V cauu Zasavski “•“! TEDNIK TRBOVLJE, 20 febr. 1964 • Štev. 8 • Leta XVII. • 20 din ill ■ ■ ■ ■ ■ m m ■ ■ ■ ■ 20 - letnica SNOS Včeraj In danes poteka dvajset let slovenskega parlamentarnega življenja in dela. 19. in 20. februarja 1944 je bilo na mreč v Črnomlju, na osvobojenem ozemlju, prvo zasedanje Slovenskega narodn oosvobodilnega sveta, ki je takrat predstavljal najvišji organ ljudske oblasti na Slovenskem. Ce je Kočevski zbor in na njem . iz voljeni SNOO pomenil začetek uvajanja slovenske državnosti, je črnomeljsko za sedanje pomenilo dokončno potrditev te državnosti in njeno formalno in dejans ko vključitev v federativno ureditev nove države jugoslovanskih narodov. N. K. Maš TEDNIK v februarju Obljubo danes Izpolnjujemo. Februarsko »presenečenje« Je tu! Pričujočo številko našega »Zasavskega tednika« smo tokrat prvič tiskali v Mariboru pri CP »Mariborski tisk«, kjer bodo odslej tudi tiskali naš list. V prihodnje bo »Zasavski tednik« redno vsak četrtek Izhajal na 16 straneh. Pričakujemo, da boste z novo vsebinsko in grafično urejenostjo zadovoljni; ml pa se bomo trudili,'*da bomo iz številke v številko popestrili vsebino tn še Izboljšali podobo našega tednika. Se posebej opozarjamo ob. Cane Trbovelj, Hrastnika, Zagorja ob Savi in Litije, da bodo lahko poslej našli sleherni teden — vsak na posebni strani — važnejše vesti, članke, komentarje In druge prispevke lz svojih občin. Dve strani pa smo namenili še drugim vestem iz vseh krajev našega Zasavja. Da bi popestrili vsebino našega tednika, smo k sodelovanju povabili več tovarišic ln tovarišev lz posameznih kolektivov ln krajev, ki bodo — tako upravičeno pričakujemo — lz tedna v teden sodelovali z nami ln nam tako pomagali obogatiti vsebino lista. Uvedli pa smo tudi več drugih novosti. Ker pa želimo v uredništvu Izvedeti za vaše mnenje o novi urejenosti lista, prosimo za vaša sporočila, ki Jih bomo upoštevali pri nadaljnjem vsebinskem ln grafičnem oblikovanju našega »Zasavskega tednika«. Vsakega vašega prispevka — naročniki ln bralci — bomo v uredništvu nadvse veselil Pred nami vsemi je zdaj še ena — ln sicer neodložljiva ln takojšnja naloga: razširiti krog naših naročnikov ln bralcev. »Zasavski tednik« je Se vedno najcenejšl tednik, saj velja letna naročnina le 720 dinarjev Zato bodi naša skupna naloga: pridobimo vsak še po enega naročnika na domači tedniki Uredništvo ln uprava »Zasavskega tednika« Razgovor o družbeno -ekonomskih vprašanjih Zasavja V soboto dopoldne je bil v Ljubljani razgovor s pred- strežno rešitev v jugoslovan-stavniki delovnih organizacij In občin iz Zasavja, ki ga je skem merilu, v okviru ob-sklical Okrajni komite ZKS Ljubljana. Razgovora so se stoječega ekonomskega si-udeležili tudi predstavniki Republiškega Izvršnega sveta stema. Viktor Avbelj in podpredsednik Janko Smole, sekretar Pri reševanju problemov in Okrajnega komiteja ZKS Mitja Ribičič, predsednik repub- Pri programiranju nadaljnje-liške gospodarske zbornice Riko Jerman, predsednik Okraj, ne skupščine Ljubljana inž. Marko Bulc in drugi. Glede na to, da rudniki za- večanje za 10 "/e. Razgovor radi plafoniranih cen ne morejo v zadostni meri ustvariti skladov za modernizacijo zastarele opreme, stanovanjsko graditev in ustreznejše povečanje osebnih dohodkov, to v dobršni meri otežkoča povečanje produktivnosti. Rudnikom je bila v decembru o-dobreno začasno povečanje cen v zimskem času ln sicer za 5 "/e. Predlagali pa so po- pa je npr. pokazal, da tudi republika kaže vso pripravljenost, da pomaga premogovnikom s tem, da bi začasno krila del razlike med predlaganim In odobrenim odstotkom povišanja cen, toda samo zato, da bi lahko bolj premišljeno in temeljito poiskali kompleksnejšo in trajnejšo rešitev problema. Poiskati je treba namreč u- ga razvoja, so poudarili na razgovoru, pa postaja čedalje nujnejše tesnejše sodelovanje delovnih organizacij in občin v Zasavju, ki jih družijo skupni problemi. Tudi februarja rekordna proizvodnja? Januarja letos Je delovni kolektiv Rudnika rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik dosegel doslej največjo mesečno proizvodnjo premoga. Rudarji so nakopali 106.300 ton premoga, v kar je všteta tudi že pridobljena količina manjvrednega premoga za Termoelektrarno Trbovlje. Mesečni operativni plan je bil v januarju dosežen s 107,6 •/». Plan proizvodnje je bil dosežen in presežen deloma zaradi prehoda na koncentraci- Dones občni zbor ObZTK Trbovlje Danes popoldan, ob 17. nrl, bo v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah občni zbor občinske zveze za telesno kulturo. Letos nakopano že 79.350 ton premoga Zagorski rudarji v tem letu uspešno Izpolnjujejo planske naloge. V januarju je bilo predvideno, da bodo nakopali 49.100 ton rjavega premoga, nakopali pa so ga kar 51.200 ton. Do 13. februarja (mesečni plan za februar je 54.400 ton) pa so nakazali že 28.150 ton rjavega premoga. -n« Ana Smodiš prva v tekih BLED — V soboto so bile končane na Bledu 8. zimskošportne igre »Elektre«. Tek-kovanj so se udeležili tudi športniki iz Trbovelj. Med njimi je osvojila 1. mesto v teku pri članicah Ana Smodiš 17,35,2. Erna Smodiš 21,10. V skokih je osvojil 3. mesto Bantan s 183,8 točkami. Požar na avtobusu (o) TRBOVLJE — 14. februarja Je prišlo do požara na avtobusu LJ 89-29, ki ga je upravljal poklicni voznik Alojz Potrpln. Začelo Je goreti v rezervoarju za nafto. S pomočjo potnikov ter voznikov tovornih avtomobilov so požar kmalu zadušili. Materialna škoda je minimalna. Avtobus ni bil sposoben za nadaljnjo vožnjo. jo delovišč za pridobivanje premoga v jami, deloma zaradi dobrega poteka del na separaciji, v glavnem pa za- TZSSVS&S&EZ Prešernovo gledališče v Trbovljah da je bil plan proizvodnje visoko presežen, pa kljub temu še ni bilo mogoče zadovoljiti vseh potreb. Pričakovati je mogoče, da bo takšna proizvodnja premoga, kot je bila v januarju, dosežena tudi v februarju ln morda še v naslednjih mesecih. -tl V soboto, 22. februarja, bo gostovalo v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah Prešernovo gledališče Iz Kranja z delom »Druga Velika beseda«. Predstavi bosta ob 17. ln 20. uri. Delo, kl je bilo naštudirano ob 100-let-nicl »Narodne čitalnice v Poledenele ceste so v Zasavju povzročile v zadnjem času precej prometnih nesreč Zadnja prometna nesreča na cesti pri Sušniku je terjala 500.000 din materialne škode. Koliko časa bodo poledenele in neposute ceste v Zasavju še vzrok prometnih nesreč? Kranju«, je sestavljeno iz treh iger in sicer »Jamske Ivanke«, ki jo je napisal Miroslav Vilhar, »Roze« dr. Frana Celestina in »To sem bil« v priredbi Miroslava Vilharja. Gostovanje kranjskih gledališčnikov postavlja pred trboveljsko publiko obveznost — napolniti dvorano pri obeh predstavah. Neprijetno bi bilo za trboveljske kulturne delavce, da bi se znašli pred zagato, da bi Krajnčani nastopili pred skorajda prazno dvorano, kot se to zgodi nemalokrat ravno domačim nastopajočim skupinam, (pb) Načrtno programiranje Na zadnjem sestanku s predsedniki In sekretarji mladinskih aktivov na občinskem komiteju ZMS so govorili o programiranju dela v aktivih, ki naj bi bilo čim konkretnejše in realno. Pri organizacijskih vprašanjih so se dotaknili odnosov med aktivi in občinskim komitejem ZMS. Potrebno bo stremeti za tem, da bodo tl odnosi čim pristnejši, hkrati pa .poiskati tako oblike, ki bodo najuspešneje delovale pri skupnem usmerjanju ln dogovarjanju za posamezne naloge organizacije Zveze mladine. Komentiramo Mladi in volitve v organe samoupravljanja V aprilu bodo volitve novih članov delavskih svetov. Kakor sleherne volitve postavljajo tudi te v ospredje vprašanje kadrov. Posebej velja to za mlade proizvajalce. Doslej se je dogajalo, da smo kandidirali za nove člane delavskih svetov mladince tudi zato, da smo zadostili formalni zahtevi po določenem številu mladih kandidatov. Ce so izpadli, je bilo to logična posledica. Starejši jih niso v dobršnem delu poznali, črtali pa so jih tudi mladinci. To bi moralo biti opozorilo mladinski organizaciji in mladincem, da se njihova organizacija kot posamezniki niso dovolj afirmirali v svojem kolektiva. Skorajšne volitve bodo lahko znova ocena, koliko so mladinski aktivi napredovalL Logično pa je tudi, da imajo mladinski aktivi pravico, da iz svojih vrst predlagajo tovariše, za katere menijo, da bi v organih samoupravljanja opravičili zaupanje tako mladih kot ostalih članov delovnih kolektivov. Pri tem naj bi ne tešili za številom, temveč sposobnostjo in prepričanjem, da se izbrali najboljše. Ce imajo mladi kandidati I zares takšne kvalitete, potem je naloga mladinskega vodstva kot ostalih organizacij v delovnem kolektivu, da podpro mlade kandidate. Se posebej vztrajna pa bi morala biti mladinska vodstva, pa ne samo ta, temveč celotna mladina, v tistih delovnih organizacij, kjer imajo kljub njihovi prizadevnosti in določenih rezultatih dela, še več kot dovolj zakoreninjene miselnosti, češ, »kaj bodo ti«. V takšnih delovnih kolektivih bi moral biti glas mladih še močnejši in odločnejši. Zakaj Nedavno tega sta Republiški in Gospodarski zbor republiške skupščine razpravljala o problematiki v obrti in sprejela predlog zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov. Sprememba strukture gospodarstva, zlasti pa izreden porast industrijske proizvodnje, je pogojila tudi spremembo strukture osebne in družbene potrošnje v toliki meri, da se je vse bolj čutila potreba po vseh vrstah o-brtnih zmogljivosti. Medtem, ko je vlogo proizvodnih obrti v veliki meri prevzela industrija in se je tudi družbena obrtna dejavnost v glavnem razvijala v to smer, je v vsej povojni dobi opaziti pomanjkanje storitvenih dejavnosti, ki postaja pri povečani proizvodnji vse bolj občutno. Počasen razvoj obrtnih kapacitet, predvsem uslužnost-nih, in vedno večje potrebe po teh zmogljivostih zavirajo tudi razvoj ostalega gospodarstva in povzročajo težave v zadovoljevanju vsakodnevnih potreb široke potrošnje. Zasebna obrt je z razvojem družbenega sektorja izgubljala na pomenu kot proizvodna dejavnost in se je v odvisnosti od stopnje razvoja družbene obrti, od potreb tr- .................. Mladinska vodstva v sleherni delovni organizaciji bi se morala že zdaj, brez odlašanja, pripravljati na bližnje volitve članov novih delavskih svetov. Oceniti bi morala svoje kadre, za katere menijo, da bi jih lahko predlagali za kandidate. Cas beži. Skorajda bodo pred vrati volitve, a lahko se zgodi, da bodo marsikak mladinski aktiv našle nepripravljen in potlej bodo spet lahko tarnali, da v njihovem delavskem svetu ni nobenega mladinca. (pb) prepočasen razvoj? žišča in pod določenimi pogoji vse bolj usmerjala na storitve. Dejstvo, da potrebe po obrtniških storitvah hitreje naraščajo kot obrtne kapacitete, je narekovalo, da se odločno usmeri nadaljnja politika razvoja družbene pa tudi zasebne obrtne dejavnosti in da se posebej uredi položaj zasebnih obrtnikov. Kljub temu, da je družbena obrt v tem času narasla od 24.959 zaposlenih v letu 1956 na 30.666 v letu 1962, pri čemer je treba upoštevati še to, da je znaten del obrtnih delavcev zajetih drugje, celotne kapacitete obrti ne zadoščajo, da bi pokrile ra- stoče potrebe po obrtnih storitvah in proizvodnji v zvezi s stalnim naraščanjem življenjskega standarda. Osnutek novega zakona predstavlja znaten napredek v obravnavi zasebnega obrtništva v primerjavi s prejšnjim stanjem, ker ureja področje privatnega lastništva z gledišča družbenega sistema. Med drugim dovoljuje zasebnemu obrtniku skladno z določbami nove Ustave o-pravljanje obrtne dejavnosti z lastnim delom in z lastnimi proizvajalnimi sredstvi. Odpira široke možnosti vključevanja državljanov v obrtno dejavnost s tem, da od- pravlja cehovski način pridobivanja usposobljenosti za opravljanje obrti in dovoljuje opravljanje obrtnih storitev kot postransko zaposlitev. Najznačilnejša novost predloženega zakona, ki ima za namen razširitev družbenih odnosov v zasebni obrti, pa pomenita možnost pogodbenega povezovanja samostojnih obrtnikov z družbenimi organizacijami ter z občino ali drugo družbeno pravno osebo zaradi poslovnega sodelovanja oziroma opravljanja obrti za določene potrebe ter možnost ustanavljanja pogodbenih družbenih obrtnih delavnic. (pb) DRUŽBENI CENTER PO KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH SZDL Prejšnji ponedeljek so se sestali na sektorsko posvetovanje predsedniki občinskih odborov SZDL vseh štirih zasavskih občin in predstavniki nekaterih drugih organizacij. Posvetovanje je sklical OO SZDL Ljubljana; na njem pa so razpravljali predvsem o delu občinskih komisij za sodelovanje z organizacijami. in društvi, kadrovskih vprašanj, ustanavljanju družbenih centrov pri krajevnih skupnostih SZDL in nekaterih drugih vprašanjih is dela organizacij Socialistične zveze. Delo komisij za sodelovanje z organizacijami in' društvi pri občinskih odborih SZDL doslej ni bilo najbolj učinkovito, predvsem zaradi skorajda slabe kadrovske zasedbe teh komišij, pa čeprav vemo, da bi morale komisije same aktivno sodelovati pri kadrovskih vprašanjih posameznih organizacij ali društev. Njihovo delo so zaradi tega morali opravljati izvršni odbori Obo SZDL, namesto da bi bilo obratno. V Hrastniku so se npr. uspešneje uveljavili koordinacijski sestanki kot pa komisije. Na delo komisij za sodelovanje z društvi in organizacijami pa je vplivalo tudi še nerešeno financiranje društev ter nekaterih organizacij v posameznih občinah, predvsem v Litiji, Zagorju in Hrastniku. Dejstvo je, da bi komisije za sodelovanje pri kadrovski politiki posameznih organizacij ali društev morale dajati predloge za takšno kadrovanje, ki bi jim zagotovi-' lo stalen izbor kadrov za njihove potrebe. Politična šola ZK V ponedeljek je pričela z delom politična šola za člane Zveze komunistov, ki jo je organiziral občinski komite ZK Trbovlje v sodelovanju z Delavsko univerzo. Pouk v šoli je strnjen in bo trajal tri tedne. To je že drugi oddelek Politične šole, ki jo je organiziral Občinski komite ZK v zimski izobraževalni sezoni. Na posvetovanju so med drugim spregovorili o naraščajoči potrebi po družbenih centrih po posameznih krajevnih organizacijah Socialistične zveze, predvsem, če hočemo uspešno nadaljevati družbeno delo in angažirati ljudi na tistem področju, ki Jih bo zanimalo. Trenutno stanje v vseh štirih zasavskih občinah, kj^r zaenkrat primanjkuje ustreznih prostorov, pa bodo skušali rešiti postopoma v doslednejšem času (p) 12 OSNUTKOV STATUTOV V JAVNI RAZPRAVI 12 delovnih organizacij s področja litijske občine (Kre-sniška industrija apna, Mizarstvo Gabrovka, KZ Ga-brovka-Dole, KZ Litija, Pletilja, Kino, Komunalno podjetje, Gradbeno podjetje, Industrija usnja Šmartno, Lesna industrija, Predilnica in Zdravstveni dom) je že dalo osnutke statutov v javno razpravo. V manjših delovnih organizacijah pa v teh dneh zaključujejo z izdelavo osnutkov statutov. Zasavski rev|rfi v letu 1941 Piše: L»i“ požuh Znak za konec akcije Je bilo zvenenje cerkvenega zvona; za lo sta bila določena dva borca, ki naj bi tudi preprečila cerkovniku biti plat zvona ob požigu žage. Zaradi letalskih izvidniškth poletov so predanili v Str-menlcah, nato pa so vso noč hodili do tabora na Dobrovljah, skoraj po Isti poti, po kateri Je prispela nad Šoštanj Savinjska četa. Na štabnih razgovorih najvišjih nemških oblastnikov na Spodnjem Štajerskem 10. oktobra 1941 v Mariboru Je poročal zastopnik redarstvene policije, da Je »banda« 50 mož, 9. oktobra zjutraj blizu Mozirja napadla nekega kmeta In mu odvzela živež«. Nemci so Imeli v Šoštanju enega mrtvega. To Je bil verman Stanko Štraus, frizerski mojster Iz Šoštanja, hi Je bil tisto noč dodeljen orožnlštvu za patruljne službo In Je bil tedaj na poti proti orožniški postaji Od orožnikov, katerih eden Je bil ves čas skrit v postojanki pod posteljo, mu ni upal priti nihče na pomoč In Je prišlo po Štrausov! smrti celo do nesoglasij med Wehrmannschaftom In orožnlštvom. Orožniki so se sicer skušali prebiti Iz svoje postojanke, pa Jih Je mitraljezec l.o)z Vresk Iz Revirske čete ves čas držal pod ognjem, še potem ko so se že hoteli vdati. Med tremi ranjenimi Je bil tudi vodja šoštanjskega Wehr-mannschafta. V stanovanju Izdajalca Hansa Gruberja so zaplenili vermansko uniformo, obleko In dokumente, pa tudi trgovino so mu Isprazntlf ter uničili. Sicer pa Izdajalcev samih ni bilo najti, ker so se dobro poskrili ali pa so bili na Sestanku v neki dvorani, kot se Je pozneje na splošne govorilo v Šoštanju, In so se ob napadu po tajili. Zasede niso tniele dela, ker Nemcem v Šoštanj ni nihče prišel na pomoč. Očividci napada, ki Jih Je Wolf, komandant Wehr-mannschafta Standarte (polka) Celje-Zahod, osebno zaslišal, so med drugim povedali, da so bili partizani deloma oblečeni v bivše jugoslovanske vojaške uniforme, nekaj Jih Je Imelo čelade In da Jim Je poveljeval srbski major. V Šoštanju samem so Nemci In njihovi domači oprlčntkl po napadu stresali svojo onemoglo Jezo nad vsemi, ki so bili osumljeni sodelovanja partizani. Poleg drugih so prijeli tudi čevlajrja in komunista Ivana Plrečnika, ki Je še z nekaterimi somišljeniki ob napadu vpil po Šoštanju: »Prvi bataljon levo, v napad, drugi bataljon, hura, za menoj«. Udeleženci In očividci napada soglasno Izjavljajo, da so partizani v Šoštanju prepevali revolucionarne pesmi s takim ognjem, ki so ga zmogli le prekaljeni komunisti. Po napadu se Je daleč naokrog govorilo, da so Imeli partizani celo avtomobile, tanke In topove. Nemci so 10 oktobra 1941 privedli Iz Celja v Šoštanj deset talcev In Jih tam ustrelili. Med njimi so bili kurir Dušan Finžgar, skojevski funkcionar Iz Celja, ki so ga zajeli na poti v Maribor, ter že omenjeni partijski sekretar Revirske čete Ivan Keše, ki so ga zajeli nekje pri Branku. In borec Jože Petrič, oba Iz Trbovelj. Štajerski partizanski bataljon na DOBROVLJAH Dobrovlje so lepo oblikovano, na severu zaokroženo sleme, ki kot skrajni odcepek Savinjskih Alp omejujejo del Savinjske doline z njene zahodne strani. Gozdnato pogorje s številnimi dolinicami kratkega -- n— r““> Iiuu linvn, HIVLIUV VISOKO. V 'V pa naraSta od severovzhoda proti Jugozahodu. SSMffi.VrSMSIliSSI? M’ "■ vorlcl označujejo za Dobrovtje samo vzhodni del slemena, srednji del Imenujejo Creta In zahodni del Sv. , ..Me.dtem ko so Nemci z orožnlštvom, policijo. 10 Sostanjskiml In 9« celjskimi vermanl preiskovali okolico Šoštanja, Je bataljon te počival v taboru na Za-krajškovih pečeh v bližini Sv. Katarine na Crrtl, od koder so Imeli lep razgled tako po Savinjski kot po Zadreški dolini Ko so se Jim pridružili še borci, ki zaradi ran ali bolezni niso sodelovali v napadu na Šoštanj, In nekaj novincev. Je štel bataljon «7 mož. cp«y v času, ko se Je bila Revirska četa odpravila s Smfklavža na Grmado, to je okrog 4 oktobra 1941, Je po nalogu Glavnega poveljstva, prispel na Štajersko za komandanta partizanskih čet Franc Rozman — Stane. V Trbovlje so ga pripeljali do Minke Žagarjeve na Barbaro, ki ga Je nato spravila do Francke Unetič — Brigite v Gabrsko. Tam se Je sešel s Sergejem Kraigherjem Revirsko četo Je nato Iskal najprej v njenem tabora pri Smlklavtu In ker Je ni bilo več tam, se Je vrnil nazaj na Gabrsko Ob povratku čet Iz Šoštanja ga Je na Dobrovlje pripeljal Tone Žnidarič — Stefan, ki ga Je borcem tndl predstavil kot komandanta Štajerskega bataljona partizanskih čet. Na vreto Je prišel takrat tudi Sergej Kraigher. (Se nadaljuje) OBČINSKA SKUPŠČINA KOT KOLEKTIVNI ORGAN SAMOUPRAVLJANJA Obrtne delavnice in nova naselja J Skupščina se pojavlja na območju občine kot najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja ter ima pravice in dolžnosti, ki so predvidene z Ustavo in zakoni. Skupščina določa politiko družbeno ekonomskega razvoja, kar pomeni, da so pred skupščino zato zelo odgovorne naloge, ki zahtevajo določeno organizacijo dela in sposobnost skupščine kot kolektivnega organa, ko realizira svoje naloge. Predvsem gre za tako organizacijo dela, ki bo omogočila vsem članom skupščine kar najbolj učinkovito in kvalificirano reševanje problematike. Zato je važno usposobiti odbornike, da bodo lahko u-spešno delovali v organiziranem delu skupščine. Res je, da ima vsak odbornik pravico in dolžnost sodelovati v delu skupščine, toda kljub dobri volji pa zaradi neinformiranosti in nepoznavanja stvari ne pride do aktivnega sodelovanja odbornika v delu skupščine in njenih organov. Zato je važno, da nekje določimo in zahtevamo, da se člani občinske skupščine z materiali in problematiko spoznavajo in da že predhodno dajo svoje mnenje. Ce so dolžni, da odločajo in imajo pravico odločati, naj odločajo zavestno, ne pa formalno. Vodstvo skupščine in družbeno politične organizacije (SZDL, sindikat) bodo morale z odborniki več delati. Priprave za seje bo treba organizirati# zlasti če so pred nami pomembnejše zadeve. Nujno bi bilo, da se člani občinske skupščine predhodno posvetujejo s samoupravnimi organi, s svojim volilnim terenom in odgovornimi ljudmi o problematiki, ki jo bo o-bravnavala občinska skupščina. Primerno bi bito organizirati razgovore z odborniki po posameznih področjih, oživeti klube odbornikov itd. Tudi pri delu svetov moramo misliti na prožnejšo organizacijo dela. Prakticirati bi bilo treba večkrat razširjene seje svetov, kamor bi 1 povabili predvsem samoupravo organe iz prizadetega področja. Marca IV. kongres Zveze Svobod V Ljubljani bo 27. marca IV. kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, na katerem bodo razpravljali predvsem o spremenjeni in izpopolnjeni vlogi Zveze Svobod in prosvetnih društev v naši republiki. Z a to bodo izobraževanju, vlaganju in izživljanju na kulturnem področju ter novim kvalitetam amaterizma posvetili na bližnjem kongresu največ skrbi. Skupščina se bo morala pojavljati kot usmerjevalec politike v občini. Zato je preveliko obremenjevanje z vrsto drobnimi zadevami vča-ših iztrga iz takega položaja. Hitreje bo treba pripraviti odloke o prenosu vrste zadev v pristojnost politično izvršilnih organov, t. j. svetov. Za trdnejšo in organizirano delo skupščine bo treba sprejeti tudi ustrezne predpise. Najpomembnejši akt bo vsekakor Poslovnik, ki bo odločal notranjo organizacijo dela občinske skupščine, med drugim red na sejah, konstituiranje itd. Ne bi bilo napak, če bi v Poslovniku vnesli do- ločila o organiziranem pripravljanju sej, o metodah dela z odborniki in delo odbornikov v volilni enoti. O postopkih in metodah dela skupščine in njenih organov bomo morali stalno razmišljati, da bo skupščina s svojimi organi zares uspešno delovala kot samoupravno telo občanov. Vsaka formalnost v delu skupščine mora biti izključena. Stalno je treba iskati novih oblik, novih prijemov in več storiti za ak-tivizacijo skupščine kot. kolektivnega organa. Ne bi bilo narobe, če bi se tudi statut občine dotaknil teh vprašanj. Jože Dernovšek Z republiškim poslancem Jožetom Laznikom smo se prejšnji teden pogovarjali o nekaterih problemih obrti. Vprašanja so se nanašala predvsem na njegovo razpravo na skupni seji Republiškega in Gospodarskega zbora, ko so poslanči razpravljali o obrti!' Nova stanovanjska naselja so v večini primerov brez potrebnih prostorov za obrt. Kaj menite o tem vprašanju? Zdaj je stvar skupščine, ki je z novo ustavo dobila bistveno močnejšo vlogo in pomembno spremenila strukturo, da prilagodi svojo notranjo organizacijo in metode svojega dela taki vlogi in strukturi. Naša skupščina ne more biti reprezentativen organ nekakšnih splošnih političnih interesov in koncepcij, temveč — v načelu in po smeri svojega razvoja — odgovorni samoupravni delovni organ ljudi v skupnem družbenem delu. Skupščina bo taka, kakršna je naša družba. A prav zato mora spodbujati in se opirati na samostojno in demokratično aktivnost vseh tistih družbenih faktorjev, ki lahko prispevajo k napredku na kateremkoli področju družbenega življenja. Edvard Kardelj: Organizacija in metode dela Zvezne skupščine — Ob razpravi v obrti ne bi smeli prezreti vloge, ki jo ima zlasti storitvena obrt pri razvijanju življenjskega standarda v stanovanjskih naseljih. Ob pospešeni gradnji stanovanj često zanemarjamo ostale funkcionalne e-lemente, ki naj bi harmonično povezovali naselje in tako se nenadoma nahajamo pred ugotovitvijo, da večina stanovanjskih naselij bodisi sploh nima obrtnih delavnic, bodisi pa so nezadostno in neprimerno urejene. Drži tudi ugotovitev, da pogosto v novih naseljih ni nobenih prostorov, kar kaže na določeno slabost v urbanističnem planiranju in projektiranju. Tudi v naseljih, kjer obrtne delavnice obstojajo, se le-te ukvarjajo s proizvodnjo oziroma dejavnostjo za potrebe širšega tržišča. Taka dejavnost gre v mnogih primeriti tako daleč, da delavnice sploh ne izvršujejo uslug po-sameznikom ali gospodinji stvom in zato se mora potroši nik obračati na obrtnika iz-t ven svojega naselja. Razvoj obrti bi bilo potrebno v prli hodnje usmerjati tako, da bi se storitvena obrt za osnovne storitve (frizer, čevljar, nei katere storitve gospodinjst-vom) razvijala in grupirala čim bliže potrošniku, istočas-no pa odpravljati vse tisto, ki bi tak proces razvoja std ritvene obrti onemogočali. Kar se tiče obrti kot celote bi bila naloga urbanistov predvsem v določanju lokai cije za obrtne delavnice, določanju vrste in števila obrti, velikosti površin za posamezne obrti v določenem naselju. Pri tem bi morali predvsem določiti katere obrtne dejavnosti so nujno vezane na ožje stanovanjsko naselje ter kje in kako jih vključiti v to naselje, da bo to funkcionalno vsklajeno. Kaj pa servisi stanovanjskih skupnosti? — V glavnem niso vplivali na bistveno povečanje storitvenih kapacitet. Stanovanjski servisi so imeli npr. široke možnosti na področju gradbene obrti pri vzdrževanju in popravljanju obstoječih stanovanjskih zgradb. To pa so zanemarili ali pa niso bili dovolj sposobni. Za obstoječe poslovne ali stanovanjske zgradbe njihovo vzdrževanje in tekoča popravila bi kazalo podpreti stremljenja po enotnih močnejših organizacijah s strokovno u-sposobljeniml delavci, (pb) Vedno tesnejši stiki z nasitni izseljenci Na zadnjem občnem zboru Slovenske izseljenske matice so poudarili, da postajajo stiki z našimi izseljenci vedno bolj tesnejši. Tako je prišlo lani v šestih skuninah Iz evropskih držav I3o0 izseljencev; 550 iz ZDA in Kanade pa v dvanajstih skupinah^ V letu 1963 pa !p prispela prvič organiziran'- idi skupina izseljencev Iz Kanade. To so bili člani organizacije Bratstvo Jedinstvo iz Toronta, ki jih je pripeljalo letalo slovenskega podjetja Adria-aviopromet v Zagreb, po štirih tednih pa spet nazaj v Toronto. Matica je tudi organizirala sprejeme pri prihodu in odhodu skupin na obmejnih postajah v Sežani in Mariboru ter na letališču v Zagrebu. Zdaj je npr težje ugotavljati točno število obiskoval- cev, ki prihajajo v domovino, kot prejšnja leta, ko so prihajali k natrr s posredovanjem. potovalnih agencij, ki so v stikih z matico. Zadnja leta pa prihajajo tudi mlajše generacije in le redki med njithi se oglašajo na matico. Za Izseljence organizira Matica v sodelovanju s Kompasom številne Izlete, lani in predlanskem se Je teh izletov udeležilo 156 rojakov, tridnevnega Izleta lani pa 75 rojakov. Piknika na Otočcu se je leta 1962 udeležilo kljub dežju 300 rojakov, lani pa nad 400, med njimi pa so bili prvič tudi rojaki iz Kanade. Razen tega so podružnice Slovenske izseljenske matice same organizirale prireditve, izlete ter oglede naravnih lepot, znamenitosti krajev, zgodovinskih, kulturnih spomenikov In spomenikov NOV Lani se je uresničila tudi dolgoletna želja ameriških rojakov. Obiskal jih je vokalni ansambel Slovenski oktet, številni njegovi koncerti v ZDA pa so navdušili številne izseljence. To gostovanje pa je uspelo tudi po zaslugi naših rojakov. Lani je z uspehom gostoval v severni Franciji — v Pas de Calais tudi ansambel »Veseli rudarji« DPD Svobode II iz Trbovelj ob 40-letnici obstoja Jugoslovanske naselbine v tem delu Francije. Med številnimi rojaki v tujini sta zelo priljubljeni stalni publikaciji Slivenske izseljenske matice »Rodna gruda« in »Izseljenski koledar« ki sta slavili že I0-letnico obstoja. Prav takn je popularna tudi oddaja RTV Ljubljana »Za naše izseljence«, ki jo poslušajo rojaki v Ev- ropi in‘Sredozemlju. Naklada obeh publikacij je okoli 8000 izvodov in jo pošiljajo v 36 držav v Ameriki, Evropi, Avstraliji in Afriki. IzSle pa so tudi nekatere druge publikacije, med njimi Učbenik slovenskega jezika v angleškem, španskem, francoskem in nemškem jeziku, brošura Amnestija, Vodič po pravnih predpisih za jugoslovanske izseljenci ter ilustrirano revijo o potresu v Skopju in drugo. Delo Slovenske izseljenske matice je bilo kot vedno plodno in prežeto s skrbjo za čim tesnejše stike z našimi rojak' v tujini (c) It GLASILO ŽCijCl/jfeV ZASAVJA TEDNIK ZBORI DELAVCEV NA RUDNIKU TRBOVLJE Naloga mladine STT pri dvigu produktivnosti Vsa družbena skupnost si prizadeva, da bi povečala materialno osnovo in produktivnost dela, hkrati pa izboljšala in obogatila življenje delovnih ljudi. V ta prizadevanja se je vključila tudi mladina Strojne tovarne Trbovlje — še posebej Klub mladih proizvajalcev, in sicer s sodelovanjem v okrajnem tekmovanju za povečanje produktivnosti dela. Tovarniški komite ZMS v trboveljski Strojni tovarni se je vključil v tekmovanje z veliko mero prizadevnosti in z zavestjo, da se mora vključiti v tekmovanje kar največ članov ZMS, hkrati pa zajeti v akcijo za zviševanje produktivnosti tudi ostale člane kolektiva. S tem namenom je imenoval tudi več komisij in osrednjo strokovno komisijo, ki imajo nalogo, da anaiizi- Inž. Rudi Babič novi direktor STT Na zadnji seji občinske skupščine Trbovlje so odborniki potrdili imenovanje inženirja Rudolfa Babiča za novega direktorja Strojne tovarne Trbovlje, hkrati pa razrešnico dosedanjega direktorja Franca Slapnika, ki je prevzel novo dolžnost v poslovnem združenju »SMELT«. P. Polletne konference Na zadnjem plenumu občinskega komiteja ZMS Trbovlje so med drugim razpravljali tudi o učnih uspehih na trboveljskih šolah. Ker poteka med srednješolsko mladino okrajno tekmovanje za dvig učnega uspeha, so se na plenumu zavzeli, da bi podobno tekmovanje, seveda v občinskem merilu, razpisali tudi med trboveljskimi osemletkami. Prav tako so sklenili, da naj mladinski aktivi skupaj z šolskimi skupnostmi izvedejo do konca tega meseca polletne mladinske konference, kjer naj bi analizirali učne uspehe šole in posameznih razredov ter sprejeli konkretne predloge zr Izboljšanje učnega u-speha. Na plenumu so spregovorili, da bodo morala vodstva mladinskih aktivov iz delovnih organizacij že zdaj razmišljati o kandidatih za sko-rajšne volitve v organe samoupravljanja. Za bodoče mlade člane delavskih svetov bodo pri občinskem komiteju ustanovili Klub mladih u-pravljalcev. , fakturirana realizacija na 20,3 %>, plačana pa za 38,7 •/*. V tej delovni organizaciji je vplivalo na neizpolnjevanje plana proizvodnje pomanjkanje električne energije, mraz in nedokončana rekonstrukcija. Tudi v Industriji usnja so zabeležili uspeh pri Izvozu, saj Je bilo realizirano 10,8 •/• celotnega plana ali za 64.100 $ V primerjavi z januarjem 1963 se Je Izvoz letos povečal kar za 71.7 •/* Industrija apna Kresnice Je proizvodni plan presegla ln sicer pri apnu za 17 •/*, pri tolčencu pa celo za 82Ve To povečanje Je rezultat predčasno opravljenih remontnih del pri veliki peči Negativno Je vplivalo na proizvodnjo le pomanjkanje premoga Fizični obseg Industrijske proizvodnje je bil realiziran 6.6'/» finančni po fakturirani realizaciji s 6,7 •/*, po plačani pa 4,2 •/* Primerjava z januarjem 1963 kaže. da* je količinska proizvodnja letos za 51,7 V* večja, fakturirana realizacija za 96 Ve, plačana pa za skoraj 6 krat, "> V LESNI INDUSTRIJI LITIJA je posebna komisija že Izdelala predlog za skrajšanje delovnega časa v mizarskem obratu Šmartno, vendar sta zaenkrat še dve varianti In sicer, da bi se delalo na vseh delovnih mestih po 7 ur dnevno ali pa 5 dni po 8 ur in vsako četrto soboto Problem je le montažna skupina, katere delovni učinek zavist v glavnem le od fizičnega učinka, v manjši meri pa od organizacije dela na gradbišču. Na rekonstruiranem žagarskem obratu v Zagorici ki bo začel obralo viti predvidoma 1. maja. nameravajo takoj ivestl 42-urnl delovni teden, ker Je povečana proizvodnja zagotovljena, saj je zmogljivost novega vertikalnega polnnjarmenika dosti večja, kot pa sl bo obral lahko nabavil hlodovine, glede na surovinsko zaledje. Posebna komisija Ima nalogo pripraviti ves potreben material za Izdelavo analize V glavnem pa so mnenja te toliko proučena, da bo mogoče uvesti skrajšani delovni čas za večino delovnih mest. ra- da se bo uspeh v drugem dve uri In ne morejo .dose- se posveUijejo z učitelji tudi -------------------------------------------------- o raznih vzgojnih problemih. , .. „w »Tako lahko spremljajo skozi SAVA: Prvi prispevki vaščanov za vSe iet0 otrokovo deio m živ-transformatorsko postajo IX celoten prispevek, spehe. Ena od najtesnejših Preobremenitev električne- teri pa ga omrežja Je bila za prebi- Čeprav je potreba po trans- oblik sodelovanja Sole in dru- formatorski postaji več kot očitna, nekateri nočejo pla-čati prispevka, ker menijo, da je zanje sedanja napetost električnega toka zadostna. valce Save in Spodnjega Loga že nekaj let problem, za katerega je kazalo da ga ne bo mogoče rešiti Zgraditev transformatorske postaje je Razširjajte vaš list bila sicer predmet razprav na Tem posameznikom bo torej številnih sestankih ln zborih volivcev, vendar je ostalo do lani vse le pri razpravah Ze pred časom so bili Izdelani načrti za novo trans- eutii* um Zasavski TEDNIK formatorsko postajo, vendai so šele lani začeli vaščani resneje obravnavati to nalogo. Na zboru volivcev so sklenili, da bodo sami zbrali kar najvišji možni samoprispevek. saj bo gradnja transformatorske postaje veljala >krog deset milijonov dinarjev Določena sredstva p. bo za gradnlo prispevala kra-levna skupnost. Ko so vaščani zvedeli, da je podpisana pogodba za zgraditev nove transformatorske postaje ln da se bo žt letos začeln z gradnjo so začeli vplačevati prve prlspev- treba dopovedati, da pri plačevanju prispevka ne more biti Izjem, kot jih ne bo potem. ko bo v vasi močnejši električni tok Ta Izboljšava bo koristila vsem ln bo omo-<0>»)KJ>ilK_>)K_> gočila modernizacijo gospodinjstev ter večjo uporabo žin bi pa bila šola za starše, električnih motorjev ln stro- Morda bo prišlo kmalu do lev kar )e sedaj zaradi premajhne napetosti nemogoče Upravičeno upamo, da bo letos na Savi ln v Spodnjem Izigu le zasvetila boljša luč A S njene ustanovitve, zlasti Se zato, kei je sedaj v šoli dovolj prostora Starši bi najbrž ustanovitev te Sole toplo pozdravili -Is zen na montaži In transportni ke 2e v soboto, t. februarja skupini, z julijem 1964. M. U. je precej prebivalcev Save vplačalo prve obroke, neka- 1» Š OVASTOLPCA 86-letni ANTON KOS, ki stanuje v Radečah in je že zdavnaj »srečal Abrahama«, je potem, ko sem mu pojasnil, čemu sem ga obiskal, nekoliko okleval in nejeverno zmajal z glavo: »Ja veste, ta- kole na stara leta, pa v .cajtenge’...« Vendar sva se le pobotala zg razgovor. Anton Kos je rastel o-troška leta na kmetiji, 1892. leta pa se je šel učit za trgovca in je imel svojo trgovino že pred prvo sVetovno vojno. Pozneje, ko je »odslužil cesarja«, se je 1923. leta preselil v Radeče, kjer stanuje do danes. Vendar pa se mu pred izbruhom druge svetovne vojne niso nikoli u-resničili vsi lepi načrti, da bo edini sin nadaljeval njegovo delo. Mimo tega, da je bil tudi sam v zaporih, ker je pomagal partizanom in zato okusil trdo nemško pest, ga je najbolj potrla novica, da so sina, ki je takrat zbiral orožje za partizane, avgu- sta 1941. leta skupno s šestnajstimi , radeškimi fanti odpeljali v taborišče Mauthausen, od koder se ni več vrnil. V letu 1961 mu je umrla tudi žena in odslej živi sam. Njegovi dnevi so včasih zelo dolgi... Zagledal se je skozi zavese na cesto, v očeh pa sta se mu pokazali dve solzi. Ena za ženo in druga za sina? Vstal je in me peljal v nekoliko manjšo sobico. Tu je bival njegov sim vse je še tako kot je bilo takrat, le da zdaj visi na steni okvir, na katerega je skromno, a s ponosom pokazal. To je Spomenica, ki jo je izdal prezidij LR LRS 29. novembra 1950. leta za Milana Kosa, ki je padel kot žrtev fašističnega terorja. Razen tega pričajo tudi o njegovih zaslugah v športu še razne diplome, žena pa je nad-,vse ljubila gledališče in je bila proglašena celo za častnega člana takratnega Mestnega gledališča v Radečah. Ginjen mi je tudi povedal, da sta bila z ženo 8. januarja 1961 nadvse presenečena, ko so jima za zlato poroko občina in razna društva pripravila slavje. Takrat je bila žena čudovito razpoložena in je celo zaplesala. Soba v hiši 56 v Radečah ima zdaj le enega stanovalca, ki se večkrat zazre skozi okno na cesto, misli pa so daleč — v mladosti, v Mauthausnu ... Tekst in foto: R. Palčič R BOVL) E PODKUM 7ŽLAKE m^iTseNOŽETI kvfcK j&o&pve c DOL ČEČE PRAPRETNO DOPISNIKI —T\xn2xrtxx4vne skupnosti in turizem AMBULANTA ŽE V MAJU? zbora Turističnega Cemšenik. društva ■ Delo PGD Cemšenik je zadovoljivo. Pred leti je kupilo motorno brizgalko in v skoraj vseh vaseh uredila vodne rezervoarje za primer požarov. Vaščani so vedno pripravljeni pomagati društvu, ker vidijo, da je mogoče s skupnimi močmi povečati požarno varnost ih zaščititi premoženje vseh pred ognjem in drugimi nesrečami. Dole pri Litiji je hribovska vasica. Mladina odhaja v dolino in se zaposluje v industriji; na kmetijah ostajajo starejši ljudje. Ti ponižajo posestva v nakup kmetijski zadrugi, vendar jih ta ne kupuje. Zaradi starosti kmetje le s težavo obdelujejo zemljo, prav tako s težavo pa poravnavajo obveznosti, čeprav na primer zemljiški davek ni ve- delonf lik. Vaščane težijo še nekateri F* - drugi problemi Bolje bi bilo | U||C« IlciKO C F. S. treba urediti in redneje vzdr- ■ V Cemšeniku so v teku priprave za Izdelavo osnutka statuta krajevne skupnosti, ki naj bi obsegala področja dosedanjih krajevnih odborov Cemšenik in Jesenovo. Krajevna organizacija SZDL Cemšenik je skupaj s krajevnim odborom Cemšenik in Jesenovo imenovala poseben odbor, ki ima nalogo pripraviti osnutek statuta. Odbor se je že sestal in razpravljal o ustanovitvi krajevne skupnosti, njenih nalogah in o o-snutku statuta. ■ Na zadnjem zboru volivcev so občani živahno razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna občine Zagorje oh Savi za letos, še posebej o nalogah na področju turizma. Cemšenik ima namreč vse pogoje za razvoj turizma, saj je v bližini Cemšenika planina, v zimskem času so v okolici številni tereni za smučanje, v bližnji vasi pa je lani začela graditi sindikalna podružnica zagorskih rudarjev počitniški dom. Na zboru volivcev je bil Izvoljen poseben devetčlanski odbor, ki bo pripravil vse potrebno za sklicanje ustanovnega občnega STO DNI V NEZAVESTI Ko se je 1. novembra prejšnjega leta v zgodnjih jutranjih urah 15-letna Dragica Pilpah z Loga pri Mlinšah odpravljala z mopedom k šivilji, ni slutila, da se ne bo vrnila zdrava domov. Okrog desete ure se je vračala domov, ko ji je na Popolnoma ravni cesti na Medijskem polju nenadoma Prečkal cesto nek fant s kolesom. Pri trčenju je Dragica tako nesrečno padla, da je obležala nezavestna. Takoj so ji nudili zdravniško pomoč in jo iz Zagorja odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Tu je ležala 95 dni nezavestna kljub prizadevanju zdravnikov, da bi jo ozdravili. Pri padcu si je močno poškodovala lobanjo in možganski sistem, tako da se ni več prebudila iz nezavesti. • Dragica je bila edinka in dobro vzgojena. Njene sošolke in sošolci so jo zelo cenili. To so dokazali tudi zadnje dni njenega življenja doma. V soboto, 8. februarja ob 10. uri zvečer je umrla. Med mladinci bo Dragica ostala v lepem in trajnem spominu (vf) z občinskimi dohodninami? Na zadnjem zboru volivcev v vasi Turje, izrazito kmetijskem področju hrastniške občine, so občane najbolj zanimala vprašanja v zvezi z občinsko dohodnino in doklado od kmetijstva za leto 1964. Odbornik občinske skupščine je pojasnil, da bodo novi predpisi predvsem v korist individualnih kmetijskih proizvajalcev. Na zboru so razpravljali tudi o socialnih problemih, zlasti še o starejših ljudeh, ki živijo na kmetijah, a zaradi starosti in izčrpanosti, ne morejo s pridom obdelovati zemljo. D. M. Mala reportaža: Mimogrede v Litiji Vlak je cvileče ustavil na železniški postaji v Litiji. V temno megleno jutro so se nizale silhuete potnikov, ki so krenili proti vagonom. To so bili delavci, uslužbenci in nekateri zgodnji študentje, ki sleherni dan ob 5 04 pričakujejo vlak, če seveda pripelje točno po voznem redu. Njihov delovni ali študijski dan poteka v Ljubljani — Litija, je bilo slišati sprevodnikov močni glas in truma potnikov se je pomaknila proti vratom vagonov. To je vsakdanji prizor na železniški postaji v Litiji. Čakalnica Je odločno premajhna za tolikšno število potnikov Zato bi kazalo poskrbeti vsaj za streho nad pročeljem postajne zgradbe, da ne bi bili potniki prepuščeni vsem vremenskim neprllikam Zadnjega v eni od skupin sem pocukal za rokav in ga naprosil za nekaj podrobnosti. — D , vsak dan se vozim v službo v Ljubljano, delam pa v tovarni »Saturnus«. Na vaše vprašanje, če je zame osem ur službe in še vožnja z vlakom naporna, moram pripomniti, da sem se počasi privadil na to in mi zdaj ne dela kakih večjih preglavic. Priznam pa, da se mi počitek duma marsikdaj krepko prileže. Sicei pa ...« Vlakovni odpravnik Je že nakazal odhod vlaka moj sogovornik se je opravičil in izginil v vagonu, tako, da mu nisem mogel zvedeti niti imena. Vlak je potegnil in odpeljal iz litijske železniške postaje veliko število stalnih »vozačev«, ki jim je vožnja v Ljubljano vsakdanji dogodek. Vrvež na železniški postaji v Litiji lahko opazujemo, kadarkoli se vozimo skozi to zasavsko mesto in od koder odpotuje sleherni dan v Ljubljano (po neuradnih podatkih!) okrog 1500 delavcev, uslužbencev In štndeptov Letošnji mraz ki je v nekaterih dneh še posebel »pokazal zobe«, pa bi morda lahko opomnil pristojne organe da bi bil že čas pomisliti na ustreznejšo in večjo čakalnico, saj sedanja ne sprejme niti 100 potnikov Pomisliti bi morali na vse tiste, ki morda s tega ali onega konca pridejo peš do železniške postaje in si zažele vsaj tople čakalnice. Verjetno bi bili temu hvaležni vsi oni, ki so v mrazu trkali s petami, da bi si ogreli prezeble noge. Kaj pravite, litijski potniki? (rap) Naročam »ZASAVSKI Pošiljati mi ga začnite takoj — z dnem ..... Priimek in ime Kraj, ulica, hišna št. TEDNIK« 1% . ! V Lastnoročni podpis Pošta ... - Vam ugaja ZaStmkt TEDNIK GLASILO BI Dl ZASAVJA ca M B ta a N n ■S 3i RB0V P. P. 8i 1- l’ g ževati ceste. Ambulanto bo dobila vas morda že v maju, najkasneje pa v juniju; v njej pa bosta nudila pomoč splošni zdravnik in zobozdravnik. Letos bodo dobile Dole za vsa komunalna dela 750.000 dinarjev; ker je problemov precej, bodo vaščani precej' del opravili s prostovoljnim M. Z. ZIVL1ENDL „Sklepala je ročice in prosila../* Dokončno besedo o tem nevsakdanjem in nehumanem primeru bo izreklo verjetno kaj kmalu Občinsko sodišče v Trbovljah. Ni naš namen kaj koli dodati ali komentirati ... »Zadnje dni minulega leta je prišla k meni G. A. iz Trbovelj«, je povedal referent za varstvo družine pri Zavodu za socialno delo v Trbovljah, »ter me prosila, naj pokličem na razgovor njeno hčer, ki ima majhnega nezakonskega otroka. Hčerka se je kasneje poročila — in tu se začne trpljenje za nedolžnega otroka.« V razgovoru s staro materjo je referent zvedel, da očim otroka večkrat pretepa, tako da je modrikast po telesu. »Tudi sedaj ima otrok pod-plut obraz. Hči mi pravi, da jd je kupila nove čeveljčke, in da je otrok padel po stopnicah in se udaril. Pri zdravniku je pa povedala, da ima otrok napade ter da so udarci od tega. Otrok se mi smili, ker bo moral zaradi napačne hčerine izjave v bolnico v Ljubljano«, je tožila stara mati. »Očim otroka večkrat nažene klečati v kot. Ni dolgo tega, ko jo je spet nagnal klečati. Ročice je morala stegniti, očim pa je nanje položil drezalo. Očim se je vse-del za mizo, si prižgal cigareto, položil na mizo uro in čakal, koliko časa bo otrok zdržal v takem položaju.« »Ob neki drugi priložnosti je otroka zaprl v zajčji hlev. Otrok je bil v hlevu zaprt toliko časa, da sem ga slišala, kako joka in ga osvobodila,« je končali svoje pripovedovanje stara mati. Referent za varstvo družine je obiskal tudi najbližje sosede. Nihče Izmed tistih, ki so bili zaslišani, ni povedal niti ene same dobre besede o očimu. Njihove Izjave so naslednje: Prvi sosed: \ »Otrok je bil večkrat pri nas. Tudi prespal "je že tukaj. Vse nas je imel zelo rad. Domov ni hotela nikoli iti, ker se je bala očima.« »Ko eem nekega poletnega dne nesla otroka domov, so Ji dali jesti. Doma Je bil tudi njen »atek«. Ko otrok ni vsega pojedel, ga je očim udaril po glavi tako močno, da je z ustnicami udaril po krožniku In sl jih prebil. Očim je imel navado, da je otroka prijel za ovratnik in ga zibal. Nenadoma ga je pa Izpustil, da je padel na .tla. Otrok se tako boji »ateka«, da se začne tresti in kar o- trpne, če mu kdo reče, da je doma.« Drugi sosed: »Očim res močno pretepa otroka, tako da je-otrok popolnoma preplašen. Velikokrat je bil otrok pri nas. Ko smo jo hoteli zvečer odnesti domov, da bi šla spat, se je oklenila kokargoli okoli vratu, sklenila ročice in prosila in govorila, da bo pridna in da ne gre domov, ker je »a-tek« doma. Nam vsem je bilo zelo hudo, ker se nam je otrok smilil. Moje hčerke so velikokrat zaradi tega jokale, ker se jim je otrok smilil. Otrok je bil po navadi po cel dopoldan na dvorišču. Sedel je na kamnitih Stopnicah, moker, zelo slabo oblečen. Sedel je v mrazu brez malice in ves pomodrel. V stanovanje ni šla. Naši otroci so jo takrat običajno prinesli k nam v stanovanje, jo nahranili in počakali, da se je o-grela. Ko so jo nesli domov, je po navadi jokala, kričala In hkrati prosila, naj jo ne nesejo domov. Vsi smo že nervozni zaradi tega. Otroci jočejo, žena nekaj nerga, da se to mora enkrat urediti, da ne bo gledala otroka, Id tako trpi..,. Skratka vsi smo že živčni.« Tretja soseda: »Otrok se v resnici boji o-četa, ki jo močno pretepa. Sama sem videla vso pomodrelo zadnjico, tako jo je pretepel očim. Vem tudi to, da je otrok, ko se je zjutraj prebudil, vprašal če je »atek« doma. Ko so ji odvrnili da je, se je obrnila k zidu in spala po celo dopoldne in tudi do 14. ure, ko je šel očim v službo. Ni" bila lačna, ni šla na stranišče, potuhnila se je kot da spi. Tudi njena mati jo precej zanemarja. V mrazu jo ne oblači dovolj toplo. Po- cele dneve je otrok na dvorišču ves moker. Niti ga pokliče, da bi ga preoblekla, niti da bi mu dala kaj jesti. Otrokova stara mati me je neštetokrat prosila, ko mi je dala kruh za otroka skozi okno, naj mu ga dam jaz. Kajti, če bi hčerka videla, bi bil .ogenj’ v hiši. Prosila me je tudi, da sem mu jaz dala hrano doma. O- • pazila sem, da otrok nima teka do nobene hrane, stalno se stresa, ustraši se vsakega najmanjšega ropota ... Mati mu ne kupi skoraj nobenih oblek .. .«_ Mati nima sočutja do svojega triletnega otroka, žalostno, toda resničnol J. S. J Osamljeno DOBRIM NA DOBRNI JE VLADALA TEGA DNE MED STARIMI BAJTAMI MRKA TIŠINA, LE KDAJ PA KDAJ SE JE OGLASIL OTROŠKI RAZIGRANI VRISC, OKROG RAZMAJANIH OGLOV PA JE PISKAL ZIMSKI VETER. NA DOBRNI NAS OB PRVEM POGLEDU PRESENETI SVOJSTVENO NAGUBANA GOLA POKRAJINA, »OBOGATI« JO KAKO OSAMLJENO DREVO, KI MEČE SVOJO SILHUETO V OSAMLJENO RAVNINO Ce posežemo nekoUks v čas nazaj, lahko ugotovimo, da je že v debi Trboveljske pre-mogokopne družbe naselitveni vpliv Rudnika segel cele preti Kleka in starim Trbovljam, zajel celotne področje trboveljske kotline in njenih pobočij. 2c v takratnem času je nastajal problem, kje nastaniti delavce — in tako je tudi Dobrna sprejelo nove stanovalce, vendar so se kasneje te stavbe porušile. Ker pa je rudarsko delo izčrpavalo notranjost gričevnatega sveta In se bolj In bolj oddaljevalo od doline, so se po pobočjih navzgor pomikala delavska naselja, M so končno dosegla razrvana tla, kjer so nekoč stala kmečka naselja. Kasneje je imela velik pomen bdi otvoritev novega dnevnega kepa na Dobrni (leta 1900) in oe de takrat zgradili več zasilnih poslopij za stanovanja delavcev in nadzornikov, ki so Mii tudi različnih narodnosti — tabo so MK ta Madžari. Slovaki, Srhi. Makedonci in Romuni, nato se Poljaki hi Italijani. V leta mt — 1080 pa se bHe v zgornji in spednp Dobrni spet v teku gradnje novih stanovanjskih barak, ki so bile postavijeme sleer le za dobe M let, vendar pa stojijo še danes in kljubujejo vetru in mrazu. O tej osamljeni Dobrni, ki bo prav gotovo iz dneva v dan štela manj prebivalcev, hočemo pisati, e deli ras ki pokrajini in njenih ljudeh. Njihovo območje, kjer stojijo te stare preperele bajte, je namreč Se resno ogrožene. Prvo srečanje z Dobrno Ker sem prvič krenil v to smer trboveljskega obrobnega hribovja, sem imel še v ušesih urednikove besede, naj napišem nekaj o Dobrni Zvedel sem, da do tja ni preveč daleč, vsaj tako je zatrdil u-redink. Ko sem vprašal prvega mimoidočega, v katero smer naj krenem, mi je povedal: »Samo kakih dvajset minut, pr boste tam...« Po desetih minutah boje v hrib, sem že zvedri, da je do Dobrne »še kar poi ure«, na dlj sem prišel v petinštiridesetih minutah. Verjemite, ko sem »prisopihal« «na vrb. sem se pošteno oznojil in se sproščeno oddahnil, saj je pot trajala dvajset »partizansko dolgih minut«. Preko tirov in mimo sopihajoče lokomotive sem moral spet kreniti v hrib in ko sem srečno prestal zanimive »akrobatske teste« po ledeni stezi, sem ponovno obstal. Pred mano je leno mežikala • zgornja Dobrna, ki šteje tri hiše, pa hi jim rekel baraka Ob posušenem vodnjaku sem se zazrl v ponekod že poševne razpokane stene, povezane med seboj, da so še dokazovale svoj obstoj. Tudi vrata, za katerimi še stanujejo trdovratni in »pogumni« stanovalci, so postrani ležala na podbojih. Ponekod pa je bilo roka vdolbina v steni je pričala, da tu že nekaj časa ni opaziti zapuščena okna in siveč lastnikov razdejanega stanovanja. Njihovo ognjišče je zdaj'drugje. Družine odhajajo Zgornja Dobrna je zaradi jamskih del precej ogrožena, zato so nekaj družin že preselili v preurejeni samski dom v cenena stanovanja. Prav tako stanje je tudi v spodnji Dobrni s sedmimi hišami, kjer tudi vežejo stene močne železne vrvi, zaskrbljujoč pa je tudi del Heh-kraatove kolonije, od koder so pred kratkim Izselili pet družin v bivši rudniški internat. saj se je nekaj hiš že krepko nagnilo na stran in je izselitev postala že nujnost Zdaj še mnogi čakajo na premestitev, ko bodo zagotovljena nora stanovanja. O tem perečem vprašanju so v Trbovljah tudi že razpravljali s hišnimi sveti in na zborih volivcev, vendar so ugotovili, da pred začetkom zime v letu 1963 ne bodo mogli pristopiti k realizaciji tega aktualnega problema in sklenili v prvi sili popraviti najbolj kritična stanovanja. Hišni svet 20 (ki obsega obe Dobrni) je v tem dobro u-spel, z materialom je pomagal še sam Rudnik, veliko pa so pripomogli tudi sami prebivalci. Vendar se nam ob tem primeru nehote vriva Takih bajt Je na Dobrni še nekaj Marija in Jakob Lamovšek sta Dobrni vprašanje, zakaj se pristojni organi niso prej spomnili reševati nastalo situacijo, saj je znano, da so bile barake postavljene kot zasilna stanovanja za dobo 10 let, to pa bi bilo v letu 1830. Tako so preperele in šibke bajte stare že kar 45 let. njihova sposobnost pa je poglavje zase Ukrepajmo čimprej, ne šele takrat, ko bodo stene zazijale tako na široko, da bomo lahko skozi razpoke videli pohištvo od zunaj hiše (1). Najstarejša družina na Dobrni Na zgornji Dobrni sem potrkal na slepo srečo na neka vrata. Prepričal sem se. da imam včasih zelo dober nos ali pa nepričakovano srečo, kajti stopil sem v stanovanje najstarejše družine, ki živi le-tu že od leta 1919, ko so bila postavljena ta zasilna stanovanja. To sta zakonca 77-Ietna Marija In 83-letni Jakob Lamovšek, ki sta mi povedala med drugim, da je marsikdaj ponoči občutiti tresljaj. ko razstreljujejo premog v Jami v območju pod njihovo »krhko« hišo Posledice niso majhne. V kuhinji in spalnici |e opaziti velike razpoke v steni, katere pa so doslej po svojih mo-'eh sami popravljali Nato smo se za nekaj trenutkov Izgubili v spominih na težke čase ob gladovni stavki leta 1934 ki jih je motno občutila tudi Dobrna. Priletna Marija in Jakotr sta nadvse živahna in gostoljubna človeka, vedrega in na- najstarejša stanovalca na sme ja nega obraza, ne pozna se jima sicer, da jima je bilo v življenju marsikdaj težko. Marija je rodile S otrok, sin ji je padel v partizanih, ena Izmed teh otrok pa je tudi njena hči, ki stanuje v isti hiši za sosednjimi vrati. Po prehojeni strmi poti do Dobrne pa se ;ni je kar pošteno prilegel kozarček domačega likerja, s katerim mi je postregla. Zvedel sem tudi, da ja na Dobrni problem pitna voda, saj jo morajo nositi od pol ure oddaljenega kraja Marija in Jakob sta mi povedala tudi, da vsa leta, kar živita na Dobrni, redita kozo, s katero Imata posebno veselje. Pravita, da bi se težko ločila od tega odmaknjenega mirnega kotička. Spomladi bodo spet oživele njune grede, Jakob pa bo po stari navadi pasel kozo po Dobrni Dobrna nekega dne... Starih barak na Dobrni se Je že krepko polotil čf& Danes živi v njih še skupno 36 družin, to ^Število pa se bo sčasoma manjšalo, saj bo nekega dne .ostal le še spomin, da so na tem razrvanem področju stale nekoč razpokane barake's povezanimi stenami. Ko bodo pripravili za sedanje prebivalce nova stanovanja bo to trboveljsko pobočje nekega dne prazno, po razdelanem pašniku se ne bo več pasla Lamovškov« koza. le silhuete dreves bodo risale sence v pusto in osamljeno ravnino... Tekst in foto; R Palčič ▼ Sest tednov brez tekem! KAKO JE S PRIPRAVAMI NOGOMETAŠEV TRBOVELJSKEGA »RUDARJA« ZA START V SPOMLADAN SKEM DELU PRVENSTVA? KOLIKO NOGOMETAŠEV IMA NA VOLJO TRENER M. P ANIC ZA SESTAVO PRVEGA MOŠTVA? SO TRENINGI REDNI? BO »RUDAR« V SPOMLADANSKEM DELU PRVENSTVA NASTOPAL Z NOVIMI AlOCMI? KAKO JE Z DISCIPLINO? BO DRUGO MESTO ZADOSTNO PLAČILO ZA VLOŽENI TRUD IN ŽELJE? JE LETOŠNJI ŽREB NAKLONJEN ALI NENAKLONJEN TRBOVLJCANOM? KOLIKO PRIJATELJSKIH SREČANJ »RUDARJA« PRED XVIII. KOLOM SLOVENSKE NOGOMETNE LIGE? KOLIKO TOČK BO OSVOJIL »ItUDAR« V PETNAJSTIH SREČANJIH? riborom«, 5. marca v Trbovljah. Na tej tekmi bo nastopilo prvo moštvo »Rudarja«. To pa pomeni, da bodo gledalci v tej prijateljski tekmi že lahko ocenili tudi moč »Rudarjeve« enajsterice. Koliko igralcev ima »Rudar«? Komaj štiriindvajset (24) dni nas loči od dneva ko se bodo začele borbe za točke v spomladanskem delu prvenstva slovenske nogometne lige. V prejšnjih letih je bilo večinoma že v jesenskem delu prvenstva znan zmagovalec. Borbe za točke v lanskem, jesenskem delu SNL, pa so bile naporne In marsikatero srečanje je mogoče zagrenilo urice zimskega počitka za to ali ono nogometno enajsterico. Prikazana igra in osvojena mesta so znana, ne vemo pa kako se bo začelo prvo kolo spomladanskega dela 15. marca 1964. Ze v začetk umoramo omeniti, da je novi koledar oziroma žreb za slovensko nogometno ligo več kot razburil vse slovenske športne duhove. Proti žrebu so vsi udeleženci, razen predstavniki SNL iz Ljubljane, ker je žreb za njih več kot ugoden. Po žrebu, proti kateremu se je pritožila večina slovenskih moštev, med njimi tudi trboveljsko moštvo, bo »Rudar« odigral v XVIII. in ne v XVI. kolu v Celju proti »Celju«. Sele 22. marca bodo Imeli priložnost navijači videti svoje ljubljence na do- mačem stadionu v srečanju z Olimpom. samelna kola letošnjega spomla-Takoj na začetku moram tudi povedati, da je razpored za posamezna kola letošnjega spomladanskega prvenstva zelo zamotan. Da boste lahko tudi sami to uvideli navajam lestvico: 18. kolo — 15. 3. — Celje : Rudar 19. kolo — 22. 3. — Rudar : O-limp 20. kolo — 29. 3. — Olimpija B : Rudar 21. kolo — 5. 4. — Rudar : A-luminij 22. kolo — 12. 4. — Svoboda : Rudar 23. kolo — 19. 4. — Rudar :LJu-bljana 24. kolo — 26. 4y— Delamaris : Rudar 29. kolo — 10. 5. — Triglav : Rudar 16. kolo — 17. 5. — Slovan : Rudar 30. kolo — 24. 5. — Rudar prost 26. kolo — 31. 5. — Kladivar : Rudar 27. kolo — 7. 6. — Rudar : Nova gorica 28. kolo — 14. 6. — Sobota : Ru- dar 17. kolo — 21. 6. ribor B 25. kolo — 28. 6. -« Rudar : Železničar Iz tabele je razvidno, da ne bo igral Rudar na svojem igrišču, pred svojo publiko celih šest tednov (1) V času od 19. 4. pa do 7. 6. Ze prej sem omenil, da je Rudar vložil na nov razpored terena protest. Povedati moram, da so protest zavrnili kot neutemeljeni Torej, v spomladanskein delu prvenstva bo odigral »Rudar« pred domačo publiko le šest srečanj, medtem ko bo v gosteh kar osemkrat*- Ze to kaže na zelo neugoden žreb in na to, da bodo morali igralci Rudarja vložite vse sile in znanje za čim boljši plasma ln zato, da se bodo lahko obdržali na drugem mestu. Preden prepustimo besedo spet trenerju Paniču, moramo zapisati, da je k »Rudarju« prestopilo mimo že omenjenega Petana tudi Rudar : Ma- član »Proletarca« Kordeš. ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼TTTTTTTTVTTTTTTTTTTTT' ■■IP« Vodstvo namiznoteniškega kluba »Kemičar« iz Hrastnika nas je opozorilo na 'izredno nadarjenega mladega igralca Vinka KURENTA, učenca 8. razreda. Ko smo prišli v šolo »Ivana Cankar« v Hrastniku, smo pričakovali, da nam bo prišel naproti visok fant, zagledali smo pa dokaj majhnega fantka, ki nas Je veselo pozdravil. »Ali el dober učenec?« je bilo naše prvo vprašanje. »Ja, lani sem bil prav dober. Letos ob polletju sem pa Imel dobroSpričevalo.« Vinka KURENTA »Kdaj si začel Igrati namizni tenis?« »Pred dobrimi osmimi meseci.« »Kdo te Je navdušil zanj?« »Prijatelj, ki Je bil že včlanjen v društvo ter Edo (Vec-ko). Prvo srečanje z belo žogico Je bilo povsem slučajno. Kaj kmalu sem se pa včlanil v društvo, tako da sem lahko začel redno trenirati.« »Kdo te Je vpeljal v skrivnosti namiznega tenisa?« »Tovariš Simerl ln pa ostali starejši mladinci. Toda zelo hitro sem obvladal repertoar elementov in sem se že prelevil v obrambnega igralca. Upam, da bom postal tudi dober napadalni igralec ...« »Na katerih tekmovanjih si že bil?« »Le na enem. Na memorialu »Heroja Rajka.« »Katfro mesto sl osvojil?« »Prijadral sem do četrtfinala. Izločil me je Blzln Zelo rad bi se sedaj pomeril z njim, Kravanjo in bratoma Prošt. Upam, da bi zmagal.« »Kdo Izmed namiznoteniških Igralcev Je tvoj vzornik?« Kot Iz topa Je odgovoril: »Edvard Vecko!« »Kolikokrat na teden treniraš?« »Uradni treningi so dvakrat: v ponedeljek ln petek. Toda veliko lepše Je bilo med počitnicami, ko smo igrali kar po cele dneve. Domov sem Sel edino na kosilo ln pa spat.« »Ali sl morda kaj posebno teliš?« »Da. Zelo težko pričakujem nov lopar, ki ml ga je obljubil Edo.« -ck 1441aa aaaaaaaaaaaaaaaaaAAAAAAAAAAAAAAAA. Redni intenzivni treningi »Prvi trening v tem letu, oziroma sestanek z vsemi igralci in vodstvom nogometnega kluba »Rudar« iz Hrastnika, je bil 14. Januarja,« nam je odgovoril na vprašanje, kdaj so začeli s treningi, trener nogometašev trboveljskega »Rudarja« Milan Panič. »Na tem sestanku smo tudi o-bravnavall vprašanje medsebojnega sodelovanja med nami ln hrastniškim »Rudarjem. Rezultat tega razgovora je že očiten. Ml smo dali Hrastničanom naslednje štiri perspektivne mlade igralce: Zvegliča, Ocvirka, Florjančiča in Rozmana, ki bodo, tako upam, pripomogli k dobri uvrstitvi hrastniškega »Rudarja«. Hrastničani so pa nam odstopili nadarjenega in talentiraneg mladega Igralca Petana, ki ima vse možnosti, da se razvije v odličnega nogometaša. Za nas bo smel nastopati že v drugem kolu, se pravi v srečanju z Olimpom. Od 14. Januarja treniramo redno trikrat tedensko, včasih po štirikrat po dve url. Razumljivo je, da igralci še niso v taki formi, kot bi želel, ker se pač vsakemu močno pozna »zimsko« spanje. V dvorani smo trenirali le enkrat, drugače pa vedno na prostem. Vsi treningi so kombinirani, se pravi, da ni izrazito kondicijskih ln na drugi strani izrazito tehničnih. Kajti potrebno je, da si igralci osvojijo potrebno kondicijo ln tehniko, tako da ne bi prišlo že v prvih kolih do kakšnih morebitnih neljubih dogodkov. Reči moram, da so zaenkrat še zelo slabi pogoji za treninge ln da bo potrebno precej dela ln truda, da pridemo do tisti vzdržljivosti, ki jo zahjevam ln ki je potrebna za tekmovanje.« štiri prijateljska srečanja Nogometaši trboveljskega »Rudarja« bodo v začetku prvenstva, se pravi do 15. marca odigrali tri do štiri prijateljske tekme. Na teh tekmah bodo sestavili dokončno moštvo »Rudarja«. V načrtu so srečanja s hrast-niškim »Rudarjem, »Proletarcem« v Zagorju ln z »Litijo« v Litiji. Na teh srečanjih bodo nastopili vsi Igralci. Tako za gledalce, kot tudi za Igralce, bo najvažnejša prijateljska tekma s prvim moštvom mariborskega drugoltgaša »Ma- »Vsekakor sem lahko s številom igralcev, ki Jih ima »Rudar« v tem delu prvenstva na voljo, več kot zadovoljen. Ce odštejem že omenjene štiri Igralce, ki smo Jih odstopili hrastniškemu »Rudarju«, imamo sedaj 23 igralcev za prvo moštvo! To praktično pomeni, da imamo dve moštvi, iz katerih bo izbrana »Rudarjeva« enajsterica. Bab tan-Lamovšek, Lukančič-Bostič, Knaus, Breznlkar-Plšek, Pajer (Hribar), Halllaglč, Majcen, Mak — to je doslej eno moštvo, ln zatem še drugo moštvo: Ahlln-Potokar, Sorel-Mlro Kos, Pristov-Stane Kos, Gorišek, 21-bret, Petan, Irt, Kordeš. To je triindvajset fantov, Izmed kiterih bo izbrana enajsterica v treh prijateljskih srečanjih. Torej: gledalci bodo že v srečanju z »Mariborom« videli kdo Je določen za prvo moštvo 1 Med prvenstvom bomo, prav tako kot lani, odigrali vsak teden po dve prijateljski tekmi in seveda tudi trenirali.« Kakšni so pogoji za trening »Kakor se vzame. Zelo težko je zato, ker nimajo vsi igralci službe zjutraj. Nekatere delovne organizacije so uredile, da ni nobenih težav, drugod pa je to zelo nerodno. Najtežje je z Ahlinom, ki dela na Hudniku in ne more zamenjati službe.« Koliko točk bo osvojil »Rudar«? »Pojdimo kar po kolih: Celje : Rudar 2, Rudar : Olimp 2, Rudar : Aluminij 2, Svoboda : Rudar 1, Rudar : Ljubljana 2, Delamaris : Rudar l, Triglav : Rudar 1, Slovan : Rudar 2, Kladivar : Rudar 1, Rudar : N. gorica 2, Sobota : Rudar 1, Rudar : Železničar 2.« Torej: v spomladanskem, zaključnem, delu prvenstva naj bi Rudar osvojil 19 točk. Od tega 10 točk na domačem ln 9 točk na tujem terenu. V tem progno-zlranju niso všteta srečanja ln točke Rudar : Olimpija B ln Rudar : Maribor B. »Devetnajst točk je skromno, lahko pričakujemo še več!«, je dejal M. Panič. Kaj mislite: katero mesto bo pripadlo »Rudarju«? »Z velikim požrtvovanjem ln fair borbo lahko dosežemo veM-ko. Menim, da smo moštvo, ki lahko glede na tradicije In borbenost pričakujemo marsikaj. Zdi se ml, da bi bil že čas, da bi »Rudar« zaigral v II. ligi. Vmes bi že rad dodal, da Je očitno forslranje ljubljanskih zastopnikov v SNL. To nam najbolj potrjuje žrebl Dodati moram, da se bomo borili za vsako točko, ln da nam ta nepravilen žreb ni vzel po- „ guma niti morale. BORILI SE BOMO ZA VRHI«, je zaključil pripovedovanje trener tovariš Panič. J. Savšek (Vesti • HRASTNIK — Vodstvo namiznoteniškega kluba »Kemičar« iz Hrastnika - je kaznoval s prepovedjo igranja treh mesecev najboljšega mladinca Vojka Centriha, ker se ni udeležil tekmovanja v Mariboru. • TRBOVLJE — Zaradi slabega vremena in zmrznjenega igrišča je odpadla napovedana nogometna tekma med trboveljskim »Rudarjem« in skopskim »Vardarjem«. Prijateljska tekma bi morala biti odigrana minulo nedeljo, 16. februarja. • TRBOVLJE — V okviru priprav za tekmovanje v SNL bodo trboveljski nogometaši v času od 23. februar, ja do 8 marca odigrali tri tekme. Dve tekmi bodo odigrali v doslej še nedoločenem času v Piranu, Kopru, Novi Gorici ali pa Ajdovščini. Dogovorjena je tudi tekma z velenjskim »Rudarjem«, ki bo odigrana 1. marca v Velenju. » • ZAGORJE — V nedeljo je bila odigrana v Zagorju prijateljska nogometna tekma med trboveljskim »Rudarjem« in domačim Proletarcem. Zmagali so Trboveljčani s 6:1 (3:0). V moštvu Proletarca je nastopilo 5 igralcev Rudarja. Zimsko rokometno prvenstvo se Je začelo v veliki hali Gospodarskega razstavišča v Ljubljani odprto zimsko rokometno prvenstvo, na katerem sodeluje tudi moška in ženska ekipa trboveljskega Rudarja. Doslej so bile odigrane naslednje tekme: Moški: Rudar : Olimpija 22:8 (9:1); Rudar : Krim 15:5 (6:2); Rudar : Branik 16:5 hi Rudar : Slovan 14:12. Na prvem mestu je Rudar z 8 točkami In gol razliko 67:28, sledijo: Celje In Slovan s po * točkami. Zenske: Rudar : Krim 11:4; Rudar : Svoboda 4:8; Rudar : Mladost 3:3 In Rudar : Branik 9:4. 'Trboveljčanke so trenutno na prvem mestu s 4 točkami. Vsi komentatorji so sl edini v tem, da je Rudar za predstoječe prvenstvo odlično pripravljen in da nima konkurence. S prestopom odličnega vratarja Marguča od Olimpije k Rudarju Je uspelo Trboveljčanom rešiti doslej edino šibko točko — dobrega vratarja. Letna skupščina občinskega strelskega odbora prava na leti skupščini Občinskega strelskega odbora Trbovlje, ki je bali minulo nedeljo, je zadevala potrebe po gradnji centralnega strelišča. Številni delegati, izmed 54, kolikor se jih Je udeležilo skupščine, so podčrtali, da je potrebno dokončno rešiti petletno razpravo o potrebi po centralnem strelišču. Delegati iz posameznih strelskih družin so seznanili navzoče s problematiko svojih društev. Na skupščini Je bilo podčrtano, da Je v zadnjem času zaznamovati zadovoljiv priliv novih strelcev, predvsem iz vrst mladine; ,v sedmih strelskih družinah je sedaj včlanjenih 528 strelcev. Skupščine se Je udeležil tudi (Jelegat Okrajnega strelskega odbora Miha Avšič, ki je nakazal potrebo po večjem včlanjevanju mladine v vrste strelskih družin. Od četrtka do četrtka TELEVIZIJSKI PRUČKAM ČETRTEK, 20. FEBRUARJA i 16 00 TV v iolt (Zagreb); 17.30 Angleščina na TV — Tl. lekcija (Ljubljana); 11.00 Poročila (Zagreb); 18.05 Spored Menda Men-doviča — Zabavna oddaja za otroke (Zagreb); 10.00 TV Obzornik (Ljubljana); 10JO Kakor vam drago — glasbena oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.10 Jack Pullman: »Ne more! vsega Imeti« — prenos drame (Zagreb); 21.30 Poročila (Zagreb). PETEK, 21. FEBRUARJA 17.30 RuSčtna na TV (Ljubljana); 18.00 Poročila (Ljubljana); 18.05 TV Filmski klub (Ljubljana); It JO Živčne bolezni — poljudnoznanstvena oddaja (Ljubljana); 11.50 Glasbeni kotiček: Jože Kamplč (Ljubljana); 19.00 TV Obzornik (Ljubljena); 10.30 J S. Bach: .Kantata o kavi« (Zagreb); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Beograd); 20.15 Ekran na ekranu — filmski mozaik (Zagreb); 21.15 Slovenski pesniki: Karel Destovnik - Kajuh »Samo milijon nas Je« (Ljubljana); 22.15 Poročila (Ljubljana). SOBOTA, 22. FEBRUARJA 18.00 Poročila (Beograd); 1S.0S Gledališče ob 18.05 — zabavno glasbena oddaja za otroke (Beograd); 10.00 TV Obzornik (Ljubljana); 10.20 Ekspedicija — potopisna reportaža (Ljubljana); 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporeda (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Ljubljana); 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — humoristična oddaja (Beograd); 21.45 Serijski film (Ljubljana); 22 15 Poročila (Ljubljana) NEDELJA, n. FEBRUARJA 11.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 11.30 Dteneyjev svet (Beograd) — Športno popoldne; 16.50 Federtco Garda Lorca: »DOM BERNARDE ALBE« - drama, ki z grozljivo doslednostjo prikaže posledice lažne morale, ki pripelje Berbardo do nečloveškega ravnanja s hčerko — Izjavi gledališče »Toneta Čufarja« z Jesenic — Režija ln scena: Bojan Čebulj (Ljubljana); 18.20 Denisovi tedenatcl »Dohodki« — Šaljiva zgodba za otroke (Ljubljana); 18.50 Športna poročila (Ljubljana); 19.00 Mladinski TV klub (Ljubljana); 20.00 Nedeljska Izdaja TV Dnevnik (JTV); 20.45 Lulgl Pirandello: »HENRIH IV.« — prenos drame Iz SNG v Ljubljani — režija: France Jamnik; 22.20 Jazz na ekranu — Dlxleland z Rubyjem Braffom ln Mladin- skim Newportsktm Jazz orkester (Ljubljana); 22.50 Poročila (Lju-' bljana). PONEDELJEK, 24. FEBRUARJA 10.40 Šolska ura — Pitagorov Izrek (Ljubljana) — govori profesor Stanko UrSlč; 15.20 Ponovitev Šolske ure (Ljubljana); 17.30 Angleščina na TV — 72. lekcija (Ljubljana); 10.00 TV v Soli (Zagreb); 18.30 Poročila (Ljubljana); 18.35 »Kljukec Je sladkosneden« — lutkovna Igra za otroke, ki govori, kako so se trije prijateljčki lepo opeharili, ker so naslov na skladišču prebrali kot »sladIšče« (Ljubljana); lfgO TV Obzornik (Ljubljana); 10.30 Tedenski športni pregled (JTV); 20.00 TV Dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Beograd); 20.45 »Sibirska lady Macbeth« — Jugoslovanski tlim v režiji An-drzeja Wajde (gosta Iz Poljske) — glavne vloge Igrajo: Olivera Markovič, Ljuba Tadič ln Bojan Stupica — delo Je posneto po noveli ruskega pisatelja Nikolaja LJeskova; 22.15 Svetovna konferenca OZN o trgovini ln razvoju (Zagreb); 22.45 Poročila (Zagreb). TOREK. 25. FEBRUARJA Ni sporeda. SREDA. Z«. FEBRUARJA 17J0 Ruščina na TV (Ljubljana); 10.00 Poročila (Ljubljana); 10.05 N. Zaharlas: »Konjiček z vrtiljaka« — slikanica za naj-mlaJSe; 10.20 Pionirski TV studio (Ljubljana) — mladi umetniki Iz Slovenj Gradca bodo pokazali svoje Intarzije, lesoreze, linoreze, slike Ud. — reportaža o dejavnosti prekmurskih pionirjev — v rubriki »vet naših ataršev bo nastopila gledališka ln filmska Igralka Majda Potokar — videli boste Se pionirje hokejiste, balet Iz Celja itd.; U.OO TV Obzornik ln kulturna tribuna (Ljubljana); 19.30 Sprehod skozi čas — dokumentarna reportaža (Ljubljana); 20.00 TV Dnevnik (JTV); 20.30 Propagandna oddaja (Zagreb); 20 45 Na kraju samem — zabavno glasbena oddaja (Zagreb); 11.45 Dortmund: Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — part. prosto (Evrovtztja); 22.30 Poročil« (Ljubljana). Mali oglasi Kupim manjšo hišo v okolici Radeč. — Naslov v upravi lista. Prodam dobro ohranjeno kompletno spalnico iz trdega lesa. — Naslov v upravi lista. Iščem človeka, ki bi 25-let-nemu fantu posodil 200.000 dinarjev gotovine za dokončno popravilo hiše. Vrnitev in obresti po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Dogovor«. Poštenemu najditelju tovarišu Ediju GBrenšku, sprevodniku pri SAP Trbovlje, se zahvaljujem za vrnjeno uro. . Oto Šviga, ml. Našla sem zlato uro v Šuštarjevi koloniji. — Dobi se pri Pustišku, Šuštarjeva kokoni j a 0. ZAHVALE Ob smrti naše žene ln mame Jožefe Opara, roj. Kožuh se Iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno še družini Sardinšek, godbi, duhovniku in vsem, Id so jo spremili na zadnjo pot. Žalujoči mož in otrocL Zahvaljujemo se vsem, Id so počastili spomin naše dobre mame SEKTE JELEN. jo poslednjič obiskali, ji prinesli cvetje in vencev, Jo spremili na pokopališče ln z nami doživljali težko slovo. Najtopleje se zahvaljujemo tovarišu Francu Vizovišku, Majdi Kovačič ln tovarišu Semetu, ki so spregovorili o njenem življenju in delu, e-nako smo tudi hvaležni vsem sosedom ln vsem ostalim, ki so skrbeli, da je bil pogreb izraz najglobljega spoštovanja do naše mame. Jelenovi Ob prerani izgubi naše drage nepozabne žene, mame, hčerke ln sestre Ane Ogorevc, roj. Skriaar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili k preranemu počitku in vsem, ki so nam v težkih urah stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju Internega oddelka bolnice Trbovlje ter dr. Komorovskjrju za vsestransko skrb in pomoč pri lajšanju bolečin med njeno boleznijo. Toplo se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, Tehnološkemu oddelku STT, sosedom in vsem, ki so nam ob težki izgubi Izrekli sožalje. Žalujoči: mož Miha, hčerka Anica, mama, sestre, bratje in ostalo sorodstvo. Trbovlje, 8. II. 1964. Ob bridki izgubi naše drage mame, babice ln prababice Marije Knez, rojene Steiner se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, znancem ln prijateljem, ki so jo počastili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, ji darovali vence ln jo med njeno kratkotrajno boleznijo obiskovalk Posebno se zahvaljujemo dr. Južničev! za skrb In pozornost med njeno boleznijo, duhovščini za spremstvo ln vsem. ki so nam izrazili sožalje. Žalujoči sin Franci, hčerke Pavla, Mici, Anica in ostalo sorodstvo. PREKLICI Preklicujem vse, kar sem govoril o Pavlu Obreza dne 8. II. 1964 na cesti v Izlakah, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Ivan Klopčič. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dobrega očeta JOŽETA GUNA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Caranu za njegovo požrtvovalno pomoč, kakor tudi osebju uprave Zdravstvenega doma. Žalujoči: žena, hčerke In sin. Obvestila Vpisovanje v 1. razred na vseh treh osnovnih šolah bo od 24. do 29. februarja od 6. do 12. ure. Obvezno prinesite rojstni list otroka. KINO Kino Delavski dom v Trbovljah: 20. februarja amer liki tlim »Fra Dlavolo«; 21. da 24. februarja ameriški CS film »Nepoznani Iz Nord Eapressa«; 25. da 27. februarja Jugoslovanski film •Kotara«. Kine Svoboda — Trbovlje II: 21. do 24. februarja ameriški vestern barvni CS tlim ob IS-30 ln ob M .uri »Na sever proti Aljaski«; 25. ln M. februarja ob 17. ln M. url Italijanski barvni CS tlim »Rimska sužnja«. Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 22. In 21. februarja jugoslovanski tlim »Tistega lepega dne«: 29. februarja do l. marca ameriški barvni fUm »Sever severozahod«. Predstave v soboto ob 17. ln U.1S. v nedeljo ob M, 17. In U..U. Kine Svoboda IL v Hrastnika: 20. februarja sovjetski barvni film »Labodje Jezero«; 22. do 24. februarja avstrijski barvni film •Pri črnem konjičku«; 28. In 27. februarja francoski film »Ljudje na mosta«. Kine LUlji: II. do 23. februarja ameriški barvni CS vestern fUin »Rio Bravo«; 25. ln M. februarje zahodnonemškl film »Deklica Rosemarle«. Kine Šmartno: tl. ln 23. februarja italijanski barvni CS tlim »Današnja dekleta«; 25. februarja ameriški film »Razburkano morje«. RT V-Ljubljana (Hod radijski spored) Poročila OO 5.15. 7.00 8.00, 10.00, 12.00, 13 00. 14 00. 17.00, 18.00, 23 00 ln 14.00; Pozor, nimaš prednostiI ob 11.00; Kmetijski nasveti ob 12.15; Vsak dan za vas ob 16.00; radijski dnevnik ob 19.30; oddaja Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — vsako nedelje ob 105 ln 12.05, vsak ponedeljek, četrtek ln soboto pa ob 14 35 ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 8.05 Z opernih ln koncertnih odrov; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); 0.21 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe, orkestri ln ansambli; 10 15 Pihalna godba Watter SchacM; 10.30 Pet minut za nove pesmico ln pozdravi mladim risarjem; 12.05 Zabavna glasba; 11.25 Izbrali smo za vaa; 13.30 Glasbeni sejem; 1S.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni »prehod: Nevesta otrok . 17.05 Deset minut s kvintetom Jožeta KampUa; II.M Na oblaku v vzhodno nemškem radiu: 11» Glasbene razglednice. 20 0» Ce trikov večer domačih pesmi In napevov: 31.45 Madžarski napevi; ti 00 Literarni večer; Duma O Opanasu ' PETEK, 21. FEBRUARJA 105 Veliki valčki la operetne uvertdre; 1.35 Slovenske narodne; (.25 Dlvertlmento In suita; lš.15 Odlomek tz 1. dejanja Puccinijeve opere »Madame Butter-fly«; 10 M Glasbena medigra: 12.05 Zabavna glasba; 13.25 Prijetni zvoki; IIJ9 Domače viže; 15.10 Zabavna glasbe; 15 45 Jezikovni pogovori; 17.es Petkovo glasbeno popoldne pri skladatelju Josephu Haydnu; 18 10 Pesmi borbe ln dela; 10.30 Pripoveduje nam ..at M Popevke U Sofije; «•-53 Lepe melodije orkestra .101 Strlngs«; 31.15 Oddaja o morju In pomorščakih: 33 05 Italijanska pevka Mllva SOBOTA, 22 FEBRUARJA 3.05 Vedre melodije za konec tedna; Š.25 Alenka ln Matic v naši diskoteki; 0.45 Solistična zabavna glasba; 10.11 Pisani napevi Izpod zelenega Pohorja; 10.35 Zbor Čeških pevcev dirigira Jan K viha; 12.25 Sobotni zabavni mozaik; 13.30 Pisan glasbeni spored; 15.15 Zabavna glasba. 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi ln plesi Jugoslovanskih narodov; 18.10 Recitali znamenitih pevcev; 18 43 Novo v znanosti; 10.05 Glasbene razglednice; 10.00 Matineja narodno-zabavne glasbe (z dne 22. decembra 1H31: 3140 Sobotni ples; 22.10 Oddaja za naše Izseljence; 23.03 Prijeten konec tedna. NEDELJA. M FEBRUARJA 1.00 Mladinska radijska Igra: Kje je Milko; t.Ot Iz albuma pes ml za mladino; 1040 Se pomnite tovariši . .M 30 8 tujih koncertnih odrov; 1150 Godala v rltrnur 13 50 Koncert prt vas doma; 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov; 15.05 Odmevi Iz Skandinavskih dežel; 1(00 Humoreska tega tedna; 10.2* Domači napevi, 17-05 Hammond orgle; 10.00 Glasba Iz znamenitih oper; 11.05 Glasbene razglednice; 20 40 Izberite svojo popevko; 2140 Zname- i operne glasba. PONEDELJEK, 24. FEBRUARJA 0.03 Spet nam pojo »Fantje na vasi«; 8.25 Veliki zabavni orkestri; 8.55 Za mlade radovedneže; 0.25 Pojeta Vilma Bukovec ln Rudolf Franci; 10.13 Virtuozni Instrumentalni solisti; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Zabavna glaaba; 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe; 13.30 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glaaba; 15.45 3 knjižnega trga; 17.05 Iz opernega albuma; M.10 Zabavni ka-leldoskop; 10.45 Družba ln človek (Socialno zavarovanje v našem družbenem sistemu); 20.00 Iz slovenske klavirske glasbe; 20.15 Koncert orkestra RTV Ljubljana TOREK. 25 FEBRUARJA 0.05 Vrtiljak zabavnih zvokov; 0.35 Pisani zvoki z Dravskega polja; 0 25 Zbori v plesnem orkestru; 1.05 »Lep dan«; 10.1S Plesne miniature; 10.40 Odlomek Iz t dejanja Gotovčeve opere •Ero t onega sveta«; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domače vite; 14.35 Slovenske narodne pesmi: 15.15 Zabavna glasba; 17.45 K0