Gospodar in gospodinja
———-—---------—
• LETO 1934	17. JANUARJA	ŠTEV. 2
. ............................ "■' I	................B """ SESSSSSSS^SSSa.......83868»
Prepričani® manjka
Z $ j ' -i ''	' ■ ■ ' • " ' V '	...	; .
■ ■ V zadnji številki :>Uospodarjac je bi-	jasnim zgledom, vendar splošuost se ni
.; !y obrazloženo, da je od prepričanja od-	prepričana, da je sadno drevo kulturna
\lšefl uspeh vsakega dela. Posebno smo	rastlina, ki jo je treba primerno obde-
poudarjali, da kdor ima pravo, živo pre-	lovati. Ni prepričana, da rednost sadnih
pričanje o potrebi in koristi kakega de-	letin, množina in kakovost pridelka ni
-la, se ga loti o pravem času in ga s pra-	zavisna samo od slučaja, ampak tudi od
vimi sredstvi in pripomočki izvrši pra-	rednega obdelovanja sadnega drevja. Še
* vilnu in dobro. -	f V	vedno prevladuje vsaj pri večini napač-
|| Danes hočemo opozoriti naše sadjar-	no mnenje, češ da sadno letino odloča
je še aa iiesfco drugo sila važno zadevo in	samo vreme in druge okolnosti, ki niso
i sicer na pomanjkanje prepričanja v n©».	' v človeških močeh. Dokler se. to -za še-
katerih odloeivnili sadjarskih vprašanjih,	danje čase in razmere popolnoma im-
1.	Precejšnja večina naših kmefovav-	pačno mnenje ne spremeni v trdno pre-'<■ tev-sadjarjev, zlasti po nekaterih :yino-	pričanje, da moremo, s pravilnim obde-
rodnih in za sadjarstvo zelo ugodnih	lovanjem sadnega drevja odloči vno vpll-
- krajih, še do današnjega dne nI : toliko	vati na rodovitnost, na množino in ka-
raapozuala gospodarskega položaja, da	kovost pridelka, da torej tudi sadno dre-
bi začela smatrati sadjarstvo za tako sa-	vo >pri gobcu molze«, toliko časa je za-
raos lojno kmetijsko panogo kakor n. pr.	man vse naše prizadevanje. >Kakor ti
vinogradništvo, za panogo, ki nudi naj-	meni, tako jaz tebi« — ne govori samo
več gotovosti za izdaten dohodek brez	vinograd, njiva in travnik, ampak tudi
nevarnosti kake zgubfe, brez' velikih in-	sadovnjak
vestiicij in brez posebnih režij - torej 3. Še eno silno potrebno prepričanje
največji čisti dobiček. Tega važnega in	manjka večini naših sadjarjev. Nočejo
čez vse potrebnega prepričanja v splo-	namreč verjeti, da ima prihodnjo-:t sa-
šnem kar ni mogoče doseči. Kadar je v	iuo popolnoma razvito, čisto, pravilno
kakem kraju dobra sadna letina in dobe	spravljeno in razbrano namizno sadje
ljudje za sadje nekaj denarja, tokrat se	enotnih sort v večjih množinah. Neusmi-
vzbudi zanimanje za sadjarstvo, vsaj pri	ijeno se moti, kdor misli, da se bo sadje
nekaterih. Toda, ko potem eno ali celo	vedno tako prodajalo kakor se je minu-
| več let ni pridelka, se _še tisto malo za-	lo jesen ob skrajno slabi letini. Samo
, nimaaija zgubi in navadno ostane glede	vseskozi enofao blago brez vsake napa
sadjarstva vse pri starem. Le pri malo-	ke in poškodbe in v velikih množinah,
.... komu se za stalno utrdi prepričanje, da	It? to bo imelo vedno primerno dobro
i so dohodki bz sadjarstva skoro čisti do-	ceno in se bo lahko prodalo. Vse drugo
; biček in da se sadjarstvo res dobro iz-	je pa samo za domačo uporabo in tako-
plača. Dokler pa o tem ne bo prepričana	rekoč brez cene. Dokler ni vsak sadjar,
splošnost, toliko časa o izdatnem na-	ki goji sadje za prodaj, trdno prepričan,
predku ne moremo govoriti.	da je rešitev sadjarstva v kakovosti prr-
2,	Kljub neprestanemu in dovolj ute-	delka. toliko časa je vsak napredek ne-meljenemu dokazovanju in kljub dovolj	mogoč.
Skrajni čas je, da prodre med vse sadjarje omenjeno trojno prepričanje: da je sadjarstvo samostojna in zelo do-bičkanosna kmetijska panoga, ako sadno drevje primerno obdelujemo in negujemo, ker le tako bomo pridelali prvo-
Napačno zimsko J
Veliko napako delajo le še premno-gokiat marsikateri živinorejci, da krmijo svojo živino enolično, ko začne enkrat zimsko krmljenje. Živina dobiva dan za dnevom eno in isto krmo in toliko, kolikor jo hoče žreti. Vse to pa se dela brez vsakega preračunanja in preudarka. Pri takšnem enostranskem krmljenju niso krave nič kaj posebno mlečne in tudi drugače se jim ne pozna, da dobivajo obilo krme, zlasti če se krmi le srednje dobro ali slabo seno. Porabi se mnogo krme, dobička pa je le malo ali nič. Pa kaj se pogostoma še pripeti takšnemu živinorejcu, ki ne gospodari prav s svojimi krmili in krmi svojo živino sicer morda obilno toda preenostransko? Okrog Svečnice ali pa še prej opazi, da se je njegova zaloga sena že preveč skrčila. Tedaj se začne bati, da mu ne bo zadostovala krmska zaloga do paše in zopet ne zelene krme. in začne pokladati živini krmo v manjših odmerkih. Ko poidejo in zmanjkajo še okopavine (krmska pesa, korenje itd.), dobiva živina slednjič le še toliko krme, da se vzdrži pri življenju, toda hujša vedno bolj. Ko postane senena kopa že prav majhna, se začne krmiti še slama. Tudi se takrat nakupijo morda močna krmila, da se živina prehrani do težko pričakovane spomladanske pase in zelene krme. Ako radi pozne spomladi zapoznijo tudi paša in zelena krmila, je neredkokrat takšen nepraktičen živinorejec pri vsi obilici pridelane zimske krme prisiljen odprodati posamezne živali navadno prav po nizki ceni ali pa dokupovati največkrat le malo vredno seno za drag denar.
Vse aru ga če pa se sponese zimsko krmljenje živine, če pravilno preračunamo ob začetku zimskega krmljenja,
vrstno za kupčijo sposobno sadje. Skrajni čas je za to, ker drugod so že davno čez te prvotne teakoče. Ako se prav kmalu ne zdramimo, pozneje ne bomo mogli več v vrsto na svetovnem trgu.
H.
rmlienje
ako že ne prej, koliko in kakšna krmila imamo za zimo na razpolago, koliko sena, otave, slame, krmske pese, korenja, žita itd. Tudi moramo že sedaj presoditi, ali bo krmljenje živine z razpoložljivimi krmili dovolj uspešno in tudi dobičkanosno. Ali bi nam morda ne kazalo in se tudi izplačalo dokupiti močna krmila za najbolj mlečne krave itd. Le če vemo za množino vseh krmil in tudi za njih kakovost ali krmsko vrednost že takoj ob začetku zimskega krmljenja, lahko določimo, koliko posameznih krmil smemo pokladati vsak dan živini, da bo vse krmljenje skozi celo zimo kolikor mogoče enakomerno, pa tudi kolikor mogoče izdalno in dobro. Le dovolj dobro, primemo in redno krmlje-na živina nam bo plačevala pokladano krmo z zadostno množino mleka ali z opravljanjem dela ali pa s tem, da se nam čimprej opita. Od slabo in neredno krmljene živine pa ne pričakujmo ni-kakih dohodkov. Zato pa želo nespametno ravnajo tudi oni živinorejci, ki hočejo prerediti čez zimo preveč glav živine. Vsak tak naj pomni, da vedno več neseta dve dobro in primerno krm-Ijeni živali kakor pa tri slabo krmljene. število glav živine mora biti vedno v nekakem skladu in pravem razmerju z množino pridelane krme. Boljše je vedno, imeti malo živine in tisto dobro krmiti, kakor pa imeti preveč živine in to slabo krmiti. Saj ne živimo od števila živali, pač pa od koristi in dohodkov, ki jih nam živali lahko donašajO pri primerno in dobro urejenem krmljenju^____
Lovska. »Koliko zajcev si pa ustrelil lani?« — »Devetindevetdeset.- — »Zakai pa ne praviš ravno 100?« — »Oprosti zaradi enega zajca vendar ne bom lagal.«
Prezimovan'e kromp rm
Krompir shranjujemo pri nas čez zimo navadno v kleti in le bolj poredko-ma v jame ali podsipnice. Ker je krompir tudi pozimi živ. ko miruje v kleti, in se presnavlja, da se ohrani pri življenju. je vsako shranjevanje krompirja v zvezi z večjimi ali manjšimi izgubami. Te izgube, pri krompirju nastanejo deloma. naravno z njegovim dihanjem, deloma po živalskih in rastlinskih škodljivcih. Največ pa lahko škoduje krompirju med zimo zmrzal ,(mraz), vlažnost in neprimerna gorkota S primerno shranitvijo pa se dajo izgube omejiti. Da se nam čim i »olje ohrani zlasti semenski krompir pa tudi oni našo prehrano in prodajo, mora biti dobra klet za krompir suha, varna pred mrazon in zmrzaljo ter tako urejena, da jo je mogoče dobro prezračevati o primernem času. Previsoka in prenizka toplina v kleti je krompirju škodljiva. Krompir začne zmrzo-vati pri 1 stopinji Celzija pod ničlo (—1" C). Trajno nizka toplina, četudi ne tako nizka, da bi krompir začel trpeti radi zmrzali škoduje kalilni sili In tako krompirjevi vrednosti za saditev. Prav tako škodljiva je tudi previsoka toplina, ker pospešuje premočno dihanje in presnavljanje krompirja, radi česar zopet trpi kalilna sila in povzroča spomladi prezgodnjo kalitev krompirja. Razuu tega pospešuje previsoka toplina razvoj povzročiteljev krompirjevega gnitja itd. Zato p t mora Hi v kleti za krompir enakomerna toplina, ki ne sme nikdar znašati manj kot 2 stopinji Celzija (2° C) in največ 8 stopinj Celzija (8" C). Dobre kleti za krompir (pa tudi druge, okopavine) morajo biti tako zavarovane napram zunanjemu zraku, da ne more krompir v njih zmrzovati in se tudi ne crezmerno segreti.
Krompir potrebuje za svoje dihanje obilo zraka. Zato je treba izrabljeni zrak nadomestiti redno z drugim, ker drugače je dihanje krompirja nemogoče, kar pa povzroči, da se začne krompir v svoji notranjosti razkrajati. Ker pa se z di-
hanjem krompirja zopet izgub^ajo njegove snovi, je treba, da to dihanje omejimo na neobhouno potrebno mero. To pa se da doseči le. če ostane toplina v kleti primerno nizka. Cim bolj hladna je klet (vendar ne nad 2" C), tem manjše je življenjsko delovanje v krompirju in tem manj izgubi krompir na svoji dobroti Majhne množine krompirja hranimo najbolje lesenih zabojih; ki jih postavimo tako. da sloni njih dno na podstavkih, da lahko kroži zrak tudi ob '.abi.jevem dnu. V večjih '.upih ne sme krompirjeva plast prekoračiti eden in četrt metra visočine. Da imamo do krompirja lažji d os to! je najbolje; da ga nakopičimo v primerno velike pregrajene prostore Pri suhem hladrem vremenu »oprimo kletna okna in jih zastritno z vrečami da lahko pride v klet sveži zrak, ne pa svetloba. Če zunaj zmrzuje. za delajmo okna s slamo, in če treba, pokrijmo s slamo tudi krompir sam, če ga drugače ne moremo ohraniti pred zmr/aljo. Seveda je treba krompir takoj zopet odkriti, ko je ponehala nevarnost zmrzali. Od časa do časa moramo krompir prebrati in nagnitega odstraniti. Če začne krompir zgodaj spomladi poganjati kalice. je to znamenje, da je bilo v kleti pregorko. Ako ireneha radi pre-niske topline (okrog 0° C) dihanje krompirja, postane krompir sladek, ker izostane uporaba sladkorja, ki se tvori iz škroba. Krompir izgubi radi tega svoj pravi okus Zmrzli krompir, ki ni še gnil, moramo pred krmljenjem živin: skuhati ali pariti v brzoparilniku.
Kako nI ob oko s ega mraz. V še obljudenih polarnih ozemljih kažejo vrtanja za premogom. ki so jih izvršili nedavno tega na Grumautih (Spitzbergih) po nalogu norveškf vlarle. da je zemlja zmrznjena do globine 150 metrov. Delo je bilo izredno težavno. Cim globlje je prišlo vrtalo, tem napornejši je boj z mrazom. Vsak hip je stroj primrznil Da bi se temu izognili, so za vrtalom pogrevali gumaste cevi, iz katerih so spuščali po potrebi v okolico vrtala — vročo paro. Le tako je nn^rečilo. da so premagali 150 m debelo plast zmrznjene zemlje
Mraz najboljši orač
Povsod po naših krajih lahko opažu-	zorjemo tudi prevlažno ali premokro
jemo leto za letom, da ostane večina	njivsko zemljo. Ne škoduje prav nič, tu-
njiv, ki jih nameravamo posejati šele	di če se pri oranju sprimejo zemeljski
spomladi, črez zimo nezorana, kar je v.	deli močno med seboj. Zimski mraz na-
poljedelstvu velika napaka. Ako ne zor-	pravi prav takšno zorano zemljo naj-
jemo že jeseni takih njiv, ki smo jih	bolj godno.
določili za pomladansko setev, zamudi- Glavno je, da nastanejo pri jesen-mo vse ugodno delovanje mraza in zmr-	skem oranju takšne brazde, ki nudijo ■zali na zemeljske delce zorane njive,	zmrzali kolikor mogoče veliko površino. Znano je, da se voda, ko zmrzne, raz-	Potem zemlja najbolj premrzne in pre-širi. Ako dedemo z vodo napolnjeno in	zebe, se na vzame vlage in pride v dobro zamašeno steklenico v prostor,	dotiko z zrakom, najbolj razpade in kjer je manj kot 0° C (nič stopinj Cel-	sprhne. Zmrzal tudi zrahlja pred zimo zija), zmrzne voda v steklenici in jo raz-	zorano zemljo mnogo bolj temeljito, ka-nese. Podobno delovanje vode ali vlage	kor pa bi to mogli napraviti in doseči se vrši pozimi tudi med zemeljskimi	spomladi celo s ponovnim oranjem. Vse delci ali drobci. Ko pritisne pozimi hud	to skupaj pa pripomore, da dobi jeseni mraz, zmrzne voda med zemeljskimi	zorana njiva do spomladi pravo god-delci, jih raznese in tako zdrobi, kakor	nost. Takšne godnosti pa ne more dobi jih ne mogel zdrobiti z nobenim plu-	seči zemlja v njivi, ki ostane črez zimo gom ali s kakšnim drugim orodjem,	nezorana in je v veliko škodo setvam Mraz nam torej prav lepo in brez vsakih	in pridelkom, če jo zorjemo komaj spo-stroškov pripravlja za pomladansko se-	mladi, navadno šele tik pred setvijo, tev zemljo v vsaki njivi, ki smo jo jeseni	Zato ne omalovažujmo jesenskega ora-ali pred zimo zorali.	nja. Tudi ko bi oranje ne imelo nikak-
Posebno važno je, da zorjemo že je-	šnili koristi, bi morali skušati zorati vse
sem njive s težko ilovnato zemljo, ki	njive že zategadelj, ker si s tem navad-
nam dela večkrat spomladi pri oranju in	no prihranimo pomladansko oranje. To
pripravljanju za setev velike težkoče.	pa je za vsakega kmetovalca brez dru-
Ako je mokro, je oranje takih njiv zelo	gega velika olajšava in pridobitev pri
težavno in zamudno, ker se zemlja spri-	pomladanskem obdelovanju. Prav spo-
jemlje pri oranju ob plugove dele. Ce	mladi kaj rado zastane in se v sled tega
pa je ob času pomladanskega obdelova-	kopiči vse poljsko delo, zlasti če zakasni
nja vreme presuho, se njivska ilovnata	pomlad ali če. vreme močno nagaja; Naj
zemlja lomi pri oranju v velike kepe.	torej nikdo ne zamudi zorati svojih: ujiv
ki ne razpadejo zlahka. Jeseni lahko	že zdaj za pomladanske setve.
V KRALJESTU GOSPODINJE
KUHINJA
čaj. V zadnjih desetletjih se je kuhanje čaja pri nas močno udomačilo, Redilnih snovi nima čaj skoraj nič, pač pa poživljajoče vpliva na naše telo. Dobrota čaja je odvisna od kakovosti iu tudi od načina kuhanja. Oblika dobrega finega čaja so drobna zvita peresca skoraj SrnR barve. Ta č.aievn neresca se
drbe tudi v zelenkasti barvi. Izk-ufea- .iz, zelenega čaja je bolj močna, a manj priporočljiva., ker je možnost ponarejevalca pri tem čaju lažja kot'pri čaju temne barve. Glavni .pcgoj za dobroto iri.-afo-ino je taV da voda ne sme biti poslana, ampak sveže zavreta. Čaj kuhamorna <-ec" načinov. Za več porcij se dobe- ročke (kanglice) z , vdelanim cedilcem. V te ročke- se vrže čaj iu sicer dve maK
žlički za sest skodelic čaja. Ta čaj «e najpoprej polije s par žlicami vrele vode. Ko so se peresca napela, se zliva še ostala voda na čaj. Po treh štirih minutah je čaj pripravljen za serviranje. Daljše stanje v ročki o-slabi okus in tudi barva postane umazano temna. Za kuhanje čaja brez ročke se poslužujemo za to pripravljenega »jajčka«. V ta jajček stresemo pripravljen čaj 'in sicer dobre pol žličke za posamezno osebo. Jajček vržemo v vrelo Vodo in pustimo toliko časa vreti, da voda zarumeni. Za kuhanje brez jajčka vržemo primerno čaja v VTelo vodo. Pustimo le toliko časa. da prevre. nakar pokritega odmaknemo na stran. V dveh minutah je čaj pripravljen za na mizo, le precediti ga je še treba.
Ta navodila veljajo za tako zvani ruski čaj. Imamo pa še celo vrsto domačih rastlin, ki jih uporabljamo za čaj. Te so: posušeno lipovo in bezgovo cvetje, zrele posušene bezgove jagode, posušene borovnice, posušeno listje rdečih jagod in še različni gorski mahovi. Zelo prijeten okus ima lipovo cvetje, zmešano z bezgovimi jagodami in bezgovo cvetje pomešano s posušenimi borovnicami. Te čaje pristavimo v kožice z vrelo vodo. Za zdravje so ti domači čaji ve-. liko bolj priporočljivi, kot oni. ki niso domačega izvora. Pri kukanju tudi niso tako kočljivi in jim malo daljše stanje ne škoduje.
K čaju rabimo sladkor, rum, vino, limono in mleko. V čaj z mlekom, ali še bolje s stepeno smetano, vlijemo v vsako skodelico po eno žlico ruma. Mleka rabimo za eno porcijo nekako eno četrtino tekočine. Čaj z limone ali vinom potrebuje več sladkorja, kot čaj z mlekom. Limono stisnemo nazadnje, ko je čaj že -sladkan. Za čaj z vinom je najbolje, ako prekuhamo vino in sladkor. Te primesi veljajo za vse vrste čaja.
Punč. Purič spada tudi v vrsto čajev. Napravim ga takole- V posodo za juho nalijem poldrug liter vode. V vodo stre-. sen pol kg sladkorja. Posodo pokrijem. postavim na topel prostor, ter pustim kake pol ure stati. Potem skuham slad-
kor. da je čist, prideuem košček vanili-je, tenek odrezek limonine lupinice, sok dveh limon in ene pomaranče. Ko zavre, prilijem štiri decilitre dobrega ruskega *aja in nazadnje pol kozarca ruma. To precedim v ločko za čaj in dam na mizo. Veliko hitreje se napravi punč. ak<. je punčeva esenca že pripravljena.
Punčeva esenca. Dvanajst limon in šest pomaranč stisnem in sok precedim na 1 kg ->tolčenega sladkorja. To mešam toliko časa, da ' postane tvarina gosta Potem prilijem 7 decilitrov ruma in napolnim steklenice. Dobro zamašene postavim na suh prostor. Da se tekočina dolgo ohrani, prekuham sladkor, da požene mehurje. Nato prilijem sokova in rum ter napolnim steklenice. Te dobro zamašim, vrhove steklenic pomočim v raztopljeni parafin in jih spravim na suhem prostoru. Za vsako porcijo kuhanega čaja pridenem dve žlici te esence.
Vinski punč i jajci. Pet in dvajset dkg stolčenega sladkorja mešam s šestimi rumenjaki toliko časa, da se mešanica zgosti in speni. Temu pridenem sok pol pomaranče, pol litra kuhanega in shlajenega rdečega vina. kateremu sem m duh pridejala košček vanilije. Tekočino zlijem v ozek podolgovat lonec ter stepam na ognju toliko časa, da se začne gostiti in dvigati. S takim ravnanjem je punč gotov. Gorkega serviram v kelha-stih kozarcih.
Še drug način jajčnega čaja: Štirideset dkg sladkorja skuham v pol litra vode. za duh pridenem lupinice polovico limone. Ko je sladkor ščiščen. ga precedim. Nato primešam sok treh limon ir» dveh pomaranč, pol litra dobrega čaja, dve cel5 jajci in tri rumenjake. Vso to tvarino zgodljam na ognju, da se začne dvigati. Nazadnje pridenem še en do dva decilitra dobrega ruma.
Krokodilovka si naredi za valenje svojih mladičev iz jajc gnezdo iz draeja in blata. Kakor hitro se pojavijo iz jajec, jih mati pelje do bližnje vode ter prepusti iste samim sebi.
Človeško telo obstoji iz 270 različnih kosti; nekateri zdravniki jih računajo samo 206.
GOSPODARSKE VESTI
DENAR
g Ljubljanska borza. Denarni promet na ljubljanski borzi je bil v zadnjih tednih v znamenju praznikov, ko navadno trgovsko življenje počiva. Bilo je sicer nekoliko manjših zaključkov, večinoma jp pa šlo za ponudbe inozemskih deviz. Taiko je tuji denar zaznamoval naslednje cene: 1 angleški funt 186.10 Din, 1 ameriški. dolar 3606 Din, 1 holandski goldinar 23.04 Din, 1 nemška marka 13.65 Din, 1 švicarski frank 11.11 Din, 1 avstrijski šiling 9.12 Din, 1 belgijska bel-ga 7.97 Din, 1 italijanska lira 3.02 Din. 1 francoski frank 2.25 Din, 1 češka krona 1.70 Din, 1 grška drahma 0.32 Din.
CENE
g Ljubljanska blagovna borza. V zadnjih tednih so žitne cene večinoma nazadovale, ker ni bilo nikakega povpraševanja radi praznikov. Ponudbe se gibljejo v naslednjih mejah.in sicer za blago, postavljeno na vsako slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh po prejemu: pšenica bačka, 79—80 kg težka, 140 do 142.50 Din za 100 kg. sremska in baranj-ska, 78—79 kg težka, 137.50—140 Din koruza stara 125—127.50 Din, nova sušena 115—117.50 Din, nova sušena za januar 122.50—125 Din; moka »Oc ba-ška 240—245 Din, banatska 250 do 255 Din.
g Vinsko tržišče. Kupčija je sedaj mrtva. Cene popuščajo pri navadnih kmečkih vinih, medtem ko se sortna vina drže nad 5 Din za liter, finejša in polnejša pa celo 6—7 Din. Zaradi tega segajo vinski trgovci po cenejših dalma t'tiskih in savskih vinih, ker so milejša. Domača vina se glede kislobe vedno boljšajo in je do spomladi pričakovati boljše kakovosti. Tudi v drugih banovinah so . lične razmere.
g Tržišče krzna. Cene krznu so se letos zboljšale, ker je kakovost radi letošnje ostre zime mnogo boljša od lanske. Iz tega razloga kažejo tudi inozem-
ski kupci več zanimanja zp naše blago. Tako je bilo na zadnjem sejmu \ Kar-lovcu precej živahno in so posamezne vrste krzna dosegle naslednje cene po kosu: lisice 180 Din, divje mačke 50, jaizbeci 50, vidre 300 Din. Trgovci so nakupili večje količine, raznovrstnih kož in jih veeipoma odpremili v inozemstvo, v Nemčijo, Madjarsko in Anglijo. To bodo morali upoštevati tudi prireditelji sejma kož v Ljubljani, da dosežejo za naše proizvajalce ugodne cene.
ŽIVIN4
g Ljubljanski živinski sejem Med-praznišk živinski sejem 3. januarja v Ljubljani ni bil preveč obiskan. Prodajalci so prignali 82 konj. 100 volov. 31 krav, 16 telet, 13 prašičev opitanih in 67. prašičkov za rejo. Cene so bile za kg žive teže: voli prvovrstni 4—4.50 D., II vrste 3.50—4 Din, III, vrste 3—3.50 Din, krave debele 2.50—3 Din, klobasa-rice 1.50—2.50 Din. teleta 5—6 Din. prašiči opitani 7—8.50 Din. Cene za glavo živali so bile pri konjih 500—3500 Din. za prašiče po 125—200 Din. Kupčija je bila izv;emši prašičkov za rejo bolj mrtva in je bilo prodanih le 9 konj, 30 volov. 16 krav. 7 telet. 10 prašičev opitanih in 52 prašičkov za rejo.
g Mariborski prašičji sejem. Na sejem 5 januarja so prašičerejei prignali le 126 prašičev, od katerih so prodali le 18 glav Cene so bile sledeče: mladi prašički 7—9 tednov stari 110—120 Din, 3 do 4 mesece 200—250 Din, 5—7 mesecev 350— 380 Din, 8—10 mesecev 450 do 550 Din, 1 leto 560—680 Din. Kilogram žive teže 6—7 Din. mrtve 8.50— l dinarjev.
g Ptujski prašičji sojem dne 3. januarja je bil tudi zelo slabo obiskan. Cene so bile za 1 Din nižje nego v Mariboru.
•37 steklarn obratuje v kitajskem mestu šangraj. V tovarnah ie zaposlenih nad 4000
oseb.
R4ZIV0
g Davčne olajšave pri zemljarini. Zakon o neposrednih davkih predpisuje za zemljišča 1. osnovni davek, ki znaša 12% od katastrskega čistega dohodka in 2. dopolnilni davek, ki se predpiše šele tedaj, oe skupni katastrski čisti dohodek presega 1000 Din. — Osnovni davek se je v zadnjih letih redno zniževal od 12 na 10% in to je pričakovati tudi za tekoče leto 1934. — Dopolnilni zemljiški davek raste pri katastrskem čisten, dohodku od 1000 do 2000 Din od 2% do 8% pri 100.000 Din kat. čistega dohodka. Ta davek se zmanjšuje pod naslednjimi pogoji: 1. če se davčni zavezanec bavi izključno s kmetijstvom; 2. če obdeluje posestvo sani ali s člani svoje družine; 3. če njegova družina obsega najmanj 5 članov; 4. če njegov dopolnilni davek ne prekorači 5000 Din; 5. če vloži prijavo na predpisani uradni tiskovini tekom meseca januarja pri občinski upravi. Ker je ta davčna olajšava vezana na pravočasno prijavo, je strogo paziti na to. da se ne zakasni rok, ki poteče z mesecem januarjem.
g Plačanje takse na vozila. Vsi lastniki motornih in drugih vozil: osebnih in tovornih avtomobilov, motornih koles, lijakarskih in polfijakarskib vozov ter biciklov-dvokoles morajo v mesecu januarju prijaviti svoja vozila pri pristojnem upravnem oblastvu, kier dobijo tudi predpisane prijavne tiskovine. Rok prijave je do 30. januarja 1934. Do tega dne mora biti plačana tudi letna taksa za navedena vozila pri davčni upravi. Natančnejše podatke vsebujejo razglasi aa občinskih uradnih deskah.
g Svetovni pridelek sladkorja. Proizvajanje sladkorja iz sladkorne pese h sladkornega trsa traja navadno od oktobra do aprila. Svetovna proizvodnja v dobi 1931—1932 je znašala 39 milijonov ton (po 1000 kg).; znižala se je pa v dobi 1932—1933 na 24 milijonov ton. To zna-či precejšen primanjkljaj v svetovni potrebi, radi katerega bodo predvidoma uporabljene vse stare zaloge.
g Železničarji dobe plemensko živino zastonj. Kmetijsko ministrstvo je dovolilo podporo 100.000 Din za nabavo plemenske živine (najbrž plemenske perutnine) za železničarje. Te plemenjake bo razdelil kmetijski oddelek prometnega ministrstva brezplačno med železničarje in bo vršil tudi nadzorstvo nad tem, da se bodo pravilno gojili.
g Inozemski kapital v jugoslovanski industriji. Kakor poroča »Trgovski liste . daljšem članku, je največ jugoslovanske industrije, in sicer najvažnejše, zgrajene s pomočjo inozemskega kapitala. Iz teh podatkov se tudi vidi večji ali manjši interes, ki ga imajo posamezne države za našo državo. Tako ima Francija v naši industriji v številnih podjetjih vloženih nad 800 milijonov Din, Angleška 7C milj. Švica 350. Avstrija 500, Češkoslovaška 300, Belgija 250. Z manjšimi zneski so zaposlene tudi Amerika, Madžarska, Italija. Nemčija, Švedska in Poljska. Ta znatna udeležba inozemstva v naši industriji je tudi kriva, da pri trgovinskih pogajanjih z raznimi državami ne moremo tako uspeti, kakor bi bilo koristno našemu gospodarstvu. To je obenem tudi vzrok, zakaj se pri nas ne morejo v zadostni meri razviti nekatere industrije, ki bi nam bile zelo potrebne, četudi bi bil domači kapital na razpolago.
Trgovinska pogajanja i Bolgarijo. Pri
nas in v Bolgariji so začeli zbirati mate-rijal za pogajanja v stvari sklenitve medsebojne trgovinske pogodbe. V ta namen lio sestavljena mešana komisija, ki bo pretresla vse predloge in določila vprašanja, ki se bodo obravnavala pri trgovinskih pogajanjih. Najprej se bo pa sklenila veterinarska konvencija.
g Amerika bo pridelala manj koruze. Kmetijski minister Združenih držav ameriških je odredil, da se mora zmanjšati površina koruze za 20 odstotkov, obseg prešičjereje pa za 25 odstotkov. Far-merji morajo toraj posejati za eno patino mani polja s koruzo, zato jim bo pa država plačala za primanjkljaj po 30 centov (il Din) za bušel (27 kg). Ravno-tako bodo dobili odškodnino za vsakega
prašiča, ki ga bodo manj gojili po 5 dolarjev (180 Din). Na ta način hoče ameriška vlada zmanjšati proizvodnjo koruze in prešičev ter s tem uravnati eene na svojem trgu.
gAmerika zasegla zlato. Finančni minister Združenih držav je izdal odredbo, po kateri morajo vsi zasebniki dati Narodni banki na razpolago vse zlato, ki ga posedujejo. Semkaj spada zlato v kosih, zlati novci, star zlat denar, ki ima starinsko vrednost, itd. Izjemo tvorijo obrtniki in zobozdravniki, ki imajo pravico do gotove količina zlata.
g Pridelek tobaka. Zadnji pridelek tobaika v Grčiii, Boglariji in Turčiji je precej večji nego 1932. 1., ko je bila v vseh treh državah slaba letina. Bolgarija je pridelala 23 milijonov kg (1932. leta 17), Grčija 49 (prej 27) in Turčija 40 (prej 18), skupaj vse tri države 112 milj. kg (prej 62). Zaloge starega tobaka cenijo v vseh treh državah skupaj le na 1.0 milj. kg.
Ilakev iz trdega premoga. V Beuthenu (Gornja Šlezija) so nedavno odkrili posebne vrste spomenik vojnim žrtvam, in sicer v po-čast padlim rudarjem ondotnega prerhpgar-skega okrožja. Spomenik, ki preds avlja ogromno rakev, je iz samega trdega premoga, sestavljena iz več delov, ki tehtajo nad eno tono. Vrh spomenika se dviga velikanska čelada, tudi iz premoga.
PRAVNi NASVET!
Menični dolg. K. M Menica v posojilni." je potekla in vprašate, če se po zakonu o zaščiti kmetov more podaljšati. Ali morete zahtevati znižanje obresti? — Če je dolg nastal pred 2(1. aprilom 1932, spada pod zaščito, ako je dolžnik kmet. Dolgovi nastali po 20. aprilu 1932 pa ne spadajo pod zaščito. Obresti boste morali plačati dogovorjene. Najvišje Obresti, ki jih smejo zahtevati denarni zavodi so 12 in pol odstotkov.
Skupna lastnina (solastnina) posestva. T. B. Z bratom imate posestvo in sta solastnika vsak do polovice. Na posestvu skupaj živita in delata. K sebi ste vzeli svojega mlajšega brata, ki ga pa solastnik ne mara in ga odganja od hiše. Vprašate, če more solastnik odstraniti Vašega brata od hiše. — Eden solastnik ne more o tem sam odločili, ampak je treba sporazuma obeh. Ako se ne morete sporazumeti, bo pač najboljše posestvo razdeliti in potem more vsak gospodariti na svojem delu.
Oprostitev vojaške službi'. Z- J- V. Potrjeni ste bili leta 1932 h konjenici. Januarja 1933 pa šte se poročili. Najstarejši Vaš brat je odslužil skrajšan rok, drugi brat pa polnega. Vprašate, če bi Vam .uspelo doseči oprostitev ali vsaj skrajšan rok. _ Po pos.avi ne morete biti oproščeni, ker Vas vojaški zakon ne smatra za hranilca družine, ki ste jo dobili po naboru. Tudi za skrajšan rok nimate zakonitih pogojev, ker nista dva brata preti Vami po vrsti odslužila polni rok.
Izterjuva posojila. F. T. R. Pred tremi leti ste posodili posestnici vsoto denarja-,* ki ga je ona dala neki. sleparici. Obljubila Vam je, da Vam bo posojilo v treh mesecih 'vpila, vendar se nič ne zmeni in Vam niti otresti ne plača. Vprašate, če jo kaže tožiti. -- Či je posestnica kmetica. Vam mora do 15. novembra 1934 plačati prvi obrok, ki znaša? (i odstotkov. Ostalo pa v sledečih 11 letih. Če pa ne spada pod zaščito kmetov, jo lahko tožite za ves znesek.
Procenti. I. L, Višina procentov se ravna po bližini sorodstva ipea zapustnikom 'in dedičem ter po višini dediščine Ako vrednost zapuščine ne preseda lOO.GCO Din, sp dediči v ravni liniji oproščeni dednih pristojbin.
Spenjanje dveh vozov. P. 1 Vprašate, če ic dovoljeno voziti z dvema skupaj spetima vozoma — Po ,-edaj veljavnih cestnih predpisih j. dovoljeno s-peti dva prazna voza alt pripeti natovorjenemu vozu prazen ali ročni voz Ni pa dovoljeno po javnih cestah voziti i dvema skupaj spetima natovor-j e n i m a vozovoma.
Rezodetna prisega. F. K. Vaše vprašanje je ne;asno. Ako je dolžnik prisegel, da nima rubin ega premoženja, nimate proti prisegi nikakega priziva. Samo, ako jc pod prisego vedoma govoril neresnico, je zagrešil zločin in bi ga preganjal državni tožilec, če to zve Za takšno prijavo pa ni treba nobenega ubožnega spričevala. Če so se po prisegi našli pri do'žniku kakšni zarubljivi predmeti, so se isti mogli zarubiti in prodati. V koliko je bil dolžnik zaščiten po zakonu o zaščiti kmetov, je sedaj prepozno ugotavljati, ker se je, kakor pišete, dražba že izvršila. Ako bi bil ugovarjal, da je za-šč en in bi ta ugovor bi! v skladu z zakonom, bi ga bilo sodišče gotovo upoštevalo.
Iznlačilo dole iz leta 1930, Dota, ki jc zapadla v plačilo do 20 aprila 1932 in ki jo ima izplačati kmet, ni izvzeta od zaščite. Zato tudi za njo veljaio predpisi uredbe o zaščiti kmetov
Čezdajavno pismo. F S. J. Vprašate, če se more tudi tisto iztirjati s tožbo, kar je iz-ročevalec obljubil in se ni vpisalo v čezdajavno pismo, da so bili orocenti nižji. — Kar je izročevalec samo obljubil dati (darovati), pa ni takoj dal, se ne more iztožiti. Darilne obljube so namreč veljavne samo, če s d napravljene v obliki notarskega akta.