov, zato referendum za ita samoupravni sporazum ni bil uspešen in popravek samoupravnega akta ne velja.
5.	Na predlog ocenitve novih del in nalog :v TO Podnart v javni obravnavi ni bilo pripomb, zato je le-to potrdil v predlagani obliki. Ocenitve veljajo od 1. 5. 1979.
6.	V 15-dnevno javno obravnavo je dal ocenitev novosiste-miziranih del in nalog v TO Rečica in DSSS.
7.	Potrdil je novo ceno 'za prevoženi kilometer, ki znaša
3,15 din.
8.	Potrdil je prednostni listi prosilcev za posojila in stanovanja in predlagal odboru iza organizacijo, kadre in stanovanja, da posojila razdeli na osnovi razpoložljivih sredstev ter prav tako dodeli razpoložljiva stanovanja.
9.	Na osnovi določila 59. čelna statuta Splošnega združenja lesarstva Slovenije so bili imenovani
—	v komisijo za proizvodnjo žaganega leta — Slavko Pirc
—	v komisijo za proizvodnjo vezanih, panelnih in gradbenih plošč — Jaka Repe
—	v komisijo proizvodnje proizvodov lesenega stavbarstva — Pavel Zupan
—	v komisijo za standardizacijo — Edvard Prevc
—• v komisijo za racionalizacijo proizvodnje, prenosu in porabi energije — iFranc Lap
10.	Ugotovili je, da je bil rebalans plana za TO Tomaž Godec Boh. Bistrica v TO sprejet, zato ga je potrdil.
11.	Potrdil je stroške službenih potovanj v inozemstvo.
12.	Soglasno je imenoval direktorja Franca Bajta v kolegijski poslovodni organ SOZD GLG Bled za naslednjo mandatno dobo, ker sedanjemu kolegijskemu organu poteče mandat.
Odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje (11. 5. 1979)
1.	Sprejel je sklep, da bo dan menjave v počitniškem domu v Seči -spričo ukrepov o prepovedi vožnje ob sredah.
Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (18. 5. 1979)
1.	Na osnovi razpoložljivih sredstev je dodelil dolgoročna posojila:
—	prosilcem, ki iso del posojila prejeli že pred delil razliko do sedaj do-ločene kvote
Tilki Sodja, TO Tomaž Godec Antonu Arhu, TO Rečica Francu Odarju, TO Tomaž Godec Edvardu Sorbi, TO Rečica
—	prosilcem, ki so prosili za manj kot 100.000 delil zaprošeno višino posojila:
Anitonu Sedlarju, DSSS Rozki čuden, TO Tomaž Godec Francu Jakopiču, 'TO Rečica Pavlu Sedlarju, TO Tomaž Godec Frameki Arh, TO Tomaž Godec Štefki Pangaršič, TO Tomaž Godec Franku Kusterle, TO Tomaž Godec Mileni Tirojar, TO Rečica
leti, je	do-
71.000	din
58.000	din
60.000	din
6.500	din
din, je	do-
40.000	din
50.000	din
70.000	din
60.000	din
80.000	din
40.000	din
70.000	din
50.000	din
— ostalim prosilcem je dodelil prvo itranšo posojila po
50.000	din, drugi del pa bodo prejeli naslednje leto:
Mariji Bučar, Jožici Gogala, Francu Sitarju, Jožu Pekovcu, Frančiški Kranjc, Janku Korošcu, Veri Korošec, Alojzu Mencingerju, Alojzu Arhu, Zofki Ontar, Nadi Golob, Janezu Ska-liču, Mileni Novak, Tomažu iPuou, Jožu Gogala, Francu Globočniku, Francu Arhu, Mihu Komanu, Franju Švajgoviču, Nikolaju Ješe, Ljubi Puc, Francu Svetina, Miheli Tolar, Mariji Mavrer,
2.	Stanovanja je odbor dodelil:
—	Hafezi Velie, TO Rečica v Spodnjih Gorjah
Marjeti Čeme, TO Podnart v Radovljici (garsonjero)
—	Jolandi Dolinar, TO Rečica v Sp. Gorjah 3
3.	Ugodno je rešil prijavi na oglas za vpis v delovodsko šolo lesne in elektro smeri, ob delu v TO Rečica, ki sta ju poslala Martin Žvan in Janko Potočnik.
S slušateljema je treba skleniti ustrezno pogodbo o povrnitvi stroškov šolanja.
Odbor za gospodarjenje (22. 5. 1979)
Obravnavaj je poročila komisij, ki so pregledala predloge tehničnih izboljšav in koristnih predlogov in zavzel naslednje:
1.	Jaku Repetu je dodelil prototipa montažnih regalov kot nagrado za idejo in predlog.
2.	Francu Podlipniku in Francu Mencingerju iz TO Tomaž Godec je za predlog naprave za struženje poševnega nastavka pri LN 0 200 dodelil na osnovi 33. člena pravilnika o nagrajevanju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov enkratno nagrado v višini 2.500 din.
3.	Razpravljal je o predlogu izboljšav pri krpanju pohištva (Jože Pintar) in sprejel sklep, da bo o tem ponovno razpravljal, ko bo komisija podala rezultate uporabe v proizvodnji.
4.	Na osnovi mnenja Franca Benedičiča z Biroja za lesno industrijo in projektivnega razvojnega biroja je odbor idejo Joža Mandelca iz TO Tomaž Godec za predlog izkoriščanja odpadne toplote izstopne pare pri sušilnicah Hildebrand nagradil z 1-ikratno nagrado v višini 2.000 din.
PRB pa je zadolžil, naj predlog Joža Mandelca realizira.
5.	Francu Jakopiču iz TO Rečica je za predlog izboljšave priključka za luženje na obrezovalnem stroju dodelil enkratno nagrado v višini 2.000 din.
6.	Janez Cundrič je predlagal izboljšavo pri nanosu Savanol lepila pri montaži :SM podbojev.
Za idejo in realizacijo predloga je odbor dodelil tov. Cundriču nagrado v višini 3.000 din.
7.	Komisija, ki je proučila predlog Rafka Kuščerja iz TO Tomaž Godec o izdelavi orodja za pripravo sider, je zasnovo ocenila kot tehnično in gospodarsko koristen predlog.
Odbor je dodelil nagrado kot akontacijo v višini 2.000 din, ker predlog še mi realiziran v proizvodnji.
V skladu z 28. členom pravilnika naj kovinski oddelek ob koncu leta poda poročilo o izdelanih količinah in doseženem prihranku po izboljšavi.
Na osnovi izračuna bo ta nagrada poračunana iz odškodnine za doseženi prihranek.
Za pregled in proučitev predloga izboljšav na obrezovalnem stroju Franca Jakopiča 'je odbor imenoval komisijo v sestavi Cirila Kocijančiča, Antona Dežmana in Ivana Bernarda.
DS TO lesna predelava »Tomaž Godec« Boh. Bistrica (9. 5. 1979).
1.	Realiziran ni bil sklep o ponovnem normiranju del pri nakladanju opažnih plošč in ISO-SPAN zidakov in sicer ločeno za nakladanje na vagon in nakladanje na kamion.
Sklep ostane v veljavi in naj se realizira do prihodnjega zasedanja DS.
2.	Zadolžitev varnostnega inženirja za nabavo alkotestov in strokovno obrazložitev vodilnemu dn vodstvenemu kadru za strokovno opravljanje alkotestov v njegovi odsotnosti ni bila izvršena in ostane v veljavi.
3.	Potrdi se obračun I—III.
—	V skladu z 62. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi TO v DO LIP, lesna industrija Bled mora direktor TO v roku 30 dni predložiti DS TO Ukrepe za odpravo motenj ali sanacijski program, ker TO ne dosega z gospodarskim načrtom predvidenih poslovnih rezultatov.
—	DS DO ise predlaga, da za pomoč pri izvajanju sanacijskih ukrepov imenuje komisijo v sestavi:
Bajit Franc, Upnik Jože, Pauluša Drago, Blažič Henrik in Debelak Peter.
4.	Sprejme se rebalans plana za leto 1979 in velja od 1. januarja 1979 idalje.
5.	Potrdi se predlog spremembe sistemizacije del in nalog v brusilnici: število del in nalog »brusač II« se zmanjša od dosedanjih tri (3) na dva (2), število del in nalog »brusač I« pa poveča od dosedanjih štiri (4) ma pet (5).
6.	Potrdi se predlog nabave osnovnih sredstev:
—■ 1 kom usmernik za polnjenje baterij pri viličarju
—	1 kom kotni brusilnik — Flefcs, tip KB 106 A9 — ISKRA (za kovinski obrat)
Vise osebe ki so zadolžene za uporabo materialov in orodja (manjših strojev) so za vzdrževanje in morebitne manjlke osebno odgovorne.
7.	V komisijo za ocenitev nekurantnega blaga so imenovani:
—	Zalokar Janko —- predsednik
—	Žitnik Janez
—	Stare Anton
Sejem ogrevalne, prezračevalne in klimatske tehnike
V	Frankfurtu je vsako drugo leto največji sejem iz področja ogrevalne, prezračevalne in klimatske tehnike. Naša udeležba je namenjena predvsem zbiranju podatkov, informacij in novosti iz te zvrsti tehnike, ki bi prišla prav prvenstveno pri investicijski gradnji naših objektov, naprav v tehnološke namene ter gradenj in rekonstrukcij kotlovnic in podobno.
Nekaj novosti iz sejma:
—	Sejem je pokazal, da se sistem ogrevanja industrijskih hal razvija v sistem popolnega klimatiziranja. V ta namen so razviti novi sistemi kanalskega ogrevanja s kompletno pripravo zraka skupaj s filterskimi napravami. Res je, da je tovrstno ogrevanje sedaj še dražje od klasičnega, vendar bo potrebno pri načrtovanju novih ogrevalnih sistemov is tem že računati.
—	Pri krmilnih sistemih toplote je bila novost magnetni pogoni motornih ventilov, ki imajo to prednost, da ni mehanskih prenosov in skoraj ne zahtevajo vzdrževanja. Sami regulacijski sistemi pa se vedno bolj izpopolnjujejo s popolno elektroniko.
—	Za kotlovnice so bili pokazani popolnoma novi sistemi za pripravo kotlovske vode. Gre za princip dodajanja vodi takšne kemične dodatke, ki enostavno notranjost kotla in cevovodov oblaže s protikorozijsko plastjo.
—• Velik je bil poudarek na štednji toplote. V ta namen so bili razviti popolnoma novi sistemi. Gre za črpanje toplote iz atmosfere in talne vode. Vsaka večja firma danes razpolaga s takšnimi agregati. Velik del teh naprav se uporablja že v industrijske namene.
—	Veliko je bilo novih sistemov vodenja, obešanja ter izoliranja cevovodov. Daljinski cevovodi pri sodobni gradnji se nič več ne polagajo v kinate, ampak direktno v zemljo s tem, da imajo posebne zaščitne oklepe in že izvedeno izolacijo.
—	Zanimiv je bil regulacijski sistem ogrevanja, kjer se je s črpalkami regulirala toplota. Ta sistem je posebno ugoden za industrijo, ki jo tudi že uspešno uporabljajo.
'Naštetih je samo nekaj bistvenih novosti, ki so zanimive tudi za širši krog ljudi, predvsem pa za našo investicijsko in pa tudi rekonstrukcijsko izgradnjo, saj bi se morali novi izsledki tehnike uporabljati ali vsaj s pridom upoštevati tudi v praksi.
Lap
Seminar m člane odborov SDK
V	sodelovanju z Delavsko univerzo Radovljica smo organizirali seminar za člane odborov samoupravne delavske kontrole. Seminar je bil 19. maja 1979 v hotelu Svoboda na Bledu.
Seminar je obsegal naslednji program:
—	vsebina, naloge in cilji OSDK (predavatelj Zdravko Troha, direktor centra za Dl)
—	osnovna področja delovanja OSDK in metode dela (predavatelj Zdravko Troha)
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic in varstvo družbene lastnine ^(predavatelj Ferdo Bem, družbeni pravobranilec samoupravljanj a)
Seminar je bil zanimiv in dobro sprejet. Udeležilo se ga je 18 članov iz vseh TO in DSSS razen iz TO Mojstrana in TO trgovina; TO Mojstrana je imela ta dam kolektivni izlet.
Blaževič
Opojni bohinjski zrak
Ciril Brajer
Naše pogovore o delovni disciplini smo sklenili v Bohinju. Tamkaj je krožil glas, da je temeljna organizacija Tomaž Godec Bohinjska Bistrica postala že kar krčma. Cisto tako menda ni bilo, saj ta kolektiv kar dobro gospodari, pijača in dober gospodar pa gotovo ne sodita vkup. Z »ljudskim glasom« je že tako, da rad dela iz muhe slona — a muho vendarle mora imeti.
Pogovarjali smo se s Francem Mencingerjem, vodjem oddelka za splošne zadeve, Francem Langusom, članom disciplinske komisije in Metodom Malejem, predsednikom izvršnega odbora sindikata v tej delovni organizaciji. Res je držalo tisto o muhi, ki je bila, čeprav še zdaleč ne slon, kar precejšnja. Res pa je tudi, da vztrajno in vse hitreje izgublja težo.
Ta 500-članski kolektiv se spopada s podobnimi težavami, kot smo jih zabeležili tudi drugje: najpogostejši disciplinski prekrški so zamujanje, neopravičeni izostanki in popivanje. Nič od tega ni doseglo »vrelišča«, res pa se je nedisciplina razbohotila v tolikšni meri, da so pred približno pol leta sprejeli nekaj ukrepov in jih izdaj odločno uresničujejo. Zamujanja na delo je vse manj, saj se približno tri četrtine delavcev vozi v tovarno iz okoliških krajev in imajo dobro urejen prevoz s posebnimi avto-
busi. Nekaj trdovratnežev zamuja še naprej, stara navada je pač železna srajca in pred disciplinsko komisijo se tako srečujejo »stari znanci«. Teh še ura s karticami, ki so jo pred nedavnim uvedli, ni spravila k pameti. »Protestno« napačno žigosajo kartice, najdejo nekoga, da jih pravočasno žigosa namesto njih, ali se kako drugače znajdejo. Podobno je tudi z neupravičenimi izostanki. »Grešniki« so predvsem mlajši delavci, ki še nimajo delovnih navad. Izostankov je kar precej in spet to ni splošen pojav, ampak »privilegij« vedno istih. Za prave vzroke naši sogovorniki niso vedeli, soj so ti »dopustniki« iznajdljivi fantje in vedno »postrežejo« z drugačnimi opravičili.
Najtežja šiba pa je (bil) res alkohol, predvsem zato, ker pijača po navadi »zaliva« tudi vse druge slabosti. Na delo redko kdo pride »dobre volje«, tovarne delavci med delavnim časom ne zapuščajo in tako so prišli do Sklepa, da pijačo prinašajo s seboj na delo. Za te in druge kršilce discipline veljajo enaka pravila kot povsod drugje —■ delovni vodja jih prijavi disciplinski komisiji, ki primerno ukrepa. Najpogosteje izreče javni opomin, večkrat se odloči tudi za pogojni odpust za določeno doibo in letos so že morali vrniti delovno knjižico delavcu, ki je kljub številnim pogovorom in kaznim trmasto izostajal z dela.
Toda to je skrajen in zelo redek ukrep. Pogosto do prijave kljub prekršku sploh ne pride, kazni disciplinske komisije pa delavci zelo različno sprejemajo. Nekoga že opomin strezni, drugi pa celo najresnejše svarilo sprejme s posmehom. Samo disciplinska komisija prav gotovo ne more napraviti reda »v hiši« in tako so družbenopolitične organizacije v sodelovanju s strokovnimi delavci zastavile širšo akcijo. Poleg stalnega osveščanja, prepričevanja in vzgajanja so sprejeli tudi nekaj konkretnih ukrepov.
Delavski svet je zadolžil varnostnega inženirja, naj priskrbi alkoteste, s katerimi bodo laže preverjali in dokazovali »dobro-valjčkom«, kako pijača sodi v gostilno, nikakor pa ne k stroju. Prepovedali so vsa proslavljanja v tovarni, saj so odhode v vojsko, rojstne dneve in sploh vse vesele in žalostne dogodke vse raje »zalivali« kar med delom. Priljubljeno »kavico«, s katero so si nekateri postregli vsako uro, bodo zdaj lahiko kuhali le med odmorom — ta se bo za vse začel in končail v določenem času. Prav tako bodo poskrbeli, da bodo vsi stroji stekli ob šestih zjutraj in se ustavili 20 minut pred koncem delovnega časa...
Približno takšno podobo smo si ustvarili v vseh delovnih organizacijah, kjer smo se pogovarjali o delavni disciplini. Povsod so najpogostejši prekrški zamude, izostanki in pijančevanje, povsod so kršitelji vedno isti in tudi ukrepi proti njim so podobni. Disciplinska komisija naj dela še taibo vestno, zaleže le do določene meje, potem pa je nemočna. Tudi bi morali nadaljevati prav vsi. Še talko strog nadzor in kazni ne bodo veliko pomagale, če v vsakem delovnem okolju ne bo zaživela samoupravna zavest, da je delovna disciplina pač potrebna, da to ni nobeno preganjanje in kratenje Svoboščin, pač pa nujna sestavina normalnega delovnega procesa in sploh življenja v naši družbi.
Iz Delavske enotnosti
Prvič na zasedanju vseh treh zborov skupščine občine Radovljica
V sredo, 9. 5. t.l. je bila v Kulturnem domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici slavnostna seja vseh treh zborov: zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-poli-tičnega Zbora.
Zasedanja isimo se udeležili tudi učenci 7. in 8. razredov OŠ dr. Janeza Mencingerja. Najprej je v pozdrav delegatom zapel naš mladinski pevski zbor dve pesmi. Nato se je učenka 8. razreda Francka Žmitdk zahvalila delegatom v imenu krajanov Bohinja za pomoč in sodelovanje pri gradnji kulturnega doma in jih prosila za nadaljnje razumevanje.
iPotem smo prisostvovali prvemu delu seje. Izvolili so delavno predsedstvo. Poslušali smo dnevni red seje: Najprej' valitve kandidatov za predsednika in člana predsedstva SRS. Nato smo poslušali poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Radovljica v letu 1978.
Podan bo predlog zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela, predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1978 in poročilo samoupravnih interesnih skupnosti družbenih in komunalne dejavnosti. Ob koncu seje
bodo poročali o izidu volitev kandidatov za predsedstvo SRS in bodo postavljena delegatska vprašanja.
Ko je bil dnevni red sprejet, so bile volitve. Po opravljenih volitvah so imeli delegati polur-
ni odmor, mi pa smo zapustili zasedanje in se vrnili v šolo k pouku.
Sklepi
samoupravnih organov
DS TO, lesna predelava Rečica (11. 5. 1979).
1.	V lakirnici po dogovoru delavci sami prevzemajo razdeljevanje brezalkoholnih pijač. V ostalih oddelkih naj se o tem pogovorijo in poskušajo najti primarno osebo, ki bo to pripravljena prevzeti.
2.	Do naslednjega zasedanja naj se pripravi konkreten predlog o preureditvi kuhinje.
3.	Glede menjave napona žagnih listov je DS obravnaval predlog obratovodja žage in sicer predlaga, da odide poilno-jarmeničar na malico 15 min. prej, v tem času pa naj bi brusač zamenjal žagne liste v polnojarmenifcu, napon pa bi opravil polnojarmeničar. S to kombinacijo naj bi se zmanjšal zastoj pri menjavi žagnih listov. Ta varianta pride v poštev le, če žagata jarmanika eden za drugim in kadar žaga jarme-nik 71 1 X rez. Prav tako pa še dodaja, da je ta varianta sprejemljiva le, če se bodo Ukinile dodatne pavze ob 8. in 12. uri.
DS predlaga, da naj se ta predlog za menjavo napona žagnih listov čimprej realizira.
4.	DS TO Rečica ugotavlja, da je referendum usipal, ker je glasovalo za sprejem sprememb več kot polovica volilnih upravičencev v TO in sicer:
— ZA sprejem sprememb »pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitev sredstev za OD v TO Rečica je glasovalo 200 volilnih upravičencev ali 63,69 %
—1 za uskladitev besedila »statuta SOZD GLG« s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD GLG je glasovalo 180 volilnih upravičencev ali 7,32 %.
5.	Ker v času javne obravnave na predlog sistemizacije novih del in nalog v Obratu vrata ni bilo posredovanih nobenih pripomb je bil predlog potrjen v predloženi obliki.
6.	Kot pomoč prizadetim ob potresu v Črni gori prispevajo vsi zaposleni enodnevni zaslužek. Dela se na prosto soboto 12. maja 1979. Kdor bi zaradi neopravičenih razlogov izostal z dela, se smatra kot neopravičeni izostanek, prispeva pa enodnevni zaslužek kot vsi ostali.
7.	O uvedbi dela v sobotah samo v dopoldanskem času naj posredujejo svoje predloge oddelki, ki delajo na dve izmeni. Zadolženi vodje SDS do naslednjega zasedanja. Prav tako naj poda svoje mnenje tudi vodja vzdrževanja tov. Lap.
8.	Iz sredstev amortizacije, s katerimi TO razpolaga ise nabavi kovinska omara za sanitetni material.
9.	V 15-dnevno javno obravnavo se posreduje predlog za sistemizacijo del in nalog »klepar I« ter ukinitev del in nalog »klepar II«.
10.	Hokejskemu drsalnemu klubu Bled se kot dobitek na javni tomboli odobri 2 voza žaganja, 2x20 kom izrezov (ma-hagonij) in 1 kom kompletna vrata.
lil. Sodelovanje na mladinskih delovnih akcijah se odobri dvema mladincema, ki naj jih določi izmed prijavljenih OO ZSMS LIP Bled, TO Rečica' sama ter naj o odločitvi poroča na naslednjem zasedanju.
12. Prošnja Jan Alojza za soglasje za najetje male obrti (avtoličarsitvo) se zavrne vsled verjetnosti, da bi ise njegovo zdravstveno stanje prav zaradi tega dodatnega dela poslabšalo in bi s tem trpela tudi njegova delovna sposobnost.
13. Predlog komisije za odprodajo in razhodovanje osnovnih sredstev, ki so dotrajana in za proizvodnjo neupordbljiva, je bil v celoti potrjen.
14. Do naslednjega zasedanja naj direktor TO pripravi predlog glede čiščenja okolice tovarne.
Nataša Stare, 7. b raz. OŠ dr. J. Mencingerja Bohinjska Bistrica
Pomoč Črni gori
Letos v mesecu aprilu je Črno goro prizadel strašen potres s katastrofalnimi posledicami. Utrpeli so velikansko materialno škodo, saj je bila večina zgradb uničena ali neuporabna za bivanje. V nevarnosti so bila življenja prebivalcev in da je bilo trpljenje še večje, so sledile še poplave z obilnim dežjem.
Tla se še danes tresejo, naravne sile se zelo počasi umirjajo.
V naši delovni organizaciji smo bili takoj po uničujočem potresu pripravljeni pomagati. Iz sklada skupne porabe smo takoj nakazali 50.000.— dinarjev. Vsi člani našega kolektiva smo delali za Črno goro 2. soboto v maju.
Sami dobro vemo, da so nekateri godrnjali, vendar je v iSiplošnem vladala velika volja in pripravljenost pomagati. V maši družbi mora vladati humanost, kajti brez medsebojne pomoči ne bi uspeli pri nobeni solidarnostni akciji.
Lahko se zgodi, čisto slučajno, da se bodo »tudi nam tla zamajala pod nogami« in takrat bomo še kako veseli prav vsake pomoči.
VESNA
Bohinjski učenci za Črno goro
Tudi nas učence osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici je pretresla vest o nesreči, ki je zadela bratsko Črno goro. Sklenili smo, da jim bomo pomagali po svojih močeh. Od doma smo prinesli veliko obleke in sami prispevali okrog 10.000 dinarjev. Poleg tega smo zbrali po vaseh prispevke v denarju in obveznicah, in sicer v vrednosti 140.000 din. Tema dvema vsotama je dodal naš šolski kolektiv svoj enodnevni zaslužek, kar znaša 13.421 din. Tako smo zbrali preko 16 starih milijonov. Ta denar želimo pridružiti prispevkom vse radovljiške občine za popravilo enega od poškodovanih črnogorskih naselij.
Karmen Hvala, 7. b razred OŠ dr. J. Mencingerja Bohinjska Bistrica
LIP, lesna industrija BLED
Razpisuje
v šolskem letu 1979/80 naslednje štipendije in učna mesta učencev v gospodarstvu:
za TO TOMAŽ GODEC BOH. BISTRICA
Učna mesta
—	2 stavbna mizarja
—• 2 strojna ključavničarja
—	2 specializirana lesna delavca
Štipendije
—• 1 štipendijo na Tehniški lesarski šoli ZA TO REČICA Učna mesta
—	2 strojna mizarja
—	2 stavbna mizarja
—	1 strojni ključavničar
—	1 specializiran lesni delavec
Štipendije
—• J štipendija na Tehniški strojni šoli
—	2 štipendiji na Ekonomski srednji šoli
—	2 štipendiji na Tehniški lesni šoli
za TO PODNART
Učna mesta
—	2 isitrojna mizarja
—	1 ostrilec orodja in rezil
za DiSSS
—• 1 štipendijo na Biotehniški fakulteti — lesarski oddelek Pogoji za vpis v poklicne šole je končana osnovna šola, razen pri specializiranih lesnih delavcih, kjer se zahteva končanih najmanj 6 razredov osnovne šole.
Prijave s kratkim življenjepisom in zakljunčim spričevalom sprejema splošni sektor do 30. junija 1979.
Oddelek ISO-SPAN
Ma stroju za izdelavo iso-spana se meša masa in potem nasiplje v modele ter stiska v pripravljene kalupe.
Nadaljnje operacije tečejo na razopaževalnem stroju; zidake po 24 urah razopažijo ter na krožni žagi obrežejo na pravdne dimenzije.
Nato zidaki potujejo po traku, na koncu pa jih zložijo v palete. Viličar jih odpelje na skladišče iso-spana, kjer morajo ostati vsaj 1 teden, da dobijo potrebno trdnost.
Stroj za izdelavo iso-spana
Na tem stroju se preizkuša trdnost iso-spana
Odvoz iso-span zidakov na skladišče
Premagani velikan
V nedeljo, 13. 5. 1.1. smo z ve-likim veseljem prisluhnili novici, da so naši alpinisti dosegli sam vrh Mont Ever està. Tako smo se uvrstili med tiste dežele, ki so premagale najvišji vrh na Himalajskem področju in pokazali, da je človek močnejši od gore.
Doseči Mont Everest so bile že davno sanje mnogih narodov. Do leta 1951 je bil Mont Everest nedosegljiv. 1921. leta je alpinist Millory ugotavljal, da preko ledenega slapu Khumbu ni mogoče priti do vrha. Prav tam pa je bil tabor naših alpinistov letošnje leto. Leta 1951 je Enick
Ta vražji
S telefonom je problem. Problemi pa se začnejo že takrat, ko človek telefona sploh še nima v hiši. Če pa bi ljudje vedeli, kakšni problemi nastanejo, ko se po vseh možnih procedurah le dokoplješ do njega, si ga najbrž ne bi nikoli zaželeli.
Nekateri bolj petični zemljani pravijo, da je telefon tudi znak višjega standarda. Jaz pa pravim: to je aparat za pranje živcev.
Ko smo pri naši hiši kupovali telefonski aparat, smo si omislili zelenega. Naj povem, da smo bili tudi mi v začetku veliki optimisti, zato smo soglasno odločili: »Zelen bo najboljši. Ko bomo čakali na težko pričakovane klice in ko se bomo pogovarjali z ljudmi onkraj slušalke, bomo zrli v zeleno barvo, ki bo blagodejno vplivala na naše oči«. Kmalu pa simo spoznali, da smo se močno zmotili.
Začelo se je nekega lepega dne ko je bila vsa družina na vrtu za hišo.
»CIN-CIN-CIN ...« Vsi ismo zdirjali okrog vogla proti vhodnim vratom, kot bi tekmovali, kdo bo iprvi na oilju. Pa vendar med nami ni bilo tekmovanja, v svoji vnemi sploh nismo pazili drug na drugega. Kljub vsem oviram, cvetličnim lončkom in stopnicam sem prva prijela za slušalko.
—- Halo, se je na oni strani oglasil močan moški glas.
—	Prosim, isem odgovorila in se šele takrat zavedela, da sem skoraj nekoliko ponižna.
—	Jaz bi vas nekaj prosil, me je znova v čudni slovenščini prebudil glas.
—■ Ali imate pri vas kaj oken?
—	No, krasno! isem pomislila. Sedaj se bodo pa še norčevali iz mene! Seveda imamo okna! Ali ste že kdaj videli hišo brez oken?
—	Ne mislim takšnih oken! je zavpil.
—	Kakšne pa?
—• Takšna za vgrajevanje.
—	Tudi naša okna so za vgrajevanje, vendar so že vgrajena.
Shipton s tremi prijatelji raziskal možen pristop do vrha. Švicarji so sicer preizkusili prehod, vendar niso uspeli, mnogi so pustili življenje v gori. Prvič je v zgodovini človeštva stopil na vrh Edmond Hillary v spremstvu šerpe Tensinga, to je bilo leta 1960 in po šestindvajsetih letih ista naša dva alpinista — člana kranjskega alpinističnega odseka, Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj stopila na streho sveta. Lahko smo prebrali v dnevnem časopisju, kakšen peklenski mraz in nadčloveške napore so morali naši prestaja-
telefon!
—- Gospodična oziroma tovarišica, ne dovolim, da bi iz imene brili norce! je moj sogovornik zdaj že zarjul.
—	A tako! sem bila jezna tudi jaz, čeprav je stvar postajala vedno bolj zabavna. Zdi se mi, da ste vi klicali mene in ne jaz vas, zato nimate pravice, da se znašate nad mano, sem skušala biti ogorčena, čeprav mi je šlo že rahlo na smeh.
—	Vaša dolžnost je, da me poslušate!
—	Tega mi niso povedali, ko so nam napeljevali telefon, so bile moje zadnje besede, ki sem jih še uspela izblebetati. Človek na oni strani je očitno spoznal pomoto, ali pa se je držal načela, da pametnejši prej odneha.
Teden dni po tem dogodku je vladalo zatišje. Tistega torka pa so iz mizarstva pripeljali očetu v delo vratne podboje. Moj oče je namreč slikoplesikar. Ko je popoldne pozvonil telefon, je bila prva pri njem mama.
—	Ja, prav imate, res smo dobili pošiljko vratnih podbojev.
V petek, 18. 5., je bila v avli Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja na Bohinjski Bistrici odprita 20. republiška pionirska foto razstava. Na nljej je bilo razstavljenih dvesto lepih in zanimivih fotografij, ki jih je žirija izbrala izmed približno tisoč predloženih in jih točkovala. Razstavo smo pripravili in uredili člani foto 'krožka iz 'Bohinjske Bistrice.
Zlato plaketo je dobil Kranjčan Sani Gashi za .sliko V ateljeju. Podeljene so bile še plakete za kolekcije itd. Naš fotokrož-kar Bojan Maurer je dobil srebrno plaketo za posamezno sliko, nekaj naših fotokrožkarjev pa je dobilo posebno nagrado Planinskega društva Bohinjska Bistrica za fotografije z motivi iz bohinjskih gora. Mnogo nagrad je dobil foto krožek Roro-
ti. Vendar so z jekleno voljo in močnim optimizmom dosegli cilj, največji alpinistični podvig nekega naroda. Sedemsto nosačev je prenašalo težke tovore po dolgi poti do baze. Tako je bil bazni tabor dom za dolge dneve vsem našim alpinistom. Od tu so plezalci odhajali na pohode in sem so se vračali nazaj. Šerpe so zatrjevali, da so naši enako delili bremena in da je v taboru vladala povezanost in veliko prijateljstvo.
V slovenski javnosti, pa tudi drugod po svetu je uspeh naletel na velik odmev. Planinski organizaciji posebno kranjskemu alpinističnemu društvu je še posebej v ponos in čast. Vsekakor je to največji uspeh ne samo v tem letu, to je slavno leto tudi za našo zgodovino.
Naš gorenjski pisatelj, Tone Svetina je ob tem enkratnem dogodku povedal naslednje besede:
»Zasledoval sem vse odprave v Himalajo. Zelo vesel sem uspeha fantov, ki so nas afirmirali kot alpski narod. Prepričan sem, da jim bo uspelo premostiti vse nevarnosti.«
Vsi smo zares veseli velikanskega uspeha, saj so izpolnili naj več j e cilje in našemu narodu prinesli rekord v plezalstvu. Potrjuje se stara resnica, da smo narod z močno voljo in enotnih misli, kadar gre \za skupno stvar in kadar je treba z združenimi močmi nekaj doseči.
Ob zaključku tega sestavka pa je prav, da našim alpinistom zaželimo, da se zdravi vrnejo k nam, v domovino!
Sestavila VESNA
Kako pravite, da bi jih prišli iskat? To je vendar nemogoče, saj so jih šele danes pripeljali k nam. Naročili ste jih? Že mogoče, toda ne pri nas. Mi jih namreč me prodajamo. Ne, ne prav zares vas ne vlečem za nos, je še zagotovila mama in prekinila dialog.
— Dovolj mi je teh dken in vrat, sem dejala, odprla radio in zaslišala reklamo: LIP Bled-Rečica vam priporoča svoja okna in vrata in hkrati opozarja svoje cenjene potrošnike, da je spremenila svojo telefonsko številko ... Takrat sem spoznala, da nas je s to znano tovarno poleg nesrečnih okenskih in vratnih podbojev združavala ista telefonska številka ,ki se je razlikovala le v karakteristični številki.
Mogoče je tovarna spoznala, da njeni odjemalci vse preveč radi naročajo njene izdelke po privatnih slovenskih stanovanjih in si je omislila manj običajno številko.
PIKA
Pavliha
ška Bela. Zato je bil proglašen za najboljši foto krožek v Sloveniji.
Naš foto krožek je dobil pohvalo za organizacijo razstave. Naš mentor tov. Mihelič pa je dobil posebno priznanje za svojo požrtvovalnost.
Alenka Hodnik, 6. a razred OŠ dr. Janez Mencinger Boh. Bistrica
20. slovenski pionirski Foto 79
Darovalci obveznic	
Za Dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, katerega otvo-	
ritev je bila 1. maja letos s slavnostno sejo CK	ZKJ s tov.
Titom na čelu, so darovali obveznice cestnega posojila še na-	
slednji krajani in ljubitelji Bohinja:	
1. Čuden Rozalija in Vinko, Boh. Bistrica	2.700,—
2. Bijiol Martina, Boh. Bistrica	600.—
3. Medja Miroslav in Franc, Lepence	2.500,—
4. Loncnar Majda, Nomenj	2.900.—
5. Bern Kati in Ferdo, Radovljica	3.000,—
6. Čuk Marjan, Boh. Bistrica	500,—
7. Gašper Karel, Boh. Bistrica	500,—
8. Brišnik Pavla in Rošutnik Milena, Celje	900 —
9. Knific Ivan, Bitnje	500,—
10. Sesitersika skupnost v Boh. Bistrici	1.000,—
11. Stare Malči, Boh. Bistrica	725,—
12. Rožič Malks, Ribčev laz	1.000,—
13. Boltar Janko, Ribčev laz	100.—
14. Medja Jalka in Zora, Jesenice	2.000,—
15. Korošec Lovrenc, Ljubljana	1.923,—
16. Gregorčič Ervin, Ljubljana	1.700,—
17. Medja Marica, Boh. Bistrica	600,—
18. Polak Pavla, Boh. Bistrica	1.000,—
19. Ravnik — Meršnik, Portorož, Lucija 15	1.900,—
20. Mihelič Frida, Boh. Bistrica	1.000.—
21. Licer Mirko, Bitnje	500,—
22. Zalokar Jakob, Polje	300,—
23. Žitnik Marija, Boh. Bistrica	1.000,—
24. Arh Jože, Boh. Bistrica, Rožna 15	500,—
25. Lotrič Cilka, Boh. Bistrica	500,—
26. Arh Jaikob in Božena, Boh. Bistrica, Jelovška 23 2.000.—	
27. Medja Franc, Nemški rovt	1.500,—
28. Repinc Ivan, Kranj, Koroška 10	1.000,—
29. Podlipnik Angela, Ljubljana	2.500,—
in 500.—■ denarnega prispevka	
Vsem darovalcem se svet krajevne skupnosti	iskreno za-
hvaljuje.	

S tovarišem Titom ob srečanju
Zagledala sem tov. Tita. Zastal mi je dih. Tako me je prevzelo, da sem pozabila na narcise, ki bi jih morala vreči pred avto.
Metka Sušnik, 5.b
Težko sem ga čakala, saj ga še niikoli nisem videla. Zmerom sam mislila, da se tov. Tito pripelje v modrem avtu. Šele v torek sem spoznala, da ni tako. Pripeljal se je v dolgem črnem avtu.
Nada Šmigoc, 5. b
Še bi stala na dežju, isamo da bi ga videla.
Tatjana Kreslin, 5. b
1K0 smo zapeli, se je tov. Tito obrnil k nam in nas poslušal. Po pesmi nam je ploskal.
Roman Smukavec, 5. b
Ko se je nasmejal, se mi je zdel tako prijazen, mlad.
Lucija Cvetek, 5. b
Vsi smo bili nelkako naelektreni. Čakali smo. Na vratih smo zagledali tov. Tita. Vse je utihnilo ... Nato smo zapeli iz vsega srca.
Edita Arh, 6. b
Ko sem hotel videti, kako tov. Tito odhaja, se je pred mano postavil neki človek. Zrinil sem se mimo njega in stopil v blato. Čevelj mi je ostal v blatu. Pobral sem ga. Vsi so se mi smejali, mene pa to ni motilo, saj sem videl tov. Tita.
Branko Stanko, 6. c
Tov. Tito nam je pomahal, ko se je peljal mimo nas.
Janez Arh, 6,b
Deževalo je in vsi smo bili mokri. Čeprav nas je zeblo, smo bili srečni.
Irena Zadnik, 6. a
Tega 1. maja me bom nikoli pozabila, saj sem prvič videla tov. Tita.
Sergeja Ažman, 6. c
Tisti dan je bilo slabo vreme. Po malem je pršil dež, mraz je pritiskal in megle so se vlačile. Človek bi pričakoval, da v takem vremenu ne bo veliko ljudi, a bilo je ravno narobe. Ljudi je bilo zelo veliko. Tiho so se pogovarjali. Stal ‘sem ob cesti, po kateri naj bi se pripeljal tov. Tito. Bratou sem dal svojo zastavico', da bii tudi on lahko pozdravil toiv. Tita. Dolgo smo
čakali. Nato so začeli prihajati avtomobili. Ljudje so mrzlično pogledovali po cesti. Naenkrat se zaslišijo sirene. Ljudje so zaploskali. Takrat sem 'tudi jaz zagledal tov. Tita. Bratec je navdušeno vzklikal in mahal z za-stavioo, da se je strgala. Tudi jaz sem zaploskal.
Metod Repinc, 6. a
Stojim v pevskem Zboru. Dež pada. Mraz nam sega do kosti in zdi se mi, da nimam več prstov na nogah. Z nekakšno živčnostjo čakamo prihod tov. Tita. Tovarišica nas s pogledi opominja na pozornost. Končno! Med vrati se prikaže tov. Tito. Zaslišijo ise vzkliki: Mi smo Titovi, Tito je naš! Spreleti me neka čudna toplina. Ne čutim več mraza, tudi dežja ne, ki enakomerno pada, ne blata v čevljih, ničesar. Ko pojemo, mi pogled uhaja k njemu, čeprav vem, da bi morala gledati le tovarišico. Oči se mi zasolzijo. Teh solz me ni sram.
Olga Cvetek, 6. a
Tako so doživljali srečanje s tov. Titom učenci osnovne šole »Dr. Janez Mencinger« Bohinjska Bistrica.
Preizkus znanja ekip prve pomoči
Ekipe prve pomoči so organizirane in usposobljene za ukrepanje ob nesrečah v vseh krajevnih skupnostih in temeljnih ali drugih organizacijah združenega dela. Skratka, povsod tam, kjer delajo in živijo naši delovni ljudje in občani.
Vsem nam je znano, da je takojšnja pomoč ob nesreči najučinkovitejša. Naravne in druge hude nesreče ter vojne akcije puščajo velike posledice. Te pa so lahko manjše, če ob nesreči znamo pravilno ravnati in nuditi prvo pomoč tistemu, ki jo je potreben.
Vsako leto je organiziran preizkus znanja enot prve pomoči. Letos se je v naši občini pomerilo kar oseminpetdeset ekip. Iz TOZD Rečica sta nastopili dve ekipi.
Uvrstitev ni Mia ravno najboljša. Vendar je bila oskrba poškodovancev brezhibna. Obnovitev znanja iz prve pomoči pa je lahko v veliko pomoč tudi posamezniku.
Železobetonska stebra bodočega mostu nove bohinjske ceste na Obrnah
Na treh parih takih mostov bodo ležali jekleni nosilci in betonska plošča enega od obeh mostov zadnjega odsega ceste foto Ažman
Planinski jubilej
Marljivi gorjanski planinci so v soboto, 26. maja letos proslar vili častitljivi jubilej. Praznovali s*o 50-letnioo obstoja. 26. maja 1929. leta so namreč v Gorjah ustanovili planinsko društvo. Prvi predsednik društva je bil Jaikob Jan — Rpečndkov iz Spodnjih Gorij, ki so ga Italijani med okupacijo v Ljubljani zverinsko umorili. Društvo je imelo v prvem letu 70 članov, danes šteje članstvo 771, od teh 102 mladinca in 112 pionirjev, kar kaže za nadaljnji razvoj gorenjskega planinstva dobre perspektive.
Gorenjski planinci so prejeli 8 zlatih značk, 32 srebrnih in 22 bronastih od PZS. Od PZJ pa so prejeli žlate častne značke trije člani, srebrne pa 6. Skupno je bilo odlikovanih 71 članov, ikar dokazuje njihovo vestnost in požrtvovalnost.
Na proslavi pa so prejeli od PZS zlate častne značke, ki so jih izročili zastopniki te zveze: tovariš Anton Bučar, Janez Paz-lar in Metod Pazlar, srebrne pa Marica Okršar, Bogdan Klinar in Jože Markelj. Društvo je dobilo posebno priznanje od PZS za 50-letno uspešno delo na področju planinstva. Sedanji dolgoletni predsednik, Matija Klinar, je za svoje delo prejel knjigo »200 let Triglava«. Predsednik Klinar je podelil zlate društvene značke naslednjim: Antonu Bučarju, zastopniku PZS, Krišpinu Ogrisu, fci je edini ustanovni in častni član društva in Jožetu Muleju sit. Priznanja (diplome) pa je prejelo za svoje dolgoletno dalo v društvu več članov, za vzorno skupno sodelovanje so prejela priznanja tudi vsa planinska društva iz vse Gorenjske, KS Gorje im vse družbenopolitične organizacije in društva iz Gorij; iškupno je bilo podeljenih 132 priznanj.
Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Jožica Arh, Andrej Troj ar, Branko Urh, Miro Kelbl, Rafko Šolar, Branko Marčič, Ciril Kraigher in Marija Urankar.
Gorjansko planinsko društvo oskrbuje dve visokogorski planinski postojanki: dom Planika in Dolič, ki stojita tik pod Triglavom. Dom na Doliču je bil vse do konca vojne pod italijansko oblastjo, bila pa je to le skromna koča italijanskih fi-nancarjev. To kočo so gorjanski planinci preuredili in je bila leta 1953 otvoritev, razpolagali so s 44 ležišči. Ker so v povojnem obdobju Obiski v gorah iz leta v leto večji, je bilo treba misliti na povečavo. Graditi so začeli leta 1972, dozidali so kletne prostore, jedilnici in povečali ležišča na 160. Otvoritev pa je bila leta 1973. Uredili so tudi sanitarije, 'dogradili iso rezervoar za 25 m3 vode. Gradbeni material je prinašala vojska s helikopterjem in ga je bilo preko 90 ton.
V domu na Doliču so zabeležili v lanskem letu 10.800 obiskovalcev, nočitev pa 4.428. Obisk pa je bil gotovo še večji, toda vsi obiskovalci se ne vpisujejo v knjigo obiskovalcev, kar pa ni prav.
Planike niso povečevali, preuredili so le notranje prostore, napeljali iso elektrovode in uredili sanitarije. Zgradili so še en rezervoar z 22 m3 vode. Planika ima 80 ležišč, obiska pa je bilo lani 9.500, nočitev pa 3.317.
Na proslavi so v kulturnem programu sodelovali moški pevski zbor Svoboda z Bleda, recitatorji iz osnovne šole bratov Žvam in godba na Pihala iz Gorij, program pa je povezoval tajnik društva Lojze Jan. Vsak udeleženec te proslave je dobil lični bilten, ki odkriva celoten razvoj planinstva iz Gorij. Pred proslavo je bila v avli osnovne šole odprta zanimiva razstava o razvoju planinstva. Zanimive so prve smuči (došce ali doge) in prvi planinski leseni čevlji, ki jih je delal neki mož iz Zgornje Radovne. Svoj prispevek k tej razstavi so dali tudi planinci iz
PD Dovje — Mojstrana. Na razstavi je bila zanimiva tudi slikovna literatura.
Ob zaključku proslave so planinci iz PD Radovjice svojim tovarišem iz Gorij v spomin podarili lepo barvano planinsko sliko. Zastopniki PZS in sosednjih planinskih društev so se pohvalne* izrazili o razvoju planinstva v Gorjah z željo za nadaljnje tovariško sodelovanje. Gorjanski planinci bodo v mesecu avgustu organizirali v okviru občinskega praznika občine Radovljica zbor vseh planincev iz občine Radovljica, vabljeni pa bodo tudi drugi občani in planinci.
Jože Ambrožič
MnMfße
KOlll
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC MAJ 1979
učencev delav- v poki. cev lesnih šolah
TO »Tomaž Godec«
Bohinjska Bistrica	480	11
TO Rečica	305	11
TO Mojstrana	57	6
TO Podnart	71	1
TO Trgovina	22	
DSSS	79	
	1014	29
Poročili so se:
Milutin Ivanovič — TO Mojstrana
Rodili so se:
Marjani Gvetak — hči (TO Bohinj)
Reziki Stare — hči (TO Bohinj)
Štefki Skumavec im Matjažu — hči (TO Rečica)
'Firancu Rekelj — hči (TO Rečica)
Ljubu Gamziju •— hči (TO Rečica)
NE PREZRITE!!!
Zaradi prepovedi vožnje osebnih avtomobilov s parno ali neparno številko bodo v našem počitniškem domu v Seči izmene v SREDAH in ne v torkih, kot je bilo določeno doslej.