Poštno te.koči račun št. 24. — Conto corrente con la oosta. osamezna številka 20 stolink. Izhaia: vsako srado popoldne in soboto ziutraj. Stane za celo U'lo /.5 L. « pot let a S L. « četrt leta 4 L. Za inozentslvo celo leio 35 L. Sa naročila brcz do- pnslaue huročnine se nc morano ozirati. Odgovcni urednik: 1'oldt Ketnpcrie. št 39 V (jorici, v soboto 16. maja 1925, Lcto VIII. Nefrunkirana pisina se ne sprejemujo. Oglasl sc ručnruijo po dogo- voru in se pUičaio v na- prej. List izdaia kon- sorcii »GORIŠKl: STRAŽli« Tisk Zadnižne tisftarne v Gorici, Riva Piazzut- ta &t. 18. Uprava in nredništvo: ulicu Mameli štev. 5, (prej Scuole). — Nacionalizem in napodne monišine. Znuni neniški pisatelj Camilla Mo- rocutti, ki se je v prvi vrsti posvetil nroučevanju nianjšinskega vprašanja, ic izdal novo knjigo: »Evropa in na- rixlne manjsine <. Ker je manišinsko vprasanje iudi za nas pereče. a ža- libog še zelo main obdelano. tako da vladata v marsikaterem pogledu neiasnost in zmota, hočemo v na- shdnjem priobčit! nektii Morocutti- jevih misli iz prvcgu odstavku nje- gove knjige. Morocutti pravi med drugim: -Prežeti od bolestnega samoljubja in slepe vneme so se dali voditelji, ki so se borili za narodno samood- lacbo in svobodo, zavesti, da so drn- !>im narodom kratkomalo zanikali pravico do življenja in obsioja, Uso- depotna napaka tch narodnih zava- ialcev, ki sc postavljajo za svobodo, obstoja v tern, da povcčujejo želje lasinega naroda do nczmcniosti, po- iave v življenju drugega naroda pa skušajo skrčiti do breznomembno- >7/. .. Zadnja posledica nacionalizma je bila svetovna vojna, končni uspeh narodnc sebičnosti gospodarski in kulturni polom Evrope. Od nacionalizma prevzeta Evropa se jc zmaličila v tolpo med seboj se pobijujočih narodov; slid klopčiču sirupeiuU hac, ki sc grizejo. V gospodarskem oziru je postala luiciomdna Evropa naselbina dolžni- kov, kalero ogrozu. od vzhoda boljse- vizem, od zapuda jo pa siromašno vzdržuje kapitalizem.<< Potcm govori Morocutti o narod- ni svobodi in nadvladi nekaterih ev- ropskih narodov lcr s poudarkom u- iioiavlja, da ia tako poveličevuna svoboda ni ustvarila dov.eštvu nič velikega. Morocutti vprušuie: Je li svoboda, če dovoljuje en na- rod povsod in izkliučno lc vporabo svojega jezika ter ga skuša vriniti z nasiljem drugorodcem v njihovi dr- iavi somi? Jc li svoboda. ce sc za- kranjuje nedolžnim otrokom pouk miilcrinščint', če sc izpodkopujc o- troška vera v starše in pradcdc. ker pripadajo ti starsi in prudedi druge- mu luirodu? Je It svoboda. če narod, ki inm lastno državo, preganja na- rodnc manjsine z vscmi srcdstvi na- silnih tlačiicljev, a mcdtcm sum oko- stcni v svojem nacionalncm samoo- božcvcmju ter radi svojc ncstrpnosti in sovražnosti zgabi svojo pravo na- rodno sumobitnost. Taka narodna svoboda je samo dozdevna. je sumo odm or za odpčiiek med vedno se po- navliaiočimi vojnumi. NARODNE MANJŠINE NE MORFJO S TAKIM NACIONAUZMOM NIČESAR PRI- 1)0BITI. TEMVEC: KVEČJEM VSE ZGUBITI. V tem spoznanjn morajo uravnati narodne manišine svoje stulišče na- pnnn nacumalizmu. Nasilni naciona- lizem (in ali ne vlada povsod s-niw to?), pohlepni nacionalizem. ki od po- lovice prejšnjega stoletja tako mo- depolno razjeda Evrop, nacionalizem gospnskega noroda. ki ie v nurodnih manjyjiaJi ustvaril svoje tlačane, mortuno dosledno odkloniti. Nurod- nim manjšinam je pregnami misel na nasilje, niihova narodna nadutost in sanwljnbj.e sta temeljito ozdravlje- ni, na zunaj nimujo slzoro ničesar več, v njihovi notranjosti pa vidimo, da imajo vse: narodovo dušo, vcro v večno, vsečloveško poslanstvo nji- hoyoga naroda. Zato so one uspo- sobljene, da bodo koi nrve strle oz- kosrenost koristolnvsfcega nacionali- zma in se osvobodile v bogati in nc- polvorjeni dusevnosti histtwga Ijud- stva. v njegovi sumonikli in pravi na- rodni samobitnosti. Iz tako resno in spoštljivo. po- globljeno in sveto spoznane narodnc samobitnosti, bo tudi najmanjsa manjšina črpala moc in vero. s ka- icrima se koncno edino le lahko prc- magutu sila in brczpravnost.« Navedli smo Morocuttijcve misli, ker se krijeio z našimi načeli o na- rodnosii in nacionalizmu. Kar mi vedno zatrjuiemo, tako pravi tudi Morocutti: Ne prazno besedičenje o narodu, temvec poglobitev v narodo- vo dušo. v vse vtripe njegove notra- njosti, v vse site, ki ga prevevajo, bo nam rodilo vir mod, s katcro bomo vse prrmagali. Kaj se godi po svetu? Po vojni so skoro vse övropske dr- /ave doživele noko d.obo čiščenja političnih idej. Ljudskc nmožice niso vcč dandniics zadovdjnc s hipnimi Pačcli in pro^rami, ki jih politične svraiiike ozrumjujejo volivcem. Brez- barvne ideje liberalizma so skoro povsod propadle. V vseli državah vi- dimo, da se oh važnih političnih od- ločitvah volivci odloci.io le za one Mrauki.', ki imajo jasua. in čistai tia- čeki, ki odiočno strenie za svojim cil.ieni, čcprav La letos ali d'rugo leto šc ne dosežejo. Na moči pridobivajo le one strankc, m\ ko.iili načela je vplival bodisi svetovni nazor. bodisi jasen socialni program. Na Antfle- ski'Tn se odvračajo volivci od liberal- ne straiike in se prijjlašajo ali k Macdoiialdovi delavski iili pa volijo za Baldwinovo konscrvativno; pri Krancozih zma^ujejo odločno socia- listične stranke — pri zadn.iili občin- skih volitvah so dobile večino občin v svoje roke — nacionalistične stran- ke z liberalninii socialninii načeli se Pa krčijo; v Avstriji tekmuieta med .sp.lx) le krščansko-socialna in social- no-dlemoikratična stranka; stare libe- ralnc stranke koneuje.io s svojimi drobci svojo politično nalogo. Lahko hi našteli se več primerov, kako gre lazvo.i odločno v tej smeri dalje. Zad- uje volilvc v Bclgiji. eni naibolj na- prednili in bo^atili cvropskili držav, so tudi to potrdile. Moderna država. Mala Iielgija oh roibu naše cdiiu spada v vrsto pivih držav. Nikjcr razeu v Angliji ni tako razvita indu- striia kakor v Belgiji. lzmed vseh držav v tivro-pi ima on-a na.iveč že- leznic. Njeno rudninsko bogastvo na jugu in jugovzhodm države ie bilo tudi vzro-k, da sta Nemci.ia in Pran- cija tukaj križali svoje orožie. Ljud- stvo, ki je skoro vse katoliško (98 od sto), je silno marljivo in izobra- ženo. Zato je tudi politično bolj zre- lo kot rnarsikje drugod. Razdvaja državo le narodnost med njeno se- verno in južno polovieo; na severn bivaio namreč Flamci, ki so sorodni z Nemci in ki govorc neko posebno ncmško narečje; na jugu so pa Va- loni, roinanskega pokoljenja in fran- coskih običajev. Zato traja vedno tilia borba za uveljavljenje flamščiue in trancoščine v javriLMii živl.ienju. Belgijsko politično življenje. Za dušo belgijskega delavca in kineta se borijo že dolga deseiietja tri ]K)litičue stianke: katoiiška stran- ka, sociaiisti in liberalei. Druge strancice so že ob svojem rojstvti bile slabotne in si niso mogle nikoli . nriboriti vpliva na državuo vodstvo. Do leta 1914. so imeli katoličani v državi prvo in zadnjo besedo. Bili so v večini tudi, če so> se liberalei in socialist združili. Potem so si pa socialisti v posJanski zbornici pribo- rili tolikšno štcvilo sedežev. da so bili lc za 10 poslancev za njiini. Socialistom daje moč zlasti njih nerazcepljtnost na razna »krila«. Katoličaui, čeprav cnotna stranka, so deljcni v dve skupini: levičairje in desničarje. Prvi imajo jedro svojili množic bolj v iuzni industrijski Bel- giji, (Jrugi pa na severu. Liberalei se tudi ločijo v dve skupini: liberalno- katolisk'O' in liberalino-protikatolisko. Ze iz te delitve je jasno. da koleba ccla stranka rned dveina svetovniiua ii;'zoioina. To in pa njeii zastarel so- cialni program je vzrok, da ie izgub- l.iala vedno bolj na moči. Oosti nje- liih odlienih pristašev je šlo med so- cialiste; tako na primer sa,m rektor vseučilišča v Bruslju profesor Bra- cliet (izg. Braše) in urcdnik enega ^ i/rned najvcciili liberaluib dnevuikov dr. Barn ich. Položaj po volitvah. 1 heunisovo liberalno - katoliško miiiistcrstvo je pa.dlo vsled ostrih sporov ined obema tema strankama, ki sta le po sili sedeli skupaj pri dr- žavnein krinilu. Za dan 5. aprila so bile razpisa.ne nove volitve za držav- ni zbor. Od takrat pa do tega ted'na, ko se je sestavila nova belgijska vlada je prcteklo več ko rnesec dni. Opisane tri najvccje stranke se niso mogle zediniti, kdo bo prisel na vla- do. To pa zato, ker sta dobili kato- liska in socialistična stranka skoro cnako število poslancev. Socialisti so dobili 78 poslancev. — §e doigo po volitvah so prisojali socialistom 79 poslancev, torej največ, a začetkom tega meseca, ko so volivne steyilke še enkrat pregledali, so dognaii, d!a spada mandat iz Brabanta katoliča- nom in ne socialistom. — KatoHčaui imajo 79 poslancev. Liberalei 22; na- zadovali so od zadnjih volitev za 11 poslancev. Hamski separatisti imajo 6, komunisti pa 2 sedeža v zbornici. Ker sta prvi dve stranki v poslan- ski zbornici euako močni, je bilo vse odvisno od tcga, s kom l>ode poteg- nilo 22 liberalnih poslancev. Oni so bili jeziček na tehtnici. Toda ti so odločiio sklenili, da ue bodo pomaga- li liiO'benemu. Vodstvo je reklo: »Ce grerno s so- cialisti, odbijemo od sebe svoje de- sno krilo, če gremo s katoličani, pa svoje levičarje, ki so protikatoliški.« In tako so Il'po obsedeli še naprej v svoji brezbarvnosti samo, da ohrani- jo v svoji stranki slogo in edinost. Kralj je najprej pooblastil delavske- ga voditelja fimila Vanderveldeja, da sestavi vlado. Ta je računal, da ga bo podpiral en del katoličanov. 'soda to se je izjaloviio. Nato je po- skušal sestaviti vlado bivši ministrski predsednik grof Broqueville (izg. Brokevij). Tudi ta je brezuspešno končal svoja pogajanja s predstav- uiki liberal ne in socialistične stranke. Hrugi katoliški politik Tschoffen, ki je krščanski - socialec, je prav ta- ko vrnil kralju mandat za sestavo vlade. Naisvetoval pa je, uaj d!a kralj van de Vyveru nalogo, da reši krizo. Začetkom tekočega tcdna ie van de Vyvere zbral v novi beigiiski vladi Scinio katoličanc. Nekaj ministrmr ie celo neposlancev. Še bodo iskali ministre Taka vlada kot je scdanja belgij- ska sc ne more nikakor dolgo držati. Vsak hip lahko posodijo liberalei so^ cialistom par glasov in izglasujejo novim niiuistrom nezaupnico. In po- litično življenje bo spet tain, kjer je bilo prcd dobrim mosecem. To se bo najbrže kmalu zgodilo, ker je Belgija tudi ua pragu gospodarske krize. V skladiščili ležijo kupi surovin in pre- moga, ki ga ne morejo izvoziti. So- sednje dr.žave prodajajo blago cene- je, zato belgijsko obleži. Lastniki ko- vinarskih tvornic žc govorijo, da bo- do obrate za dva ali tri dni na teden ustavili. Nekatere tkalnice so pa delo žc ustavile. Vse to navdaja s skrbjo delavstvo, ki ima čeda(lie manj za- služka. Nezadovoljstvo narašča in srd1 se bo obrnil proti vladajočim kro- gom. Zato bo za vsako vladoi zelo težko se vzdržati na povrsju in bo druga kriza ter iskanje ministrov kmalu spet na dnevnem redu. Razvoj opisane belgijske vladne krize in njenega politicnega življenja kaže, da imajo bodočnost le tisfe stranke, ki so zgrajene na temeljih stnlnih načel. Vse druge, ki živijo od trcnotnih političnih programov se bodo morale umakniti s pozorisča, pa naj danes še s tako železno pestjo vhidajo. DNEVNE VESTI. Opomin. Škofje in dusni pastirji morajo po cerkvenem pravu (kan. 1405 § 2) o priliki vernike opomniti na nevarnost in skodo, ki izvira iz čitanja slabiii knjig, posebno pa prepovedanih. Med knjige in knjižice, ki so katoli- cimom prepovedane, spadajo one, ki vero ali nravnost navlašč napadajo in s tern ljudi, posebno neiskušcno mladino pohujsujejo. V zadniem ča- su se je jela uprizarjati na odrih na- sih kulturnih drustev veseloigra »Stari grehU od češkega pisatelja dr. Josipa Stolbe, prevedena na sloven- šdno od Er. (iovekarja in sicer ne le v mestih, ampak tudi po naših vaseb. Zalibog so ti'j pohujšljivi igri nckje prisostvov(di tudi solski otroci. Si- cer ta igra ni uaravuost naperjena zoper vero ali krscansko nravnost, vendur je vernikom, posebno mladini pohujšljiva, ker v mikavni obliki ha- ze greh in njegove slu.be nusledke, pa ga nikakor ne obsoja. Jasno je, da se s tem ne pospcšuje prav a kill- tura, murvec ljudstvo odvaia od kr- ščunskih vzorov in nacel. PredUmskim so pri nas zučeli u- prizarjati grdo igro »Plohu« od Pe- trovica, ki je Uvula iiogu izginila z nuših odrov, potem ko so se bili du- liovniški krogi odločno proti tej u- mazanosti uprli. Naravnost obsoditi in prepovedati pa moramo igro »Vdovu Rošlinka«, Id jo prirejajo svobodomiselna dru- štva, ker se v njej smešijo na ostu- den način krščanske šege in nazori Stran 2. »GORISKA STRATA« ter je po vsem svojcni plehkem jeilru protiverska. H ktmcu opomnim, da se prepo- xedane knjige ne sine jo ne mitisniti, ne I it at i, ne v drug jezik prevcsti, nc hraniti, ne prodojati, nc dnwni po- soditi. V Gorki, cine 11. maja 1925. f Frančišek Borgia, nadškof. Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1925-1926. V zavod sv. Stanislava sj spreje- majo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrili, kršcanskih staiflšev, ki so dovršili z odlicnim ali vsaj z jako dlobrim usiyehoni l.iudsko solo; zkisti taki, o katerili je upati. da. se bodo po dovršeni j^imnnziji po- svotili duhovskenMi stanu. — Pro- snje za sprejem je nasloviti na ško- fiiski Ordinariat v Ljubljani. Prošnji naj se priloži krstni list in obiskoval- no izpričevalo. Starši ali njihovi na- mestniki naj prošnje s pirilogami pri- neso v zavod sv. Stauislava v času od 4. do 18. junija t. 1. Z njimi naj pridejo obencm tudi njihovi sinovi, za katerili sprejem prosijo. Samo iz Julijske Krajine se sprejemajo go- jenei izjemoma tudi sanio pismenim potorn, toda le pogojno, dokler jih vodlstvo, ko> pridejo v zavod. ne po- trdi. Sprejcmni izpit bo due 30. junija ob 9 in pof — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. „Naš čolnič". Izšla je nova številka tega izvrst- nega društvonega glasila, ki ga pa vsaikdö s pridom laliko bere. Po svo- ji vsebini se lahko meri z vsakim so- radnim listom. Cena 6 lir je tako malenkostna, da jo lahko vsakdo utrpi in si list naroči. Naj postane »Naš čol.nič« la&tnina. vsakega za- vcdnega in poštenega slovenskcga fanta in dcklchi! „Gospodarski list." IzSla je rnajska številka tega iz- vrstnega gospodarskega glasila pod stiroikovnjaškim uredništvom agrar- nega inženirja Rustje. Vscbina. sama priporoča list. Naj bi ne bilo našega kmcta in obrtniika, zlasti ne člana »Kmetsko - delavskih zvez. ki bi ne bil nanj naročen. Stane letno lie 12 lir in se naroča v upravi Corso Ver- d!i št. 37. Zita smrtno bolna. Bivša avstrijska, cesarica. Zita leži nevair.no bolna v nekem sanatoriju. na Španskcm. Obolela je vsled a.n- gine. „Razoroževalci". V Aineriki iinajo pravo vcseljt\ da sklieujejo kake razoircžitvene konfe- rence. Pri prihodnjem zasedanju po- slauskc zboniice pai bodo predlagali naert, naj se Havajsko otočjc sredi Tihega oceaua utrd.i kot najmočnej- ša pomorska trdnjava sveta. Mor- nariški minister pravi, da je trcba pa na ta način prisiliti države, da se prično razoroževati. Kdo naj to ra- zunie? „Plačajte!" Amcriška via da pripra.vlja poziv na Franco^, naj plačaio svoje dol- gove v Aineriki. Francozi bodo pa na Nemce ]>ritisnili. Da se poglobi prijateljstvo. Jugoslovans-ki, češki in ruinunski zunanji ininistri so na zadnji konfe- renci Malega spwazunia sklenili, naj se zdruzijo časnikarii vseh treh dr- žav v eno zvezo, da se priiateljske vczi utrdijo. Dr. Tuma obsojen. Po znanili ])ohojili med Orjuuaši in delavei v Trbovljali, je prevzel go- riškim Slovenccrn dobro znani od- vetni-k dr. Turna zagovor obtožcnili delaveev. Po obsodbi je napisal čla- nek v »Slovencu«, kjer obsoja načiu postoipanja soduili oblastev. Radi te- ga ga je državni pravdnik lxjzval pned sodnike; tu je bil obsojen dr. Tuma na denarno globo. Novi podtajniki. Na seji ininistrskega sveta v sredo so biii imenovani novi dnžaviii pod- tajniki. Dino Orandi pride kot dr- žavni pod'tajnik \' zunanic ir.iiustcr- stvo, Teruzzi pa v notramje, boiočc- na sita bila tiid'i podtajnika za nioi- narico in zrakoplovstvo. Vsi pripada- jokakor se saino po sebi razume, fa- šistovski stianki. Demonstracije proti Hinderburgu. Ko je prisel Hindcnburg v dr- žavno zbornico, da priseže na re- publika.nsko ustavo: so začeli vpiti koniuiiističiii in socialistični poslan- ci: »2ivijo sovjeli, živela republika.« Nato so se še pred priseganjem od- stranili. Monarhistični časniki pa pi- šejo že odkrito, da je uevi državni predsednik le most do monadiije. Stavke v Italiji. Uradni list prinaša scznaiin, koliko delaveev je stavkalo od leta 1919. do 1924. Številke so zelo zanimive, ker pokažejo socialni položaj delav- stva, ki je po glasovih vladnili časo- pisov sijajen. Stavke so povcčini povsod izbrulmile radi rnezdnega gi- banja. Največ stavk je bilo 1. 1920.; I. 1923. najmanj; lansko leto pa zo- pet več. Toda poglejmo stevilke. Stavkalo je: Leta poljed. delaveev industriiskih 1919. 505.12« 1,( 149.438 1920. 1,045.732 1,207.953 1921. 79.298 644.564 1922. 25.146 422.773 1923. 110 66.103 1924. 2.728 162.488 Stcvilke za leto 1924. so posebno zanimive. To bojno delavsko gibanje raste, kljub umetnim sredstvom, da se zaduši že v kali. Spoinnimo se le na zadniji štrajk kovinarjev. Za en- krat se veduo stevilke glasno prieajo, da ni fažizem kljub lepim obetom iz- boljšal socialncga položaja delavskili ninožie. Za debeluharje! Moda (in to je poglavitno) zahteva. vitke oblike telcsa. !)ebeli ljudje si skusajo pomagati z raznimi čaji. pa- sovi itd., da bi se iznebili svoie masti. Pa je zelo priprosto sredstvo zato; ne samo radi mode, ampak tudi radi zdravja — to je za pametne ljudi še bolj. poglavitno. Recept je ta-le: jej pocasi in melji v ustih i-n potem šele i'Oziraj. Ce ne lx>§ goltal naglo kar cciili kosov, boš kmalu izgubil od- višno mast, bos irncl, zdrav želoOORISKA STRA2A< Stran 3. videl. Vzemimo samo njegovo roj- stno vas Podgoro! V niegovih mla- (h'h Ictih je bila Podgora maihna va- üca, z malimi mlini in roenimi papir- nirni dclavnicumi v malern obratn. Vide! /c zidunje soškega mostu in nasipa jitžne železnice in men prvi vlak. Doživel je vso modernizuiijo Mpirne industrije do predvojnc ve- Hkanskc celulozine pupirnice. In du- nes gleda vstajenie cisto nove vele- Potezne predilnice in tkalniee na Htzvalinuh nekdanje pupirnice. Mož ip vidcl staro Podgoro. videl skozi stirideset let rasti novo Podgoro — videl jo je v ruzvalimih in gleda jo da- n*s zopet obnovljeno. To se pravi živeti osemdeset let! Toda moz ni sumo gledal. ampuk \sa ta leta tudi delal. V teku svojega zivljenju je povzdignil svoio kmetijo nu vzorno višino umnega gospodur- s'w/. te v mladih letih jc bit nidi syoje ruzumnosti in mozatosti izvo- Ik'n za županu. To se je zgodilo I. 1872. In oil tcduj je nepretrgoma zu- THinovul 13 let velikemu podgorske- nui županstvu. On je vpeljal v Pod- fiori slovensko uradovanie kmuln po tuborski dobi in bil vsa leta tajnik in iupun. Za njegovega županovanja *o se sezidali obe U'pi šoli v Podgori in Pevmi, regulirule se mnoge poti w teste, sezidan je bil most nu Bar- fy in otvorjen je bit ob občine slow °troški vrtee v Podgori in Pevmi. In kdo bi mogcl se drugo nasteti? Vse hdturne, eerkvene in narodne ustu- novc so imele v njem zgovornega od- vetnika, ki je bil pa dalee od absolu- tiznui, v katerega radi zabredejo dolgoU'tni župuni. On je bil pravi de- nwkral v obeinskem svetu. tuko, da •s>«' nekuteri starejši obeinski svetniki * veseliem spominjajo nekdunjih ob- rtnskih sej, pod njegovhn vodstvom. yil pa je dosledno neizprosen brani- 'Lc obeinskih avtonomnih pravic. 'Udi v Us tern štiridesctletju, v kate- rew je on vodil obcino, niso manjka- *€ tezke gospodarske krize. — toda °bčinsko gospodarstvo je obdrzal Yi'dno v ravnovesju. lato je uzival ^alno spostovanje in zaupanje. Ko se je zacel rajni Gregoryie uve- 'Myljati na politienem polju. je kmalu Mite»nil v krog delaveev tudi našega Antonii Kluneiea. Bil je opetovano iz- voljen za dezelnega posluneu, kjer je zustopul naše Brice, izpoeetka hot edini post a nee iz drugega bregu So- Ce- Bil je elan razlienih odsekov, kjer s° zelo upoštevali njegovo izkusc- n°st posebno v kmetiiskih in gospo- uurskili zadevah. Bil je v razlienih °dborih gospodarskih zculrug in je se ('ones v odboru »Centmine nosojil- nice« in »Kmeeke banke«. Skozi dve dobi je bil tudi deželni Qdbornik; ta je bila ena najvecjih yinkaj, ki jo je dezela komu zaupa- 1(1. Z rajnim Berime em sta pod via do r(*Jnega dez. gtavarja Payerja za- stopaJa slow korisli dezele. Svoje t^esto je upravljal s popolnim zuupu- tycm tovarišev in s tisto postenostjo lji skrbjo, ki jc samo njemu lastna *°/ mozu stare korenine in posteno- sti starega zlatega kovu. Marsikateri Has bravec se ga še posebno spomi- n{Q iz razlienih dezelnih, cestnih, zi- v*norejskih in kmetijskih komisij, y?r je z mladenisko nuvdusenostjo ln zclezno vstrajnostjo propagind tjospodwsi naprcdek in osamosvoji- p. na^c ik'zele, skoro tik do vojske. yihranjena mu je bila za sta rost tiidi grenkoba begunstva. Vcs sad ylgoletnega delu v domaeem gospo- ('(irstvut v obeini in dezeli ie vojska vW'Ua in njega samega iz razvulin Dft'gnula v (iorje na (iorenjsko, kjer }? prezivel begunska leta. Komaj se ;5 vojnu vihra presclila iz Podgore, S/" Ha ze videl na razvalinah podgor *bih, ko se je z mladeniško žilavo- ^io lotil obnove svojega doma in V°spodarstva. Zopet je bil izvoljen v of)einski svet, a zupanskega mesta ni hotel vcč sprejeti. Visoka leta in skrb *u obnoyo lastnega gospodarstva, s'ö ga silila v zaiišje. Še to breme je Z(t*ij prehudo. Tudi v lastni druzini je utrpel hu- (jl{izgube. Izmed osmih otrok so bili triie sinovi, a so vsi trije že umrli. Eden že v otroški dobi, drugi kot notarski kundidat, tretji pa med voj- no v Celjn. Ta je bil izboren kmetij- ski strokovnjuk. V tolažbo mu je pa Bog pustil vee Mesa in požrvovulno življensko dru- zico, ki ze 54 let deli z mim zalost in veselje. Mi pa se ob priliki osemdesetletni- ee v imenu nasega ljudstva v odkri- tosreni hvaležnosti globoko klanja- mo pred mozem, ki je v delu za to ljudstvo osivel. Bog ga živi in ohra- ni še dolgo vrsto let Podgori v east, družini v tolazbo, mini vsem pa v živ z'^lcd delavnega zivlienja! Bog živi našega osemdesetletnika Antona Klanciea! Kaj je novega na cleželi? Miren. Po-novno opozarjamo na mično prircditev, ki jo priredi Slovensko i/.oibr. društvo v Mimu priliodnjo nedeljo 17. maja ob 4. uri popoldnc. iRra »K mainici« lepo opisujc življe- nje dveh otrok, sirot brez starišev; kar sane do solz. Starši, doniučini in okolicani, priditc in radovali se boste nad pridnostjo svo.iih otrok. Bilje. (»Uekle z biseri«). Poročali sino, da se bo vprizorila v dnevili 21. in 24. t. in. ob 4. uri popoldnc v Nem- čevi dvorani igra »Dekle z biseri«. Dcjanje iure, ki je povzeta po ziia- nem roinanu, sc godi za časa bojev med Riinljaiii in Judi, v dobi, ko zma^ovito stopa na plaji inlado kr- ščanstvo. Vsi prijatelji, ki se zanima^- tc za dramatska dcla in se hočete \ ziveti v ono dobo, pridite k prire- di tvi, katera vain bo podala sliko onin cini tcr nudila nmo^o duševnc- jra .lžitka. Gorenjepolje. PrVct' nedelja maja je bila za našo vas nekaj izvanrL^ine^a. V naše |)i'osvetno društvo je prišel na našo željo naš d'rz. po-slanec dr. Engelbert Besednjak; pred'aval nam je nad pol- drugo uro. Obrazložil nam je natan- eno nainen in pomen prosv. društva. Iz nje.irovih besed smo spoznali, da dandanes ni mogoče vztrajati brez or.uanizacij, brez prosv. drustev. Prod.avan.ia so se vdeležiH vsi člani društva in veliko dirugih tako, da je bila dlvorana nabita ix^slusaJcev. Po k(jnčanem pnedavanju smo sc pogo- varjali, da danes prav vemo kakšno pomcnljivo delo smo pričeli. ko smo ustanovili naše prosvetno društvo. (j. poslancu se prisrčno zahvaljujemo in želimo, da bi nas večkrat obiskal. Šmarje. Due 21. maja t. 1. priredi tukajšnje »Bralno in pevsko1 društvo« veliko spoinladansko veselico v pro&lavo 251etnice svojega ol^tanka. Vcselica se bo vršila v društveni dvorani in bo nudila zelo bogat spored. Cerovo. Nek človek, ki misli, da je njego- vo delo poix)lnoma skrito, si je do- volil ocrniti našo gospodlično učitelji- co pri kvesturi, češ, da dela protidir- žavno propagando. Radi tega so pd- šli k nam že mnogi visoki gospodje, da se uverijo, če je to res. ZaslišaJi so tudi tistega »junaka«; njegove je- cljajoče izjave, so pa že dokazovale, da ima mož sam maslo na glavi. Za- to mu svetujemo, naj ne liodi preveč na solncc. Ko bo prciskiava končana, bcmio žc se kaj povedlali, kar ga naj- brž ne bo prcvcč veselilo. Iz Vel Žabelj. V soboto dtne 9. majnika je v üo- spodu zaspal 34 letni Poljšak Rudolf iz Vel. Zabelj, list. 29. Pol urc pred sinrtjo je bil šc v kuliinji, sedel je na stoilici, ter se pogovarjal z nasiin županom, kateri ga je po navadi kot sosed veokrat prišel obiskat. Iz ku- liinje ga je spremljal v njegovo spal- nico, ter ga si ekel in spravil v po- steljo; čez čctnt urc pa je že Ru- dolfo zdilinil svoijo bhgo dušo. Pred 14 meseci mu je-umrla prva žena na jetiki. Zapustila mn je 2 sinčkia od katerih je bil starejši star komaj 3 leta, drugi je potem čez 8 mesecev umrl. Due 29. novembra 1924. se jc v drugo poročil. Bil je krščanski, u- gil'Cden mož ter skirben gos;pod'ar. V svetovni vojski je bil dvakrat ranjen; tedlaj si je tudi gotovo nakopal bole- zen, katera ga jc tudi spravila v prc- zgoduji grob. Vkljub vsem težavtim ie bil vedno veselega značaja, da so ga vsi radi imeli. Radi svojega lepe- ga značaia je bil po vojski izvolien \ olx:inski odilior in v nadzorstvo tuk. kmeeke posojiluicc. Pogreb se jc vr- šil v nedeljo dine 10. t. in. ob 18. uri ravnoi na shod nasega cerkvenega patrona sv. Florija.ua. Da so ga ccnili tcr vsi radi iimeH je pokazal njegov pogreb. K večneinu počitku ga je spremljalo z župano-m ma čelu, celo- kupno staresinstvo in vcs posojilnič- iii odbor. Pri odlprtem grobu se jc IX)slovil od njega z ginljivimi bese- dami na.š župan g. Vinko Štokelj. Pevski zbor pod vodstvom g. Trohe mu je zapel v zad,nji pozdiriav. V miru počivaj, dragi Rudolf: ostalim pa naše globoko sožalje. Brestovica. Pri nas jc, umrl širom zuani in pri vseb priljubljcni gospod naduči- telj Franc Vodopivcc. Njegov vcli- častni pogreb, ki sc je vršil v sredo ob ogromni udeležbi, je pokazal, da nas je zapustil mož, kakršnib jc da- ncs inalo več med naini. N. p. v m.! Sv. Lucija. Prošli tcden jc po do'lgi bolezni mirno v Gospodu zaspal Ivan Yrat- nik z Loga list. 57. Pokojnik je bil rojen 1. 1848., bil je torej v 77. letu svoje starosti. Z ljubo in zvesto mu ženo Nežo, ki ima zdaj tudi 77 let, sta pred diverna letoma slovesno v krogu številnili sinov in hčera, vnu- kov in drugili sorodnikov praznovala svojo zlato poroko. Postcni mož, ki je bil vseskozi vzgleden kristjan, na.j- boljši oce in vnet, zaveden sin svo- jega naroda, naj uživa v nebesih pla- čilo za svoja dobra dela! Opomba ur.: Za. zadnjo številko došlo prepozno. Ozeljan. Kdo bi ne scl v nedeljo 17. .niajni- ka v Ozeljan, kjer priredii šol. mladi- na ob 3. popoldne na »Otavi« šol. veselico? — Vsi prijatelji mladine priliitite in poikažite z udclezlx), da so va.ni naši maleki - šolarji dlragi in da jih radi pod pi rate v danasnjib časili. Saj je v naši občini toliko rev- nih diiužin, katere nc morejo nabaviti šolarčkoin najpotrcbncjših solskili potrebšein. K obihii udeležbi vabi Šol. mladina. Ozeljan — sv. Mihel. V zaduji številki »Oor. Straže« &mo z začudcnjem brali neko zabav- Ijanjc čez našega pismonoso*. Ker vem, da jc klopotec iz istega gnezda kot še pred vojno, ko so tudi na po- doben način napadaM našega pisrno- nošo, naj povem. kakšna ie resnica. Doi>isnik pravi, da se pošta neredno dostavlja na dom. Pa sam tudi do- bro ve, da je poštni okoliš razdcljen na dve polovici, en dan vzame pis- moiioša. eno, dlrugi dan drugo. Za sedem lir dnevno bi pa menda tudi dopisnik sam ne preliodil cele olx:i- ne. Ugotovim, da »Stražo« rcdno do- stavlja, Ie če se zakasni kje drugje, prinese sredno in sobotno' stevilko skupaj. Kdor po krivici napada, in to tudi v »Edinosti«, naj prcj pred svojim pragom pomete, potem šele meče blato na možc, ki so si javno upali nastopiti, ko so razni BandelJiji in Pisentiji liodili po Šeinpasu. Kje ste pa vi bili takrat? Iz celega db- pisa1 smo takoj spoznali, da tiči za- daj Ie osebna niiTžnja, ki ima svoj iz- vor se' v predvojnem strankarstvu. Zato pustite, g. dopisnik svoja »i>re- stopna« leta, kcr s tern Ie scbe sme- Site. Resnicoljub. Iz Zalošč - Dornberga. Ker smo bili od1 žalosti vs'led pre- ranc smrti nepo'zabnega sina in bra- ta učiteljiščnika Riliard'a Budina, prcveč potrti, jc d:nc 6. t. m. pomoto- ma izostala sc posebna zabvala slav. dornberškemii zupanstvii in stare- šinstvu, kakoir tudi zaloškim fan torn in dekletom, ki so spremili na zadnji poti pokojnika. Bog stotcro plačaj tudi zgoraj navedenim vdclcžencein pogreba! — Nvaležna druzina Hu- ll i nova. Dolenje (Planina). Due 9. t. in. je v (iospodu zaspal \" 53 letu starosti krnetovalec Franc Kete iz Dolenj, st. 24. Dal.i časa je bolchal vsled, notranje bolezni, ki si jo jc nakopal v vojni; a vseeno ie skrbno opravljal poljska dcla. Po- kojni je bil d'olxi' gospod'ar in eden izmed prvili na.ročnikov našc >>Stra- že«. Pokojniku naj Bog doddi večni mir; ostali druži-ni pa naše sožalje. Iz Kostanjevice. V sredo predpoldne je vso Kosta- njevico prcstrasil gromovit pok. Vse ljudstvo se je prestrašilo in vpraše- valo, kaj se je zgodilo? Kmalu jc vsa O'bcina vedcla, da jc eksplodira- la granata 30 cm kalibra. ki \e leta in leta ležala na njivi sredi vasi, Ie kakih 200 koraikov proč od so'le in kakih 70 korakov za biso Cirila Ood- uiča. O. podžupan Tranipuš ie več- krat opor/arjal, da naj oblastva od- stranijo vojni material in tudi gmna- to, pa vse njegovo prizadevanje ni obrodilo usixilia. Oranata je ranila mimoidočo živino in sicer enega kb- nja in vola. Človeških žrtev, livala1 Bogu, ni bilo. Konj pa je že poginil. Ekspiozija je uničila kakih 200 sip in ranila enega dečka na glavi. V Kostanjcvici je že bilo dosti nesrec vsled vojncga strcliva. Vsak dan je človck, ])oscbno na polju, v nevarno- sti za svoje življenje, ker leži vsie- vi>iÜORISKA STRATA« potrehrio.« Polivali dcklcta, ki so pohajale ta tečaj; polivali stariše, ki se zaniinajo za izobrazbo svojili otrok; polivali županstvo za moral- no in inaterijahio podporo. Nazadiije cc'Siita g. učitelju Paljku na lepcm uspelni in izjavi, du bo o tern poro- čal na visjiu inesto. Šentviška gora. Iz koinuiiističnili društev na Pra- potncin in Qori priliajajo dopisi v I )elo« in »E-dinost« (Op. ur-ed.: Ciidna zveza!). Iz vsega pisarjenja bi se dialo sklepati, da je rned nanu prece.i sta-rega in novega protikr- ščaiiskega strankarstva ali bolje po- vcdano hujskarstva. Resnica jc, da se ninogi pnstijo pitati radi svoje ne- vednosti v poglavitnili življenskili vprasanjili ali še bolje: iz osebnili nasprotstev, z raznimi prazniini ob- Ijnbaini. Le niznniuo delo. varčnost in postemost bodo prineslc boljso pri- liodniost, ne pa vedni plesi, pijanče- vanjc, brezboznost in kar je s teni v zvezi. Ali niste nespametni revieži, oe resno mislite, da so vaši prijatelji razni sebioni brezbožneži in vaši so- vr.ažniki vsi, ki se klanjajo božjim resnicani?! Prenialo poznate zgodb- vino in svct! Par let po vojni je vladala med Ijudini Icpa edinost. Mladina se je oklcuila starega drutva, se vadila v pel in pod vodstvom g. Laharnarja in bi napredovaia v pravi o'miki, če bi ne prišlo da razdora v društvu. Ne- katcriin ni d'ula protikrščansfca žili- ca mini. Začel se je širiti komnni- stični dull, se posebno, ko je širil Oelo« g. učitelj C. Drekonia. No- vo dmštvo je razvilo pod vodstvom njegovega zvestega sodruga obč. uijnika lv. Feltrina svoja jadra in •splavalo v koimmistično krvavo-rn- deee inorje, v katercm plava še vedno. Čeinn skriva društvo pred svctO'in svoj nideei piasč. doma pa se kaže očitno^ po svojih članili ko- nuniistično? Čemn dvojen obraz? Ali niso član.i d>ruštva odločni ko- munisti, ki jim. je »Delo« edino do- padliiva lirana? Ali niso v drnštvn tudi taki, ki inirne Ijud'-i na cesti in v hisali v pozni uri napadajo? Ali hoCL'te imena? Zaenkrat molčimo! Ali ste imeli morda po onih divjili napadih, ko so morali orožniki po- sredovati, slovesno odborovo sejo in ali niste predlagali onih junakov prT svojem višjcm poveljstvu v od^liko- vanje?! Po vedneni hujskaiiju brezvestnih Ijndi se pustijo ljndje tako da»leč za- peljati. Da bi vsaj možje, ki držijo roko takim Ijudeni spregledali ter spoznali, da po tcj poti drvijo za- slepljenci v lastno pogubo! Po nau- kili modrili vzgojiteljev in resničnih Ijnbiteljev mladine, bi moral« vsako dništvo skrbeti, da vzgaja Bogn in narodiu zveste člarie. Kako se s tern vjema nedostojno obnašanje igralcev po zadmji veselici in plesn, ki so še v pondcljck pop. pijani noreli?! Ali ne veste, da se zgražajo nad takim početjein tukaj bivajoči drngorodci? Torej več panieti in manj norosti, kar bo le vam v cast in korist. Po odgovoru v nasprotnili listih, boino bolj jaisno govorili, če bo treba. Valuta. Dne 16. maja si dobil : za 1ÜU franc, frankov 127.— do 127.50 Lir za 1U0 belg. frankov 122.50 do 124.50 Lir za 100 švic. frankov 471. — do 474.- Lir za 100 češ.-slov. kron 72.20 do 72.50 Lir za 100 dinarjev 39.45 do 39.75 Lir za 1 Sterling , 118.10 do 118.30 Lir za 1 dolar . 24.32 do 24.47 Lir za 1 zlato marko 5.77 do 5.87 Lir za 100 avst. kron 0.0340 do 0.0348 Lir , Beneške obligacije. Dne 14. maja: Srednji kurs L. 78.20, v Trstu 77.75; v Milanu 78.75, v Rimu 78.72 L. Delovodjo, ki bi se hotel izučiti neke nove stroke išče tovarna živil v Julijski krajini. Reflektira le narnoža, ki je energicen, delaven in je že vodil kako delo, ponudbe na tipravo. POŠTENO IN PR1DNO DEKLE, 18 do 25 let se sprejme kot služkinja pri dobri driizini z enim ot roko in. v Gorici. Niasilov pri iipraviiištvu lista. »VINARSK/i ZVEZA« v Gorici, Via Maineli S (Via Scuoie) razpro- ! daja pristna r.aravna vina svojih včlanje.iih /;ripoiroča za obilen obisk. 1ŠCEM POŽTENO, ZANESL.IIVO in močno dekle, ki je dopolnila 18 leto, kot sobarico, ki bi bila tudi ves- ča vseh liišnih del. J. Joclimann, valjčni inlin v Ajdovščini. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko primarija Qr. fl. DEFIÖHI U GORICI, C0R50 VITT. EM. III. St. 11 miiim qd 9 - iz in z - v Odvetnik dr. KAROL BIRSA je otvoril svojo pisarno v fljdovščini (hiša Brotina). POSOJ1LA NA AMORTIZACIJO V 10—35 LETIH, navadna in agrar- na posojila1 za nakup živine, pre- skrbim v najkrajšem easu. Ravno- tako brezobrestna državna posojila na starostno obrabo in priboljšek na stavbe. Pisarna Anton Trammiž v C'Oiici, via Garibaldi št. 20 I. nad. Nanufakturna trgovina z lastno krojamiico - Kanal Cenj. občinstvu naznanjani, da sein bogato založil svojo manufakturno tr- govino z najrazličnejšim moškim in ženskim blagom. Vcllha zaloga izgotouljenih abieH po vsshi mcri, passbna za birmance. Za obilen obisk se najtoplcje priporoea Alojzij Jericijo, Kanal. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Conte Rosso« 26. maja 192*. »Conte Verdc^ 9. juniia 1925. Iz (lenove v Njnjork v 9. dneh; v Južno Ameriko: Princivessa Maria« 27. maia 1925. Principe di Udine < 20. junija 1925. Iz Genove v Buones Aires 19 dni. Iz Genove v ßuones Aires v 13^-4 'Ineh. v Avstralijo: .¦¦¦ Regina d'Italia* 15. jnnija 1925. Informacije daje in sprejerna pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle st. 1- ,,Mundlos^ šivalni stroji „Göricke" dvokolesa----------- belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kersevamiju-Gorica Piazza Cavour St. 9 > Wchnnicnn delavnica, Piazza Csvour šteu. S. Qobro znana frgouina pri pokrffem sadnem trgii Struchel & Paludetto Gorica ~ Corso G. Verdi T - Gorica Naznarsja svojim odjema!cem, da inia v zalogi mnogo novodošJega blaga za pomladanskc In po> lctne obleke4 kakor tudi srajce, kravale, nogavice^ naramnlce, l.t.d. - na izbero vsem. Lastna krojačnica. Priporoča se Struchel A. Paludetto Pozor! Pozor! Kdor hoče biti elegantno in moderno oblečen! Kdor hoče imeti blago iz Ceških in domaeih tovarn! Kdor hoče imeti obleko po najni/.jih cenah! Naj se obrne na trgovino manufakturnega blaga združeno s krojačnico prve vrste, na Travniku St. 17 (Piazza della Vittoria), tik kavarne „Evrope", kjer bo gotovo najboljše postrežen. PriporoČa se slavnemu občinstvu iz mesta in dežele kakor tudi pree. dubovšcini. G. Zotten Za birmo Rvipite po rtizki ceni edinolc pri našemu urarju in zlatorju JAKOBU SUEIGOJ - U Gorica - v*a Carducci 1O _ fiorica ^**^- — (prej Gosposka ullcti) ^"^ -—- Andre] IVIavrlc - Gorica Via Carducci 3 ^n !!> Via Carducci 3 Velika zaloga manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, hlačevine, zefirja, perkala itd. — Velika izbera češkega platna in raznega perila, kakor tudi gradbe za postelje, volne, žime, bombaža, morske trave ter izgotovljene štramace. — Velika zaloga zgotovljenih oblek po vsaki meri posebno pa za birmance. — Lastna krojačnica katera sprejema vsako naročilo, izvrši delo točno in po nizkih cenah. Cene zmeme! -~*mmmmam—mmmm—m—mm^^mm\^-~ Cene zmerne!