V; I 2 VELETRGOVINA ŠPECERIJSKE IN KOLONIJALNE ROBE IVANI JELAČINI LJUBLJANA VELIKA ZALOGA PRAŽENE KAVE MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE USTANOVLJENO L. 1888 ZAHTEVAJTE CENIK! 3 Ključavničarstvo Avgust Martinčič X* • m Veletrgovina žita in moke A. VOLK LJUBLJANA RESLJEVA CESTA ŠT. 24 Lastni avtomatični valjčni mlin Priporoča po najnižjih cenah razne mlevske proizvode in vse vrste žita, kakor tudi pše¬ nično moko iz prvovrstnih banaških mlinov Specijalna trgovina krmil Brzojavi: VOLK LJUBLJANA Telefon štev. 2449 Zahtevajte cenik! JE ii.VvV vit ■(a,. TRGOVSKI KOLEDAR ZA NAVADNO LETO 1935 UREDIL FR. ZELENIK XXI. LETNIK" Izdalo in založilo: Trgovsko drušfvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani Tisk tiskarne Merkur v Ljubljani (Predstavnik O. Mihalek) 6 Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon štev. 2263 žk ni. Krisper Ccžoniaie Ljubljana Lastnik Verlič Josip □ Veletrgovina kolonijalne robe Velepražara kave Mlini za dišave Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka — Mineralne vode Ceniki na razpolago Točna postrežba 8 V „Ca{ahka" čajne mešanice in dišave vseh vrst priporoča IČOVOlC 1 j Pisarna in skladišče: POLJANSKA CESTA 29 Uvoz čaja in dišav na debelo T/H-iiokl I KRANJ 1/KatoufaldutC)' no- dzbdo- Najugodnejši nakupni vir za trgovce na drobno! ■ Kazalo. Stran Trg. društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani . 10 Koledar za navadno leto 1935 . 14—36 Izpremembe in dopolnitve zakona o neposred¬ nih davkih .39 Vpogled v poslovne knjige.48 Koliko davka plača obrtnik?.61 Davek za hišno služabništvo.64 Najemnina osnova za obdačitev. 64 Iz zakona o pokojninskem zavarovanju name¬ ščencev .66 Takse .86 Takse prisilnih združb trgovcev, obrtnikov in industrijcev ..93 Takse zbornice za TOI.97 Sladkanje mošta .101 Pravilnik o opravljanju izpita za vozača mo¬ tornih vozil in o izdajanju vozaških listin 103 Vlaganje svežih gob v slanici ali slani vodi . 107 Hmeljske uzance .110 Žigosanje lesa in lesne izvoznice.116 Zaščita in gojitev domačega oreha.117 Poštna tarifa .121—126 V katerem jeziku se dopisuje tujcem .... 127 Šest vprašanj za one, ki se hočejo osamosvojiti 130 Napravljanje prinel ..134 Hranilno vlaganje denarja pri Poštni hranilnici 137 Tarifa za pobiranje žigovine . . . ..143 Medsebojni odnos mer metrskega sistema na¬ sproti tujim meram in obratno.147 10 Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani je strokovna organizacija, ki zastopa stanovske in splošne interese slovenskega trgovstva. Redni člani dru¬ štva morejo postati vse osebe (torej tudi ženske) trgovskega stanu (izvzemši učen¬ ce, učenke, sluge in slično), tvrdke in podjetja, nameščenci tovarniških, obrt¬ nih in prometnih podjetij, delniških družb, denarnih, kreditnih in zavaroval¬ nih zavodov. Društvo izdaja svoje gla¬ silo »Trgovski tovariš«, ki je hkratu gla¬ silo »Slovenskega trgovskega društva v Celju« in »Slovenskega trgovskega dru¬ štva v Mariboru«. Društvo izdaja trgov¬ ske knjige v slovenskem jeziku, vzdržuje čitalnico in knjižnico, prireja učne te¬ čaje za trgovske vede, poučna predava¬ nja in shode. Društvo Merkur ima lastni »Podporni zaklad«, iz katerega se pod¬ pirajo društveniki, če so brez lastne krivde brezposelni, in rodbine umrlih članov. Društvo ima lastno posredoval¬ nico za službe, ki posluje za vse delo¬ dajalce brezplačno, za nastavljence pa proti odškodnini. Društvo daje članom brezplačno pravne nasvete in vsako¬ vrstna druga pojasnila in preskrbuje prevode iz tujih jezikov. Članarina znaša za redne člane-samostojne trgovce me¬ sečno 10 Din, za redne člane-nameščence in za podporne člane 5 Din mesečno in za novovstopivše člane še 10 Din pri¬ stopnine. članarina se plačuje najmanj 11 za tri mesece naprej. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 1000 Din. Dru¬ štveno glasilo »Trgovski tovariš« preje¬ majo člani brezplačno, sicer znaša letna naročnina za »Trgovskega tovariša«, ki izhaja enkrat na mesec, 36 Din. Dru¬ štveni prostori se nahajajo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27, Trgovski do Slovenski trgovci in nameščenci, o nite se te prepotrebne in živahno joče stanovske organizacije! Posredovalnica Trgovskega društva Merkur opozarja vse interesente, da se v slučajih potrebe obračajo do nje. Posredovalnica posluje vsak dan ter rešuje poslane do¬ pise točno. Posreduje za vse vrste služb in mest, ki so običajna v trgovinah in drugih podjetjih, t. j. kontorsko osobje, prodajalci, prodajalke, vajenci, vajenke, praktikanti. Pisma je nasloviti: Trgovsko društvo Merkur, posredovalni odsek, Ljubljana. Uradne ure za stranke so vsak dan od pol 9. do 12. ure in od pol 15. do 17. ure. Ob sobotah se uraduje od pol 9. do 12. ure. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Podporni zaklad Trgovskega društva Merkur Vabimo vse gg. trgovce in nameščence, da se tega zaklada ob vsaki priliki spo¬ minjajo. Saj je namenjen onim brez¬ poselnim, ki niso po lastni krivdi zašli v to, in pa v podpiranje potrebnim rod¬ binam umrlih članov. 12 Društveni odbor Častni predsednik: Alojzij Lilleg, vele- tržec v Ljubljani. Predsednik: Dr. Fran Windischer, ge¬ neralni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v p. v Ljubljani. I. podpredsednik: Albin Smerkolj, ve¬ letrgovec v Ljubljani. II. podpredsednik: Anton Škrajner, tr¬ govski sotrudnik v Ljubljani. Tajnik: Anton Agnola, veletrgovec v Ljubljani. Tajnikov namestnik: Zvonimir Lukič, trgovec v Ljubljani. Blagajnik: Josip Krek, knjigovodja v Ljubljani. Blagajnikov namestnik: Valter Lau- renčič, prokurist v Ljubljani. Gospodar: Avgust Jurjovec, trgovec v Ljubljani. Knjižničar: Anton Agnola. Odborniki in odbornice: Slavka Bojane, trgovska sotrudnica v Ljubljani. Jelka dr. Bretlova, trgovka v Ljubljani. Fran Dolničar, knjigovodja v Ljub¬ ljani. Pavel Fabiani, trgovec v Ljubljani. Roman Golob, trgovec v Ljubljani. Ivan Jeras, trgovski ravnatelj v Ljub¬ ljani. Josip J. Kavčič (urednik lista), vele- tržec v Ljubljani. Ciril Korošec, trgovski poslovodja v Ljubljani. Fran Kovač, trgovec v Ljubljani, 13 Janko Krek, trgovec v Ljubljani. Vilko Lampe, korespondent v Ljub¬ ljani. Ivanka Leskovic, trgovka v Ljubljani. Dr. Rudolf Marn, načelnik oddelka za trgovino in industrijo banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Slavko Mirtič, trgovski zastopnik v Ljubljani. Ignac Novak, trgovec v Ljubljani. Ivan Orel, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Dr. Ivan Pless, tajnik Zbornice za tr¬ govino, obrt in industrijo v Ljubljani. Drago Rak, trgovski sotrudnik v Ljub¬ ljani. Ivo Samec, trgovec v Ljubljani. Karel Seljak, trgovski zastopnik v Ljubljani. Viktor Šober, trgovec v Ljubljani. Anton Verbič, trgovec v Ljubljani. Ivan Widmayer, trgovski nameščenec v Ljubljani. Predsednik društvenega raz¬ sodišča : Dr. Ferdinand Majaron, odvetnik v Ljubljani. Pregledovalca računov: Josip Urbanič, trgovec v Ljubljani. Fran Zelenik, višji državni uradnik v Ljubljani. Kuratorij podpornega zaklada: Načelnik: Ignacij Novak. Člana: Avgust Jurjovec in Zvonimir Lukič. 14 Januar 1935 Prosinec Hrvatsko: Si ječanj. Češko: Leden. Dan je dolg od 8 ur 28 minut do 9 ur 24 min. Dan zraste za 56 minut. Kdor izkorišča nastavljence, ima malo koristi od njih. 25 Beležke 16 Februar 1935 Svečan Ban je dolg od 9 ur 26 minut do 10 ur 52 min. Dan zraste za 1 uro 26 minut. Obnašaj se proti drugim tako, ka¬ kor se naj drugi obnašajo proti tebi. J7 Beležke 13 Marec 1935 Sušeč Hrvatsko: Ožujak. Češko: Brezen. Dan je dolg od 10 ur 54 min. do 12 ur 30 min. Dan zraste za 1 uro 36 minut. Začetek pomladi 21. marca ob 2. uri 43 minut. Kakršno plačilo, takšno delo. 19 Beležke 20 April 1935 Mali traven Hrvatsko: Travanj. Češko: Duben. Dan je dolg od 12 ur 34 min. do 14 ur 4 min. Dan zraste za 1 uro 30 minut. Kdor varčuje pri plačah nastav- Ijencev, ta zmanjšuje svoj dobiček. ?1 Beležke 22 Maj 1935 Vel. traven Hrvatsko: Svibanj. Češko: Kveten. Dan je dolg od 14 ur 8 min. do 15 ur 18 min. Dan zraste za 1 uro 10 minut. Vjudnost prav nič ne stane in ven¬ dar je mnogi ne porabljajo. 23 Beležke i 24 Junij 1935 Rožnik Hrvatsko: LipanJ. Češko: červen. Dan je dolg od 15 ur 18 min. do 15 ur 36 min. Dan zraste do 21. za 18 min., potem se skrajša do konca meseca za 3 minute. Začetek poletja 21. junija ob 22. uri 12 minut. Najprej zasluži , potem varčuj in šele potem izdajaj. 25 Beležke 26 Julij 1935 Mali srpan Hrvatsko: SrpanJ. Češko: Cervenec. Dan je dolg od 15 ur 32 min. do 14 ur 44 min. Dan se skrajša za 48 minut. Velika je razlika med presojanjem samega sebe in presojanjem drugih. 27 Beležke 28 Avgust 1935 Vel. srpan Hrvatsko: Kolovoz. Čefiko: Srpen. Dan je dolg od 14 ur 42 min. do 13 ur 17 min. Dan se skrajša za 1 uro 29 minut. se uči od svojega bližnjega , toda (. s , le dobro, drugi pa slabo. 'G Beležke i September 1935 Kimavec Hrvatsko: Rujan. Češko: Žari. Dan je dolg od 13 ur 14 min. do 11 ur 40 min. Dan se skrajša za 1 uro 34 minut. Začetek jeseni 23. septembra ob 13. uri 1 min. Nenadomestljiv ni nobeden; revež je pa tisti , ki je nepotreben . 31 Beležke 32 Oktober 1935 Vinotok Hrvatsko: Listopad. Češko: ftijen. Dan je dolg od 11 ur 38 min. do 10 ur 2 min. Dan se skrajša za 1 uro 36 minut. Prijazen pozdrav nič ne stane, lahko pa precej nese. 33 2 84 November 1935 Listopad Hrvatsko: Studeni. Češko: Listopad. Dan je dolg od IG ur 0 min. do 8 ur 46 min. Dan se skrajša za 1 uro 14 minut. Kdor ne dela, četudi »mu ni treba«, živi na stroške drugih. 35 Beležke 2 * 36 December 1935 Gruden Hrvatsko: Prosinac. Čefiko: Prosinec. Dan je dolg od 8 ur 44 min. do 8 ur 24 min. Dan se skrajša do 22. za 20 minut, potem zraste do konca meseca za 4 minute. Začetek zime 22. decembra ob 7. uri 58 min. Vedno izpolni, kar obljubiš. 37 Beležke liMlEI 8 Sili LJUBLJANA VELETRGOVINA Z DEŽELNIMI PRI¬ DELKI IN MLEVSK1MI PROIZVODI NA DEBELO Priporočata svojo veliko zalogo pšenice, ko¬ ruze, ješprenja, kaše, koruznih iz¬ delkov in banaške moke iz prvo¬ vrstnih mlinov! nima zaloga vseli ml Ml Telefon int. 25-92 / Brzojavi: Žitotrg 39 Izpremembe in dopolnitve zakona o neposrednih davkih. V koledarju za 1. 1929. je priobčen zakon o neposrednih davkih, kateri je z zakonom z dne 18. febr. 1934. izprer menjen in dopolnjen, kakor sledi: V točki 1. člena 34. zakona o nepo¬ srednih davkih se dodaja za prvim stavkom: »Letna najemnina se dokazuje z najemno pogodbo med hišnim last¬ nikom in stanovalcem«. Poslednji stavek v šestem odstavku člena 37., II. zakona o neposrednih dav¬ kih se izpreminja in se glasi: »če se vloži prošnja za davčno olajšavo po tem roku, se računi olajšava od dneva vlo¬ žene prošnje; za čas pa, kolikor je proš¬ nja kesneje vložena, se izgubi pravica do olajšave in se odmeri davek v popol¬ nem znesku.« Za razpredelnico v členu 37., III. se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »Ta določba ne velja za zgradbe v vaseh, kjer je sedež sreza in ki leže V mejah okoliša, določenega po členu 32. zakona o neposrednih davkih.« Na koncu člena 37. zakona o nepo¬ srednih davkih se dodaja: »Davčna osnova nikakor ne sme biti nižja od osnove po točki III. tega , člena. Na zgradbe iz člena 37., III. se ne smejo nalagati samoupravne doklade v znesku nad 100%.« Poslednji odstavek člena 52. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi: 40 »Nezavisno od čistega dohodka pla¬ čujejo ta davek pred začetkom poklica zavezanci druge skupine, točke 3. člena 42., kakor tudi potujoči agenti in trgo¬ vinski potniki, omenjeni v drugi sku¬ pini, točki 1. a člena 42., nadalje zave¬ zanci 3. skupine člena 42. zakona o ne¬ posrednih davkih. Prodajalci srečk dr¬ žavne razredne loterije, agenti zavaro¬ valnih družb in mali obrtniki v krajih, za katere veljajo določbe točke III. čle¬ na 37. zakona o neposrednih davkih (točka 2.b člena 42.), plačujejo davek v stalnem znesku po členu 59. zakona o neposrednih davkih.« V členu 53. zakona o neposrednih davkih se dodaja: »Davčna osnova za vsa industrijska, rudarska, bančna, železniška, brodarska, tramvajska in mednarodna transportna podjetja, če preseza njihov letni promet znesek 500.000 dinarjev, se določa po bi¬ lanci, zasnovani na knjigah, ki jih mo¬ rajo vsa ta podjetja in obrati voditi. Ocena davčnih osnov spada tudi glede teh podjetij v področje davčnih odbo¬ rov. Glede preizkusa knjig in računov veljajo določbe družbenega davka. Davčna osnova glede vseh zavezancev za pridobnino nikakor ne more biti manjša: od dvakratnega zneska najem¬ nine za stanovanje, če najemnina ni večja od 6.000 dinarjev na leto; od dva in polkratnega zneska najemnine za stanovanje, če je večja od 6.000 dinar¬ jev, a ne preseza 12.000 dinarjev na 41 leto; od trikratnega zneska najemnine, če je večja od 12.000 dinarjev, a ne pre- seza 24.000 dinarjev na leto; od tri in polkratnega zneska najemnine, če pre- seza ta 24.000 dinarjev na leto. Določenemu znesku najemnine za sta¬ novanje se dodaja po kraju in legi obrata 10 do 30% najemnine za obrato¬ valnico. Pri družbenih obratih se vzame za izračun minimalne osnove: če imata obrat dva družabnika, 75% skupne na¬ jemnine za stanovanje obeh družabni¬ kov; če pa ima obrat več nego 2 dru¬ žabnika, 50% skupne najemnine za sta¬ novanja vseh družabnikov; najemnina za obratovalnico se vzame, kakor je spredaj rečeno. Za obrate, katerih lastniki stanujejo v inozemstvu, se minimalna osnova do¬ loči s primerjavo s podobnimi obrati. Določena najemnina za stanovanje se zmanjša za 10% za vsakega maloletne- ga ali nepreskrbljenega otroka; toda zmanjšba ne sme preseči 40% najem¬ nine za stanovanja. Z najemnino se razume odškodnina, ki se je določila v minulem letu za od¬ mero zgradarine za stanovanje ali lo¬ kal. če se vodi obrat v..zgradbi, ki ni zavezana zgradarini, se izračunijo mini¬ malne postavke s parifikacijo ali z oceno najemnine. Minimalne postavke se izračunijo po teh določbah tudi, če je zgradba, odnosno stanovanje v po¬ sesti žene ali drugega rodbinskega člana. 42 Reklamacijski odbor ugotovi na pritožbo davčnega zavezanca po predhodno pri¬ ba vi j enem mnenju pristojnega davčne¬ ga odbora davčno osnovo tudi pod zgo¬ raj določenim minimumom, če zaveza¬ nec dokaže, da njegovi dohodki ne pre- sezajo določenega minimuma. V tem primeru mora izdati reklamacijski od¬ bor svojo rešitev v treh mesecih od dne vložitve pritožbe.« V členu 59. zakona o neposrednih davkih se dodaja nov odstavek: »Mali obrtniki (točka 2. b člena 42.) v krajih, za katere veljajo določbe točke III. člena 37. zakona o neposrednih dav¬ kih, plačujejo kot davek 120 dinarjev, za vsakega pomočnika pa 60 dinarjev na leto; zavezanci tretje skupine člena 42. pa plačujejo na leto 80 dinarjev, za vsa¬ kega pomočnika pa 40 dinarjev v krajih do 10.000 prebivalcev. V krajih od 10.000 do 20.000 se poveča davek za 25°/o. V krajih od 20.000 do 50.000 se poveča davek za 50%. V krajih nad 50.000 se poveča davek za 75%. Avtotaksi plačujejo 50% več od gor¬ njih vsot. Ti davki se morajo plačati v rokih, določenih v prvem odstavku člena 148. zakona o neposrednih davkih. Za osnovo odmeri samoupravnih do¬ klad pri teh davčnih zavezancih služi 80% letnega davka.« V členu 59., točki i., še črtajo besede: »tretje skupine ... 4%. Prvi odstavek člena 69., II. se izpre- minja in se glasi: »II. Davek na rente, ki se pobira po členu 71. posredno po dolžniku, znaša 6% za obresti iz hranilnih vlog in teko¬ čih računov. Davek, ki ga plačujejo podjetja iz čle¬ na 71. zakona o neposrednih davkih po točki I. tega člena, ni zavezan samo¬ upravnim dokladam.« Točka 1. člena 82. se izpreminja in se glasi: »neposredni davek, plačan po tej obliki, in samoupravne doklade do zneska tega davka. Ostali neposredni davki in samoupravne doklade se vna¬ šajo v davčno osnovo v popolnem znesku;«. Za točko 11. v istem členu se dodajata naslednji novi točki: »12. obresti, kamor spadajo tudi vse postranske dajatve (provizije, odobritve garancije in temu pod.) na posojila, kredite kakršnekoli vrste, posredovanja, financiranje in temu pod., ki se odobru- jejo upnikom v inozemstvu z zneskom, ki preseza obrestno mero 8%. Za zneske, ki so zavezani po predhod¬ nem odstavku družbenemu davku, se davek na rente ne pobira; 13. izgube pri borznih spekulacijah v inozemstvu, kolikor niso v zvezi z osnov¬ nim poslom podjetja in kolikor niso do¬ kazane.« V točki 6. člena 83. se dodaja: »in če H so vpisane te izgube pod posebno po¬ stavko računa dobička in izgube«. Točka 7. člena 83. se izpreminja in se glasi: »7. vsote, ki so v bilanci odpisane in vložene v posebne, toda ne občne re¬ zervne fonde, namenjene za pokrivanje zmanjšbe vrednosti zgradb, ki niso za¬ vezane zgradarini, nadalje strojev, orod¬ ja ali druge poslovne ureditve gospodar¬ skih, obrtnih, tvorniških, prometnih in rudarskih podjetij. Glede izgube v sub¬ stanci rudnikov veljajo določbe iz člena 54., točke 5., zakona o neposrednih davkih.« V točki 8. člena 83. se dodaja: »tak pokojninski fond mora biti samostalen in mora imeti svojo ločeno upravo«. Drugi odstavek člena 86. se izpremi¬ nja in se glasi: »Vendar pa ne sme znašati osnovni davek z dopolnilnim davkom manj nego 2°/oo, t. j. 2 dinarja na 1000 dinarjev blagovnega kosmatega prometa; pri za¬ varovalnih družbah pa ne sme biti manjši od 2%>o, t. j. 2 dinarjev na 1000 dinarjev letnih kosmatih premij (ka¬ mor spadajo tudi pozavarovane premije) po odbitku storniranih poslov in bonusa. Pri denarnih zavodih in podjetijih, ki se bavijo z izvozom osnovnih kmetijskih proizvodov, ne smeta osnovni in dopol¬ nilni davek biti manjša od 2°/oo, t. j. 2 dinarjev na 1000 dinarjev vložene glavnice, če se odmeri davek po členu 80. zakona o neposrednih davkih za- 45 časno, se odmeri z 2°/oo, t. j. 2 dinarjema na 1000 dinarjev vložene glavnice, od¬ nosno čiste imovine, če ni vložene glav¬ nice. Samoupravne doklade se smejo nalagati samo na 50% minimalnega davka.« V členu 86. zakona o neposrednih davkih se dodaja za šestim odstavkom: »Od tako izračunane vložene glavnice se odbijejo zaradi izračuna donosnosti tisti bilančni zneski, katerih dohodki ne spadajo v davčno osnovo.« Na koncu člena 86. se dodaja: »Na dividende, ki jih izplačujejo delniške družbe, in na viške, ki jih izplačujejo zadruge na zadružne deleže, se plačuje 10%. Družbe in zadruge so dolžne, ta davek pridržavati in ga izročati državni blagajni najkesneje v 15 dneh po izpla¬ čilu. Na ta davek se samoupravne do¬ klade ne smejo nalagati.« Poslednji stavek člena 95. se izpre- minja in se glasi: »Davek na dohodek hišnega služabništva znaša na leto 50 dinarjev za vsako osebo. Za dokaz o plačanem davku služi davčna karta, ki se mora nabaviti za vsako osebo najkesneje do konca meseca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v .službo. Davčna karta velja za leto dni za eno služab¬ niško osebo, neglede na osebo, čas za¬ poslitve in višino dohodka. Poslodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte. Karta se glasi na ime poslodavca in jo mora ta nabaviti; plačani davek pa si lahko nadomesti od uslužbenca.« V členu 108. se dodaja za točko 4.: »5. vse strokovne zbornice (obrtne, tr¬ govinske, industrijske, lekarnarske, od¬ vetniške itd.) in uradi za zavarovanje delavcev; in 6. vsa privatna transportna podjetja kakršnekoli vrste. Člen 127. se izpreminja in se glasi: »Posebej in mimo razloženega posto¬ panja ugotavlja davčno oblastvo davčne osnove in odmerja davek: 1. če je predmet prehodnega značaja; 2. če nastane davčna obveznost med davčnim letom; 3. družbam, zavezanim za javno pola¬ ganje računov. Davek odmerja v teh primerih prvo¬ stopno davčno oblastvo v obliki poseb¬ nih rešitev, ki jih priobči pismeno davč¬ nemu zavezancu. Zoper višino davčne osnove in tako odmerjenega davka je dopustna pritožba na višje davčno oblastvo v 30 dneh od dne priobčitve rešitve. Pritožba se podaja pismeno ali pa na zapisnik pri oblastvu, ki je rešitev iz¬ dalo; toda s podano pritožbo se ne za¬ drži plačilo davka, razen v primeru iz člena 152. Rešitve o odmeri po točki 3. prvega odstavka tega člena se morajo predhod¬ no po finančni direkciji pregledati in odobriti. Oddelek za davke ima pravico, 47 te rešitve v dveh letih od vročitve pre¬ gledati in postaviti nanje pripombe, ki jo za finančno direkcijo obvezne. Fi- r.ančna direkcija izda po pripombah od¬ delka za davke rešitev in jo priobči kot STOjo rešitev. Zoper to rešitev se sme davčni zavezanec pritožiti na upravno sočišče v 30 dneh. Če se ugotove v že opravljeni odmeri davka kakršnekoli vrste računski po¬ greški ali pogreški v tehniški sestavi davčne osnove, jih popravi davčno obla¬ stvo s posebno rešitvijo. Poprave po¬ greškov takega značaja v korist davčne¬ ga zavezanca se opravijo lahko na proš¬ njo davčnega zavezanca in po službeni dolžnosti. Pristojno, izdajati take rešitve, je oblastvo, ki je davek odmerilo. Ob odmeri davka po točki 3. prvega odstavka tega člena je davčno oblastvo upravičeno, zahtevati od podjetja pojas¬ nila o vseh dejstvih, ki so bila podstava sestavi bilance, in pregledati v zvezi s tem v poslovalnici podjetja knjige pod¬ jetja in podloge, na katerih osnovi so se opravile vknjižbe; po potrebi tudi zaslišati priče in izvedence in opraviti ogled. Kolikor ni v tem zakonu drugih določb, je postopati po §§ 79. do 105. za¬ kona o občnem upravnem postopku z dne 9. decembra 1930. “ Glede davka, ki se pobira od davčnih zavezancev posredno (člena 71. in 99.), je dolžnost davčnega oblastva ta, da sprejema in vknjižuje pobrane vsote in kontrolira uporabljanje dotičnih določb.« 43 Na koncu člena 136. se dodaja: »Ko¬ likor ni v zakonu določeno kaj drugega, velja pritožni rok iz tega člena tudi i vseh drugih primerih.« V členu 142. se dodaja za drugim od¬ stavkom : »Določbe tega člena veljajo za vsa dejanja davčne utaje, storjena pred davčnimi oblastvi, davčnimi in reklama¬ cijskimi odbori.« Na koncu člena 146. se dodaja: »če se prenese posestvo, premičnina ali pra¬ vica odjmoža na ženo in obratno, jam¬ čita mož in žena vzajemno drug za dru¬ gega za odmerjeni in dolgovani davek. Če se obrat ali podjetje proda, jamči kupec za davek, ki obremenja ta obrat.« Vpogled v poslovne knjige. Po trgovinskih knjigah se mora ugo¬ tavljati davčna osnova za vsa industrij¬ ska, rudarska, bančna, železniška, bro¬ darska, tramvajska in mednarodna transportna podjetja, ki preseza njih letni promet 500.000 dinarjev. Voditev knjig in obdačba po trgovinskih knjigah postajata za ta podjetja obvezni. Za¬ radi odmere davka morajo podati ta podjetja ob svoji letni prijavi razen pri¬ log, navedenih v členu 120., tudi druge podatke, izpiske in vsa pojasnila, ki bi jih oblastvo v pozivu zahtevalo. Glede preizkusa knjig in računov veljajo tudi za ta podjetja določbe, ki veljajo za družbeni davek. Pri ostalih obratih in podjetjih se vrši obdačba po knjigah 49 samo, če sami to zahtevajo in če davčno oblastvo, odnosno davčni odbor spozna, da so knjige verodostojne in da se lahko uporabijo za odmero davka. Davčna osnova, predložena od davčne uprave, tudi kadar se ugotavlja po trgovinskih knjigah, ne sme biti nižja od minimu¬ ma, določenega z zakonom. Minimalna osnova se oceni po najemnini za stano¬ vanje in za lokal; zavisna je pa razen tega tudi od števila maloletnih ali ne¬ preskrbljenih otrok. V ta namen mora ugotoviti davčno oblastvo vsakikrat na¬ tančni znesek najemnine za stanovanje in lokal in število maloletnih ali nepre¬ skrbljenih otrok. Z nepreskrbljenim otrokom se razume otrok, ki ničesar ne pridobiva. Podatke o tem mora navesti davčni zavezanec v svoji prijavi, če za¬ vezanec v svoji prijavi ne označi šte¬ vila maloletnih in nepreskrbljenih otrok, se mu to ne more upoštevati, ko se do¬ loča davčna osnova. Znesek najemnine za stanovanje in lokal se ugotavlja, od¬ nosno preizkuša po podatkih, ki so davč¬ nemu oblastvu na razpolago v davčnih prijavah o zgradarini. Zaradi odmere davka morajo poslati podjetja ob prijavi na občni javni poziv davčnemu obla¬ stvu, in to: če vodijo enostavno knjigo¬ vodstvo, začetni in končni inventar po¬ slovnega leta, za katero se vrši odmera, nadalje začetni in končni inventar tudi še predhodnega leta. Razen tega morajo vsa podjetja v prijavi izjaviti, kakšne in katere knjige vodijo. Morajo pojasniti, kako je obračunjeno. Ali in po katerih 50 načelih je vršena amortizacija, pri ka¬ terih predmetih in koliko znaša in kako je cenjena vrednost blaga. Zavezanci, ki vodijo dvostavno knjigovodstvo, morajo z davčno prijavo predložiti bilanco z računom izgube in dobička za dotično poslovno leto in bilanco z računom iz¬ gube in dobička tudi predhodnega leta. Razen tega se mora priložiti prijavi: 1. izpisek iz računa glavnice; 2. prepis vseh računov zavezanca sa¬ mega in njegovih rodbinskih članov (od¬ nosno družabnikov in njihovih rodbin¬ skih članov); 3. pojasnilo o amortizaciji in rezervi¬ ranju; 4. glede trgovinskih poslov je treba priložiti izpisek iz računa blaga; za industrijska podjetja je treba priložiti izpisek računa fabrikacije, za bančne obrate pa izpisek računa valut, deviz in efektov. Tako podjetja z enostavnim kakor tudi podjetja z dvostavnim knjigovod¬ stvom morajo navesti v prijavi, kje in kako so vknjiženi tisti izdatki, ki se po zakonu o neposrednih davkih ne všte¬ vajo med režijske izdatke. Razen tega morajo izjaviti, ali so imeli izrednih dohodkov, ki niso v zvezi s poslom nji¬ hove stroke (n. pr. špekulacije, posre¬ dovanje) in ali so jih in kje so jih izkazali kot dohodek. Pri podjetjih, ki niso zavezana obda- čevanju po knjigah, se vzamejo knjige za osnovo obaačbe samo, če predlože 01 podjetja hkratu tudi sklepne račune prejšnjega leta z vsemi prilogami, ki so predpisane za podjetja, ki se obvezno obdačujejo po knjigah. Davčno oblastvo mora davčno prijavo in vse priloge pre¬ izkusiti in primerjati s podatki, ki so jih zbrala od raznih naprav. Preizkus davč¬ ne prijave in njenih prilog je v tem, da se najdejo poedine pribitne in odbitne postavke po členih 54. in 55. zakona, nadalje da se nadrobno in kritično pre¬ izkusijo poedine bilančne postavke v razmerju proti drugim finančnim po¬ stavkam, dalje v razmerju proti bilanč¬ nim postavkam v bilanci predhodnega leta. če takšen preizkus davčnih raču¬ nov in njihova primerjava z zbranimi podatki ne daje nikakršnega opraviče¬ nega razloga za dvom o točnosti prijav, poda davčno oblastvo svoj predlog za obdačko po tej prijavi in sklepnih raču¬ nih, upoštevajoč pribitne in odbitne po¬ stavke. če oblastvo podvomi, da li je s prijavo ali s sklepnimi računi izkazano pravo stanje podjetja, zahteva nadrobne izpiske najvažnejših računov ali pa opravi takoj pregled knjig. S pregledom knjig se mora ugotoviti: 1. kdo je lastnik podjetja; 2. ali je kaj družabnikov (najsi tudi samo tihih) in kdo so; 3. vsebina najvažnejših določb usta¬ novne pogodbe ali zapisnika; 4. s čim se bavi podjetje in kako je protokolirano; 5. kdo sme za podjetje prevzemati ob- 52 veznosti in kdo podjetje pravoveljavno zastopati; 6. ali je kaj podružnic, agentur in pod. in kje so; 7. kakšne knjige vodi, po kakšnem si¬ stemu in kdo vodi knjigovodstvo. Ko organ to ugotovi, pristopi k pre¬ gledu: pomožnih in glavnih knjig, kontoko- rentne knjige in inventure (n. pr. ali je pravilno seštevano, preneseno, obraču¬ nana provizija, obresti itd.) in kontrolo listin (prilog). Računski pregled se mo¬ ra opraviti s poskusi po nekaterih me¬ stih. Pri kontroli knjiženja je treba imeti vedno na umu, da ne sme in ne more nobena vknjižba biti brez listine. Priloge morajo biti v izvirniku, ustna pojasnila brez prilog ne veljajo. Poleg računske kontrole in pregleda listin je treba opraviti tudi kritični pregled (analizo) ne samo poedinih knjižnih po¬ stavk, temveč tudi vsega poslovanja. S to analizo je treba ugotoviti: 1. višino glavnice vsakega družabnika (tudi tihega) in ostalih lastnih sredstev, vloženih v podjetje; 2. tujo glavnico, njen znesek in po¬ goje, ob katerih je dana; koliko od tega odpada na bančni kredit in pogoje za¬ varovanja takega kredita, zlasti je treba ugotoviti, ali obstoje dolgovi osebam, ki so v bližnji zvezi z upravo in lastniki, in pravne osnove vsakega dolga; 3. razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi; S 3 4. razmerje med dolgoročnimi in krat¬ koročnimi dolgovi; 5. razmerje med investicijami in obratno glavnico; dalje, v katerem zne¬ sku so v tem in onem vložena lastna, koliko pa tuja sredstva; 6. obresti in druge prejemke, njihov znesek, komu so odobreni in po kakšni osnovi; zlasti je paziti na odobritve za zavarovanje kredita in na jamstva za blago in terjatve (garancije, avalno po¬ roštvo, žirovno poroštvo, menice in pod.). Pri tem je treba paziti, ali so ti krediti v zvezi s poslom ali pa so vzeti za druge namene in potrebe lastnikove; 7. posebno pozornost je treba obračati na kontokorente in vsako priznanje na¬ tančno primerjati s prilogami in pogod¬ bami. Lastni račun družabnika, evi¬ denčni račun in račun pro diversi (raz¬ no) služijo pogosto za odvzemanje do¬ hodkov, da se zmanjša davčna osnova; zato jih je treba z naj večjo strogostjo preizkusiti in zahtevati za vsako pri¬ znanje izpričbo. V tej obliki se pogosto skrivajo razni prehodni računi, protipisi in pod. Pri preizkusu kontokorenta je treba natančno pregledati dubiozne terjatve in boniteto takšnih računov; 7. pri računih blaga Je treba pregle¬ dati vsako obremenitev in zahtevati za izpričbo fakture tovorne liste, račune odpremnikov in pod. ter kontrolirati, ali se je blago dejansko prejelo. Pri tem je paziti tudi na to, kako je cenjena za- 84 loga v začetku in konec leta, ali je vpi¬ sana pod nabavnimi, odnosno proizvod¬ nimi stroški, zakaj in koliko niže; dalje, ali je upoštevano blago v komisiji in konsignaciji; 8. pri preizkušanju aktiv in pasiv je paziti, da niso aktiva slučajno vnesena z manjšim, pasiva pa z večjim zneskom, nego je treba. Glede lastnih sredstev je treba ugo¬ toviti, ali je glavnica vplačana; ali ob¬ stoji proračun računa glavnice, tako zvani privatni račun (con to mio, con to privato in pod.); kako je nastal, s ka¬ terim zneskom je priznan in zakaj in ali so mu priznane obresti, ki jih je vse¬ lej treba vnesti v davčno osnovo. Rezervni skladi pri pridobninskih pod¬ jetjih niso v navadi, vendar se dajo najti zlasti v obliki latentnih, t. j. v bilanci nevidnih rezerv. Postavljajo se med aktiva in pasiva. Pri njih je treba ugotoviti, kako so nastali. Z rezervami se ne smejo enačiti amortizacijski skla¬ di, ker so ti samo popravek aktivnih bilančnih postavk. Skladom so podobne tudi prehodne (tranzitorne) postavke, ki se ustvarjajo za nastale, toda nedo¬ spele obveznosti. II. Tuja sredstva je treba razlikovati takole: 1. posojila, z zavarovanjem ali brez zavarovanja; 2. dolgovi za blago in usluge; 3. obveznosti proti podjetjem iz kon¬ cerna, kartela; 55 4. menične obveznosti; 5. obveznosti proti bankam. Pri preizkušanju takih bilančnih po¬ stavk je treba paziti na to, ali je dolg resničen, ali se vrši odplačilo dolga v breme dobička, ker se davčno ne more priznati, ali so pravilno priznavane obre¬ sti, provizije in pod. V ta namen je pri¬ merjati posojilno pogodbo. Če gre za hipotečne dolgove, je treba razlikovati, ali so najeti v interesu posla ali nepre¬ mičnine, ki je posebej obdačena, in v čigavo breme gredo tudi obresti z osta¬ limi prejemki. Dolgove za blago in usluge je kontro¬ lirati po izpisku o saldu in na način, kakor je rečeno za kontokorent. Posebne pozornosti in najnatančnej¬ šega preizkusa je treba pri obveznostih proti podjetjem v koncernu, kartelu in drugim sicer zavisnim podjetjem. V ta¬ kih primerih je treba ne samo pogodbo, nego tudi celotno dopisovanje nadrobno pregledati. Prav tako je treba ravnati tudi z obračunom. Bančne obveznosti je pregledati na osnovi bančnih izpiskov in obračunov, po potrebi pa tudi pri banki sami po sklepih upravnega odbora, izvirnem ra¬ čunu in dopisovanju. Pri tem je treba paziti tudi na obračun obresti in ostalih stroškov. Račun izgube in dobička je treba pre¬ izkušati tako, da se s tem ugotovi, ali ni slučajno ta obračun obremenjen z 56 večjim zneskom, nego je treba, odnosno ali ni morda priznan z manjšim zne¬ skom, nego je treba. Dohodki, izkazani na strani dobička tega računa, so kosmati dobiček pod¬ jetja. Da se dobita od tega kosmatega dohodka čisti dohodek ali čista izguba, je treba odbiti manjšo stran računa od večje strani. Na osnovi tako določenega čistega dohodka ali izgube se najde davčna osnova tako, da se dodajo či¬ stemu dohodku po § 54. vsi tisti izdatki, ki se od osnove ne smejo odbiti (n. pr. plačani davek, obresti na lastno glav¬ nico in pod.), odbijejo pa vsi tisti do¬ hodki, ki so obseženi v kosmatem do¬ hodku in se od tega po § 55. morajo odbiti (n. pr. dohodek od hiš, zemlje, državnih vrednostnih papirjev in pod.). V ta namen mora zahtevati oblastvo od zavezanca točno in nadrobno specifika¬ cijo vseh izdatkov in po tem oceniti, ali je vzeti neki izdatek v osnovo. če je izkazana po računu izgube in dobička izguba, je odbiti od izkazane izgube (salda) vse pribitne postavke (člen 55.), pribiti pa vse postavke iz člena 54., kolikor niso že obsežene v saldu. Preden začne davčni organ preizku¬ šati račun dobička in izgube, si mora biti na čistem o tem, da se odmerja davek po čistem dohodku poslovnega leta in da se razumejo s čistim dohod¬ kom kosmati dohodki po odbitku stro¬ škov, in sicer tako dohodki kakor stro- 57 ški po stanju, kakor so ostvarjeni v po¬ slovnem letu. Kosmati dohodek je sestavljen: 1. iz odmene za blago, dano v promet (torej cena, pa tudi takse, trošarine, carine in druge davščine, kolikor se kupcu zaračunavajo); 2. iz vrednosti blaga, vzete za potrebo davčnega zavezanca, njegove rodbine in hišnega služabništva; 3. iz honorarjev, nagrad, obresti, pro¬ vizij in druge odškodnine, ki se dajo davčnemu zavezancu kot odškodnina za delo ali uslugo; 4. iz vrednosti zaloge konec leta. Dohodki, navedeni pod točkami 1., 2. in 4., se knjižijo na desni strani računa blaga, dohodki pod 3. pa v raznih raču¬ nih uspeha (kakor: račun provizije, obresti, nagrad in pod.). Glavna naloga davčnega organa je v tem, da preizkusi, ali so vnešeni ti prejemki v knjige z res¬ ničnim zneskom, t. j. ali niso zmanjšani in nepravilno vknjiženi po drugih razno- imenskih računih. Za stroške obrata (režijo) se smatrajo: 1. izdatki za vzdrževanje nepremičnin, ki so trajno davka oproščene, živega in mrtvega inventarja, če služijo vsi ti predmeti namenom pridobninskega pod¬ jetja. Izdatki, s katerimi se zvišuje vred¬ nost teh predmetov, se ne smatrajo za režijo; 2. najemnina za lokal v tuji hiši, od¬ nosno najemninska vrednost lokala v lastni hiši, in to po ocenitvi za odmero 58 zgradarine. če je zgradba trajno davka oproščena, ta odbitek ni dopusten; 3. katastrski čisti dohodek od pod¬ jetij, ki se bavijo z ukoriščanjem pari- fikatov; 4. plače in dnevne mezde delavcev in nameščencev, razen rodbinskih članov, če živijo z lastnikom v hišni skupnosti; 5. pasivne obresti dolgov, ki obreme- njajo posel: če so upniki poimenoma navedeni, če je izkazana višina dolga in dokazano dolgovanje obresti (aktivne obresti so dohodek). Obresti na glavnico (družabnika, najsi tihega) se ne sma¬ trajo za režijo (glej člen 61. zakona); 6. amortizacija (odpis) zgradb, ki so trajno oproščene zgradarine; prav tako tudi amortizacija strojev in ostalega in¬ ventarja. Ti odpisi pa se smatrajo za režijo samo v znesku, ki ustreza de¬ janski zmanjšbi vrednosti in porabi. Višina odpisa se mora ravnati po po¬ vprečni letni zmanjšbi glede na trajanje predmeta. (N. pr., stroj je vpisan v bilanco z 10.000 dinarji, po izkušnji pa bo služil podjetju 20 let. Potemtakem se na leto lahko odpiše 5%>, t. j. 500 di¬ narjev.) če davčna uprava ne sprejme v bilanci izkazane amortizacije, nego jo zmanjša, oceni davčni odbor primernost odpisa. Amortizacija se prizna za režijo samo, če je izpeljana po knjigah in sklepnih računih. Seštevek amortizacije nikakor ne sme presegati v bilanci izka¬ zane vrednosti predmeta; ne more se dovoliti amortizacija zgradb in pred- 69 metov, ki služijo osebni rabi lastnikovi ali njegovih rodbinskih članov. Za tvorniške zgradbe je redno pri¬ znati amortizacijo z 1—2°/o, v izjemnih primerih pa do 4%>; za delavske zgradbe največ do 1'5%, za avtomobile do 20%>. Za stroje se dovoli amortizacija za dobo 12 let, pri občutljivejših pa tudi krajši čas. Za orodje se dovoli amortizacija za dobo 4—16 let; 7. plačana državna in samoupravna trošarina in takse, kolikor niso v zvezi s povečanjem imovine, davek na po¬ slovni promet, carina, plačane doklade za zbornico, prispevek za zavarovanje delavcev, kolikor ga mora po zakonu trpeti; 8. stroški za zavarovanje blaga, stro¬ jev, obrata in zgradbe, če in kolikor služi neposredno namenom podjetja (prejeta zavarovana vsota se vnaša v davčno osnovo s tistim zneskom, ki pre¬ sega bilančno vrednost uničenega pred¬ meta) ; 9. pokojnine in prispevki v pokojnin¬ ske sklade nameščencev, če obstoji za¬ konska obveznost ali če je davčni zave¬ zanec po pravilih, odobrenih od obla- stva, v to obvezan (pokojnine, ki jih daje podjetje brez take zaveze, se ne smratrajo za režijo); 10. razen spredaj navedenega se sma¬ trajo pri rudarskih podjetjih za režijo tudi še prispevek za rudarske bratovske skladnice kakor tudi specialne takse in rudarske davščine, prispevki, povračila 60 škode in zakupnine. Te poslednje se smatrajo za režijo samo, če so določene v stalnem znesku, če pa je zakupnina zavisna od prispevka, prometa, količine izkopane rude in pod., se ne smatra za režijo, nego za udeležbo pri poslih. V takem primeru se prejemnik zakupnine ne obdači z retnim davkom, ker je tudi njegov del dohodka obremenjen s pri- dobnino; 11. dohodek iz inozemstva pri nas ni zavezan pridobnini ob pogojih iz čle¬ na 49.; 12. obresti, obdačene z davkom na rente po davčnem razporedu; 13. drugi stroški, ki so potrebni, da se doseže, obdrži in zavaruje kosmati dohodek (razsvetljava, kurjava in pod.). Pri ocenitvi teh izdatkov je treba paziti na to, da niso ti izdatki investicije (n. pr. stroški in takse za nabavo glavnice) ali pa namenjeni za zasebne potrebe davčnega zavezanca. če so vsi ti izdatki izkazani v izgubi, jih ne sme iznova priznati, ker so pri izračunu čistega dohodka že upoštevani. II. Od kosmatega dohodka se ne smejo odbiti, če pa so po računu izgube in dobička že odbiti, se morajo pribiti: 1. vsote, uporabljene za povečanje podjetja in obrata (investicije), za po¬ večanje glavnice ali odplačilo dolga; 2. plačani neposredni davki in samo¬ upravne doklade; 3. namestek (vrednost) delovne moči 61 lastnikove in rodbinskih članov v pod¬ jetju, če žive z njim v hišni skupnosti; 4. darila in nedogovorjene nagrade na¬ meščencem in vsi drugi neobvezni izdatki (taksni izdatki, najsi so običajni, se ne morejo smatrati za režijo); 5. stroški za gospodinjstvo davčnega zavezanca (n. pr. za lastno vzdrževanje in vzdrževanje rodbinskih članov, avto, voz, konje, za služabništvo in pod.); 6. obresti in ostale postranske dajatve na celotno vloženo lastno ali tujo glav¬ nico (tihi družabnik); 7. vnosi (dotacije) v rezervne sklade (razen odpisov, omenjenih v točki 5. člena 54.); 8. izgube iz minulih poslovnih let in izgube, ki so povzročene po okolnostih, ki niso v zvezi s poslom; 9. povračilo podpore (subvencije); 10. izdatki, s katerimi je centrala v inozemstvu obremenila podružnico iz naslova deleža pri stroških.« Koliko davka plača obrtnik? »Za malega obrtnika se smatra, kdor dela največ z dvema pomočnikoma (člen 37., III.). Potemtakem se ne morejo vsi obrtniki iz točke 2. b) člena 42. smatrati za male obrtnike in koristiti z " določbami o pavšalnem plačevanju pridobnine, mar¬ več samo obrtniki, ki stanujejo v krajih iz člena 37., III. nadalje obrtniki, ki med letom nimajo več nego dva pomoč¬ nika in ki se razen tega ne bavijo z 62 nikakšnim pridobninskim poslom. To določbo je treba tako tolmačiti zato, ker čl. 42. ne govori o malih obrtnikih, marveč o obrtnikih, ki delajo ali ne delajo s stroji, odnosno, ki delajo z manjšim ali večjim številom delovnih moči. S pavšalnim zneskom pridobnine se obdačijof samo tisti mali obrtniki, ki poslujejo v krajih, za katere veljajo določbe člena 37., III., točke 7., v vaseh do 5000 prebivalcev, kjer nima svojega sedeža srez. V ostalih krajih se odmerja pridobnina po ocenitvi davčnega odbora. Po ocenitvi davčnega odbora se odmeri pridobnina tudi tistim malim obrtnikom, ki poslujejo zunaj okoliške linije mest, trgov itd., to pa zato, ker se ozemlje zunaj okoliške linije ne smatra za po¬ seben kraj, marveč za del ozemlja, za katero ne velja člen 37., III. Tisti mali obrtniki, ki se bavijo poleg obrta tudi še s kakšnim drugim pridob¬ ninskim poslom, se obdačijo za vse poslovanje po ocenitvi davčnega odbora. Davek malih obrtnikov znaša neglede na kraj 120 dinarjev in dodatek po 60 dinarjev za vsakega pomočnika. Zavezanci tretje skupine člena 42. plačujejo davek po kraju, kjer oprav¬ ljajo obrt, in to: 1. V krajih do 10.000 prebivalcev znaša njih davek 80 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 40 dinarjev na leto. 2. V krajih z več ko 10.000 prebi¬ valci do 20.000 prebivalcev znaša ta davek 100 dinarjev in dodatek za vsa¬ kega pomočnika po 50 dinarjev. 3. V krajih z več ko 20.000 do 50.000 prebi¬ valcev znaša ta davek 120 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 60 di¬ narjev. 4. V krajih z več ko 50.000 pre¬ bivalci znaša njihov davek 140 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 70 dinarjev. Avtotaksi, ki spadajo v tretjo skupino, plačujejo v primeru pod 1. 120 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 60 dinarjev. V primeru pod 2. plačujejo 150 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 75 dinarjev. V primeru pod 3. plačujejo 180 dinarjev in dodatek za vsakega pomočnika po 90 dinarjev, v primeru pod 4. pa pla¬ čujejo po 210 dinarjev in za vsakega pomočnika po 105 dinarjev. Mali obrtniki in tudi zavezanci tretje skupine ne podajajo davčne prijave. Njih obstoj ugotavlja davčno oblastvo na osnovi popisa davčnih zavezancev. Ali zaposlujejo mali obrtniki dva po¬ močnika, se oceni na osnovi povpreč¬ nega letnega stanja po podatkih usluž- benskega davka.« Včasih se mi zdi, je rekel Owen Joung nedavno, da smo mi prav za prav vsi v istem čolnu s Krištofom Kolumbom. On ni vedel, kam se pelje, ko je odplul. Ko je prispel, ni vedel, kje je in ko se je vrnil, ni imel pojma, kje je bil. 64 Davek za hišno služabništvo. (Dodatek k členu 95. zakona o nepo¬ srednih davkih.) »Za hišno služabništvo se plačuje na leto po 50 dinarjev za vsakega člana služabništva. Dokaz o plačanem davku je davčna karta, na kateri morata biti napisana s črnilom ime in priimek službodavca. Davčna karta se lahko kupi pri davčni upravi in v vsaki prodaj alnici davčnih znamk. Službodavec mora na karti takoj izpolniti s črnilom svoje ime, priimek in kraj stanovanja. če davčni organi ob kontroli davka najdejo, da omenjeni podatki na karti niso zapisani ali niso zapisani s črni¬ lom, store to sami. Na karti mora biti natisnjeno leto, za katero karta velja. Službodavec, ki davčne karte ne na¬ bavi ob času, plača za kazen petkratni znesek davka, t. j. 200 dinarjev. Ovadi¬ telju in zalotitelju gre za nagrado Vi plačane kazni.« Najemnina osnova za obdačitev. Minimalni davek pridobnine se izra¬ čuni po najemnini za stanovanje in lo¬ kal na osnovi odmere zgradarine za leto, ki je minulo pred davčnim letom. Najemnina za stanovanje je odločilna za izračun minimalnih postavk tudi, če je stanovanje v posesti žene ali kakšne¬ ga drugega rodbinskega člana, ki živi z davčnim zavezancem v hišni skupnosti. !|f> Za rodbinskega člana se smatrajo v ta¬ kem primeru ne samo otroci davčnega zavezanca, nego tudi posvojenci, nečaki in drugi bližnji krvni sorodniki. Minimalne postavke se morajo izra- čuniti v predlogu, ki ga predloži uprava davčnemu odboru, in to tako, da je iz njega razvidna kosmata najemnina za stanovanje vseh družabnikov in kosmata najemnina za lokal, če ima davčni za¬ vezanec več obratov, je treba glede vsa¬ kega obrata izračuniti minimalni davek. To velja tudi, če se odmerja davek po členu 44. glede vseh obratov na enem kraju. Če se določa davek po minimal¬ nih postavkah, velja za ves obrat; po¬ temtakem se ne sme za eno vrsto posla določiti davek po minimalni postavki, za drugo vrsto pa po svobodni ocenitvi ali po knjigah, če ima zavezanec več stanovanj, je vzeti za izračun najem¬ nino vseh stanovanj. Če se uporablja del stanovanja tudi za poslovne prostore, mora davčno obla- stvo določiti, kateri del kosmate najem¬ nine odpada na prostore za stanovanje, kateri pa na poslovne prostore, in po tem izračuniti minimalno osnovo, pri čemer mora upoštevati, da je odškod¬ nina za poslovne prostore praviloma večja od odškodnine za stanovanje. Na tako razdeljene in določene zneske se morajo uporabiti določbe o izračunu minimalne osnove.« Malokrat grajaj, večkrat hvali. 66 Iz zakona o pokojninskem zavaro¬ vanju nameščencev. Zavarovalna dolžnost. § 1. C 1 ) Zavarovanju zavezani in po določilih tega zakona zavarovani so nameščenci, zaposleni v bivših pokraji¬ nah Slovenije in Dalmacije, to je v vsej Dravski banovini, izvzemši občino štri- govo, in v srezih benkovškem, biograd- skem, braškem, hvarskem, imotskem, kninskem, korčulanskem, makarskem, metkoviškem, preškem, sinjskem, split¬ skem in šibeniškem Primorske bano¬ vine; kastavskem, krškem in rabskem Savske banovine; dubrovniškem in ko¬ torskem Zetske banovine; in sicer ob pogojih: 1. ako so dovršili 18. leto starosti; 2. ako dobivajo od istega službodajalca najmanj 150'—■ dinarjev prejemkov, zra- čunjenih na vse leto, skupaj s prejemki, ki se vračunajo po § 4. tega zakona; 3. ako imajo po vrsti svoje službe uradniški značaj ali ako redoma izvr¬ šujejo pretežno duševna opravila. ( 2 ) Pretežno duševna opravila so zlasti: a) vsako vzgajanje ali poučevanje; b) izvrševanje svobodnih umetnosti neglede na umetniško vrednost dela; c) vsako zaposlenje, ustrezajoče smeri dovršenih študij absolventov tistih naukov, ki dajejo po čl. 49., t. a) 1. in a) 2., zakona o ustroju vojske in mor¬ narice pravico do devetmesečnega roka službe v kadru; 67 d) vodstvo obrata, obratnih oddelkov ali podružnic; e) višje nadziranje dela drugih oseb; f) pisarniška služba; g) višja poslovna zunanja služba. ( 5 ) Zavarovalna dolžnost zlasti ne more nastati: a) z zaposlen jem služinčadi; b) z neposrednim sodelovanjem indu¬ strijskih in obrtnih, rudarskih, polje¬ delskih in gozdarskih delavcev in vajen¬ cev pri proizvajanju blaga. ( 4 ) Delo prodajalcev in skladiščna služba zavezujejo k zavarovanju samo, če spadajo pod katero od določil od¬ stavka 2., točk c), d) in e). § 2. (*) Ne veljajo za zaposlene na področju, navedenem v § 1., nameščenci obratov s tega področja za čas, dokler so zaposleni v podružnici obrata (obra- tovališču, poslovalnici, skladišču) bodisi v Jugoslaviji zunaj tega področja ali v inozemstvu, in potniki, nastavljeni samo za odjemalce zunaj tega področja. ( 2 ) Za organe višjega nadzorstva se smatrajo nameščenci vseh poklicev, ki vrše nadzorstvo nad delom drugih usluž¬ bencev, skrbeč, da delo ustreza tehni¬ škim ali gospodarskim zahtevam, dočim sami samo postransko tudi fizično de¬ lajo, in sicer zlasti: mojstri in poslo¬ vodje obratovališč, rudarski nadzorniki (plezalci), pazniki v rudnikih in fužinah in njihovi stalni namestniki, dalje po- lirji, upravitelji skladišč, preizkuševalci in prevzemniki blaga, končno višje kme- 3 * 68 tijsko, gozdarsko, lovsko in vrtnarsko osebje, kakor pazniki na posestvih, gozdni pazniki, revirski lovci in višji vrtnarji. ( 3 ) Zlasti ne veljajo za organe višjega nadzorstva oni uslužbenci, ki tudi sami fizično delajo in samo postransko tudi pazijo na druge delavce, ki so na isti način zaposleni, kakor n. pr. prvi de¬ lavci (preddelavci). Dalje ne veljajo za organe višjega nadzorstva tudi osebe, ki v bistvu samo drugim osebam preštevajo in zabeležujejo njihova enakovrstna opravila, ki se ponavljajo, a nimajo oblasti, da bi razpolagali z delovno silo drugih oseb. ( 4 ) Za pisarniško službo velja zlasti: dopisovanje, zapisovanje in prepisova¬ nje stenogramov, knjigovodstvo, račun¬ ska in blagajniška služba in risarsko delo; dalje vsako zaposlenje v pisarnah advokatov in javnih beležnikov (no¬ tarjev). ( 5 ) Izvzemši zaposlenje v poprej na¬ vedenih pisarnah zlasti ne velja za pisarniško službo: pisanje po nareko¬ vanju brez uporabljanja stenografije, golo prepisovanje in razmnoževanje spi¬ sov, pisanje naslovov, snimkanje, šablo- nlranje in patroniranje, vsakršno raz¬ množevanje načrtov in nariskov z me- haniškim ali kemijskim postopkom, dalje delo blagajnikov pri blagajnah v obra- tovališčih, pomožnih pisarjev v kolek- turah loterije, natakarjev, ki pobirajo denar, in kuhinjskih šefov, kakor tudi 89 delo ključaric v gostilniških podjetjih, končno pisanje raznih beležk, ki jih delajo skladiščni in prodajni name¬ ščenci, da bi s tem samo svoje delo dopolnili. C) Za višjo poslovno zunanjo službo velja zlasti: zbiranje naročil, nalogov in ponudb, torej delo kupovalcev, potnikov in agentov. Te osebe so zavezane zava¬ rovanju, ako so nastavljene s stalno plačo, ali z zajamčenimi najmanjšimi prejemki. Ne velja pa za višjo poslovno zunanjo službo delo inkasantov in kol¬ porterjev. Prav tako tudi nadalje niso zavezane zavarovanju osebe, ki presto¬ pijo ali so prestopile v potniški ali agentski poklic iz službe, v kateri niso bile zavezane zavarovanju. , § 3. Od dolžnosti zavarovanja se izvze¬ majo: I 1. osebe, ki bi postale prvič zavaro¬ vanju zavezane šele potem, ko so dovr¬ šile 55. leto starosti; 2. osebe, ki že uživajo preskrbo (po¬ kojnino, provizijo ali pod.) na podstavi prejšnje službe, ako je ta preskrba enaka osnovni renti onega plačnega razreda, v katerega bi se uvrstile po svojih pre¬ jemkih ob vstopu v prvo zaposlen j e, po katerem bi nastala zavarovalna dolž¬ nost; 3. otroci in zakonski drug službodajal- čev, kakor tudi oni člani uprave kake pravne osebe, ki so do nje v službenem razmerju; 4. osebe, ki jim je služba, po kateri 70 bi bili zavezani zavarovanju, postranski poklic poleg drugega stalnega pridobit¬ nega dela z večjim dohodkom; 11. nameščenci inozemskega podjetja ali jugoslovanskega podjetja zunaj področja tega zakona, ki nimajo na področju tega zakona podružnice (obra- tovališča, poslovnice; skladišča), kakor tudi nameščenci, ki samo prehodno bi¬ vajo na področju tega zakona, sprem¬ ljajoč službodajalca, ki na področju tega zakona nima rednega stanovališča. la amerikanska pensilvanska različna STROJNA OLJA TOVOTNA MAST Kemični in tehnični predmeti Lahki la amerikanski bencin Prvovrstna avtoolja PIPAN & CIE. DRUŽBO Z 0. Z. LJUBLJANA Vsak človek je rojen z velikim čekom na bodočnost, ali za večino ljudi je ta ček brez vrednosti, ker ga ne znajo vnovčiti. Porazdelitev zavarovanju zavezanih oseb. § 4. C 1 ) Zavarovanju zavezane osebe se uvrščajo na podstavi svojih letnih prejemkov v plačne razrede, ki jih od¬ reja po potrebi minister za socialno politiko in narodno zdravje tako, da je največja zavarovana plača približno enaka dvakratni povprečni vsoti zavaro¬ vanih plač vseh zavarovanih oseb v pre¬ teklem letu. ( 3 ) Pri določitvi plačnih razredov je vračuniti v prejemke poleg plače tudi stanarino in aktivitetne, funkcijske in ostale doklade, kakor doklade za čas vojne, draginjske doklade, doklade za nabavo obleke in drugega, dalje dogo¬ vorjene spremenljive prejemke kot tan¬ tieme, provizije in druge od poslovnega ali delovnega uspeha zavisne prejemke, potem dogovorjene nagrade ali nagrade, ki se običajno redno ponavljajo, kakor remuneracije, bilančne in novoletne nagrade itd., končno vse vrste prejem¬ kov v naravi. ( 4 ) Stalni prejemki se računijo z vsoto, preračunjeno v razmerju na vse leto. Spremenljivi prejemki, ki je zanje za¬ jamčena najmanjša količina, se raču¬ nijo s to količino, ostali s povprečno količino v zadnjih 3 letih, a če traja službeno razmerje manj, s povprečno količino v tej dobi. Ako se povprečna količina ne more ugotoviti, se računijo spremenljivi prejemki s petim delom stalnih prejemkov. ( 5 ) Stanovanje, kurjava in razsvet¬ ljava v naravi se računijo z ekvivalen¬ tom, ki ga določi od časa do časa mini¬ ster za socialno politiko in narodno zdravje ali z njegovo pooblastitvijo ban¬ ska uprava za posamezne dele svojega področja. Ostali prejemki v naravi se računijo po povprečnih krajevnih (trž¬ nih) cenah. Obljubljaj malo, izpolni vse. 73 Vsak bi rad dolgo živel, toda nihče bi ne bil rad star (Benjamin Franklin). * Izmed vseh cvetlic potrebuje človeški cvet največ solnca (Michelet). * Kdor dela dolgove z namenom, da jih bo plačal, je največji lahkomiselnež. Količina zakonite dajatve. § 10. C 1 ) Ako nastopi pridobitna ne¬ sposobnost po dovršenih 120 mesecih zavarovanja, sestoji invalidska renta iz osnovne rente in povečane rente, ako pa nastopi nesposobnost prej zaradi ne¬ zgode v službi, tvori invalidsko rento samo osnovna renta. (-’) Letna osnovna renta je trideset- kratni povprečni mesečni prispevek pr¬ vih 120 mesecev ali krajše dobe zava¬ rovanja. ( 4 ) Povečanje letne rente je enako eni osmini vsote prispevkov, dospelih po stodvajsetem mesecu zavarovanja. ( 5 ) Ako nastopi pridobitna nesposob¬ nost, izvzemši primer nezgode v službi, po najmanj 60, toda pred 120 meseci zavarovanja, je letna invalidska renta po šestdesetmesečnem zavarovanju ena¬ ka dvema tretjinama osnovne rente, za vsak nadaljnji mesec zavarovanja pa se poveča za eno stoosemdesetinko osnovne rente. (») Dokler se plačni razredi ne izpre- mene, znaša brez draginjskih doklad, 74 predvidenih na podstavi § 92. tega za¬ kona: ( 7 ) Ob katerih pogojih se računi za¬ varovanju zavezani službeni čas, določa 7. odst. § 63. ( 8 ) Mesečna renta se računi tako, da se ostanki do 12 par črtajo, od 13 do 24 pa računi j o kot polnih 25 par. 'i5 § 11. O) Prejemanje invalidske rente se prične s prvim dnem koledarskega meseca, ki sledi po dnevu, ko je renta pripadla, če se v postopku za ugotovitev invalidnosti (§ 65., odst. 2.) ne ugotovi čas izgube pridobitne sposobnosti, velja dan zglasitve za dan izgube. ( 2 ) Ako ima zavarovana oseba na pod¬ stavi zakona o zavarovanju delavcev pravico do hranarine ali ako je po tem zakonu izvzeta od dolžnosti zavarovanja, ker prejema za čas bolezni svojo plačo, se prične pravica do prejemanja inva¬ lidske rente šele po preteku pravice do hranarine ali plače. § 12. Prejemanje invalidske rente pre¬ neha: 1. ko uživalec rente umre; 2. ako se mu povrne pridobitna spo¬ sobnost; 3. ako nastopijo pogoji § 9., lit. a). Starostna renta. § 13. (h Invalidska renta se priznava tudi brez dokaza pridobitne nesposob¬ nosti kot starostna renta: 1. moškim zavarovancem po 480 me¬ secih zavarovanja; 2. ženskim zavarovankam po 420 me¬ secih zavarovanja, toda ne pred dovr¬ šenim 55. letom starosti; 3. moškim zavarovancem, ko dovrše 70., in ženskim, ko dovrše 65. leto sta¬ rosti, ako so dovršili vsaj 60 mesecev za¬ varovanja. 76 (-’) Določila § 9., 2. odst., § 11. in t. 2. in 3. § 12. se ne uporabljajo na starostno rento. ( 3 ) Pravica do starostne rente ne za- visi od tega, ali je zavarovana oseba ostala tudi nadalje v službi ali ne. Pla¬ čevanje prispevkov (t. 2. § 28.) pa pre¬ neha v vsakem primeru. ( 4 ) Prejemanje starostne rente se za¬ čne s prvim dnem koledarskega meseca, ki sledi po dnevu, ko so izpolnjeni po¬ goji, in preneha po uživalčevi smrti. (5) Prejemanje starostne rente se lahko odloži. V času, dokler je odloženo, se povečuje renta za toliko, kolikor ustreza povečanju premijske rezerve. Vdovska renta. § 14. Pravico do vdovske rente ima vdova zavarovanca, ki je ob času smrti užival invalidsko ali starostno rento ali si je že pridobil pravico do take rente. Vdovska renta je enaka polovici uživane rente ali rente, ki bi pripadala umrlemu zavarovancu. § 15. Pravica do vdovske rente ne pri¬ pada v teh primerih: 1. ako do dneva sklenjenega zakona še ni poteklo 6 mesecev, razen ako je zavarovančeva smrt nastopila zaradi ne¬ zgode, ki ga je zadela po sklenjenem zakonu; 2. ako je zavarovanec stopil v zakon, ko je že dovršil 50. leto starosti; 3. ako je zavarovanec ob času, ko je 77 sklenil zakon, užival invalidsko ali sta¬ rostno rento po tem zakonu; 4. ako je bila vdova ob času moževe smrti od njega po svoji krivdi sodno ločena ali sodno razvezana; 5. ako je s kazensko obsodbo ugotov¬ ljeno, da je vdova premišljeno zakrivila moževo smrt ali da je prav tako sokriva njegove smrti. § 16. (*) Prejemanje vdovske rente se prične s prvim dnem koledarskega me¬ seca, ki sledi dnevu moževe smrti, in prestane z zopetno poroko ali smrtjo vdove. (-) Ako se zopet poroči, dobi vdova odpravnino v količini svoje triletne rente. Otroška renta. § 17. Pravico do otroške rente ima otrok, ki ni dovršil 18. leta starosti, v primeru smrti zavarovanega očeta ali zavarovane matere, ako je umrli rodi¬ telj ob času smrti užival invalidsko ali starostno rento ali si vsaj pridobil pra¬ vico do take rente, toda z omejitvijo, da nimajo pravice do otroške rente iz za¬ varovanja svojega očeta nezakonski otroci, če niso pozakonjeni, kakor tudi ne otroci iz zakona, ki ga je zavarova¬ nec sklenil šele, ko je že užival inva¬ lidsko ali starostno rento (§ 15., t. 3.). § 18. P) Otroška renta je za otroka brez očeta ali brez matere ena tretjina, za otroka brez očeta in matere pa dve tretjini onega, kar bi umrlemu rodi¬ telju pripadalo, odnosno kar mu je pri- 78 padlo kot polna ali zmanjšana osnovna invalidska renta. ( 2 ) Otroku brez očeta in matere, čigar oba roditelja sta bila zavarovana, se mora priznati otroška renta v polni ko¬ ličini osnovne invalidske rente, polne ali zmanjšane, ki bi pripadala, odnosno ki je pripadla onemu roditelju, ki je bil zavarovan za večjo rento. ( 3 ) Ako je dovršenih 120 mesecev za¬ varovanja in ob pogoju, da je za otroka ugodneje, se računi osnovna invalidska renta namesto v količini, določeni v § 10. tega zakona, s tridesetkratno vsoto povprečnega mesečnega prispevka, ki se dobi, če se vsota vseh prispevkov, do¬ spelih do očetove ali materine smrti, poveča za vsoto prispevkov, dospelih v prvih 120 mesecih zavarovanja, in se ta vsota deli s številom mesecev zavarova¬ nja, povečanim za 120. ( 4 ) Dokler oče živi, vsota otroških rent ne more presegati 50°/o, dokler mati uživa vdovsko rento, ne 75% in za sirote brez očeta in matere ne 200% prej ome¬ njene osnovne invalidske rente, ki bi roditeljema pripadala, odnosno ki jima je pripadla, in sicer tako, da vse otro¬ ške rente skupaj ne morejo biti večje od rente, ki jo je umrli roditelj užival ali ki bi jo ob času smrti užival. ( 5 ) Vsota otroških rent se razdeli na otroke v sorazmernih delih. § 19. Prejemanje otroške rente se pri¬ čne s prvim dnem koledarskega meseca, ki sledi dnevu smrti zavarovanega rodi- 79 telja, in prestane, ko otrok dovrši 18. leto starosti ali če prej umrje. Odpravnina. § 20. (') Ako zavarovana oseba umrje prej nego je dovršila 60 mesecev zavaro¬ vanja, če se ni pripetila nezgoda, pred¬ videna v 2. odst. § 6., imajo njegova vdova, ako pa je ni, njegovi otroci v enakih delih pravico do odpravnine, ko¬ likor so izpolnjeni pogoji za prejemanje vdovske ali otroške rente (§ § 15., 17. in 19.). ( 2 ) Ako umrli ni zapustil vdove in tudi ne otrok, ki bi imeli pravico do rente ali odpravnine, ima pravico do odpravnine njegova revna mati, če ji je pomagal pri njenem vzdrževanju. § 21. Kot odpravnina pripada vdovi in prav tako otrokom šestdesetkratna, revni materi pa tridesetkratna vsota zadnjega enomesečnega prispevka zavarovane osebe. § 22. Prenos (cesija), zastavba in ru¬ bež pravic zavarovanih oseb in članov njihovih rodbin iz zavarovanja po tem zakonu ima pravno moč samo tedaj, ako se izvrši: 1. radi zavarovanja zakonite pravice do vzdrževanja proti takim osebam; 2. radi zavarovanja predujmov, ki jih je dal službodajalec ali Pokojninski za¬ vod takim osebam na njihovo prošnjo na račun njihovih pravic iz zavarovanja, in sicer potem, ko jim je pravica že pri¬ padla, ni pa še bil izdan nalog za izpla¬ čilo. 80 Izplačevanje, počivanje prejemanja, za¬ staranje pravic, posledice nepristojnega prejemanja. § 23. U) Vse rente se izplačujejo v mesečnih obrokih naprej. Ako preneha pravica do rente v teku meseca, se pre¬ jeto ne vrača. ( 2 ) Upravičeni prejemniki morajo predložiti pred vsakim izplačilom, ako se to zahteva, potrdilo življenja, od¬ nosno vdovstva. ( :) ) Odpravnine se izplačajo takoj, ko se predloži dokaz o pravici. § 24. (*) Prejemanje invalidske, vdov¬ ske in otroške rente počiva, dokler uživa upravičeni prejemnik rento po predpisih o obveznem zavarovanju za primer ne¬ zgode, in sicer do količine te rente. ( 2 ) Uživanje vsake rente počiva: 1. dokler prestaja upravičeni prejem¬ nik daljšo ko enomesečno kazen na svo¬ bodi, mora se pa v tem primeru sta¬ rostna, invalidska in vdovska renta pla¬ čevati članom rodbine, ki imajo proti upravičencu zakonito pravo za vzdrže¬ vanje; 2. dokler biva upravičeni prejemnik brez pristanka Pokojninskega zavoda trajno v inozemstvu; v tem primeru mu da Pokojninski zavod namesto rente lahko odpravnino s polovico bilančne vrednosti njegove pravice. § 25. Pravica do prejemanja, odnosno prejemanje samo prestane po tem za¬ konu, razen v primerih, ki so v pred¬ njih določbah posebej določeni, tudi v Sl primeru zastaranja. Za zastaranje ve¬ ljajo določbe občnega državljanskega zakonika. Rok zastaranja pravice do rente je 10 let od začetka te pravice, rok zastaranja pravice do posameznih me¬ sečnih obrokov pa leto dni od dneva dospelosti. § 26. Ako kdo protipravno uživa kaj, kar je s tem zakonom predvideno, se mu mora ustaviti. Nepristojno prejeto mora vrniti s 5% obrestmi. To pa ne ukinja njegove kazenske odgovornosti. Ako se je otroška renta nepristojno prejemala, se ne plačajo obresti. Prestanek dolžnosti zavarovanja. Povračilo prispevkov. Nova dolžnost zavarovanja. § 28. (*) Dolžnost zavarovanja pre¬ stane : 1. kadar ni več katerega pogoja, ob katerem nastane; 2. kadar pripade pravica do invalidske ali starostne rente. (-’) Pravice iz zavarovanja pa ostanejo še 18 mesecev po prestanku dolžnosti zavarovanja varovane v tolikšni izmeri, kolikor so bile na ta dan že pridobljene, odnosno tolikšne, kolikršne so za ta dan ostale po zmanjšanju po predpisih § 30. § 29. i 1 ) Osebe, katerim je iz katerega¬ koli razloga razen razloga iz t. 2. § 28. prestala dolžnost zavarovanja ali nji¬ hovo prostovoljno zavarovanje (§ § 35. do 36.), kakor tudi osebe, ki so bile izločene iz zavarovanja zato, ker niso bile zave- 82 zane zavarovanju, imajo, ako so naj¬ manj 6 mesecev po tem ostale brez za¬ varovanju zavezane zaposlitve, pravico, da se jim vrne brez obresti in največ do vsote premijske rezerve oni del - - spevkov, ki odpada nanje po ključu, določenem v § 36., in ki je bil zanje res plačan, in sicer tudi tedaj, če se službo- dajalec ni poslužil svoje pravice odbi¬ janja (§ 42.). ( 2 ) Ako se je zavarovani osebi vštel kak službeni čas v smislu § 37. na osnovi lastnih vplačil, ali ako je zavarovana oseba zavarovanje nekaj časa prosto¬ voljno nadaljevala (§ 37.), se ji mora vrniti 75% povečanja premijske rezerve, ki je nastalo s tem zavarovanjem, naj¬ manj pa vsota, ki se dobi, če se od polne razlike premijske rezerve odbije enoletni prispevek plačnega razreda, v katerem je bila zavarovana oseba zadnjikrat. Pa tudi v takem primeru se mora ugotoviti vsota, ki se mora vrniti, po predpisih prejšnjega odstavka, če je to za zava¬ rovano osebo ugodnejše. ( 3 ) Ženski osebi, ki stopi v zakon v roku 2 let po prestanku zavarovanja ali ki izstopi iz zavarovanja v roku 2 let po sklepu zakona, se mora povečati povračilo na 80% zanjo res vplačanih prispevkov. ( 4 ) Na spredaj določene pravice se uporabljajo določila § 22. in jih more zahtevati samo zavarovana oseba. Pra¬ vice prestanejo, ako se ne zahtevajo pri Pokojninskem zavodu v roku 3 let, odkar 83 so pogoji izpolnjeni, in prav tako tudi, ako zavarovana oseba stopi v zavarova¬ nju zavezano zaposlenje, preden jih je zahtevala. Ako so se pravice te vrste že zahtevale, preidejo na dediče upravi¬ čenca. § 30. Delno povračilo vplačanih pri¬ spevkov velja za popolno odpravo, ako povračilo dosega ali presega premijsko rezervo. V nasprotnem primeru ima za posledico, da se zmanjšajo pridobljene pravice glede količine rente, odnosno vštevnega časa zavarovanja, in sicer v razmerju povrnjene vsote napram na¬ brani premijski rezervi. § 31. Ako kdo vnovič stopi v zavaro¬ vanje, se nadaljuje prejšnje zavarovanje, bodisi nezmanjšano ah zmanjšano po § 30., če je bilo zavarovanje prekinjeno zaradi priznanja invalidske rente ali če je prestanek trajal največ 12 let po dnevu, ko je dospel zadnji prispevek; če je pa prestanek trajal več ko 12 let, se računi samo dovršeni del staža, naj¬ več do 5 let. § 32. I 1 ) Pravice, pridobljene iz naj¬ manj 120 mesečnega zavarovanja, se lahko varujejo take, kakršne so bile, ko je prestala dolžnost zavarovanja, ako se plača v gotovini vsakega pol leta vna¬ prej pripoznalna pristojbina 1'5 Din. S plačevanjem pripoznalne pristojbine ostanejo pravice iz zavarovanja varo¬ vane brez časovne omejitve, torej tudi čez 18 mesečni rok, določen v zadnjem odstavku § 28. 84 ( 2 ) Varovane pravice prestanejo brez pravice do povračila že plačanih pripo- znalnih pristojbin, ako zaostane zavaro¬ vana oseba s plačevanjem več ko 6 me¬ secev po dospelosti. Prva pripoznalna pristojbina pa se mora plačati najdalj do 15. dne po poteku roka 18 mesecev iz § 28.; drugače se izgubi pravica, da se ohrani zavarovanje. (- 1 ) Osebe, pozvane v aktivno vojaško službo, se na prošnjo opraščajo plačila pripoznalne pristojbine za dobo službo¬ vanja. Prostovoljno zavarovanje. § 33. C 1 ) Osebe, katerim je zavarovalna dolžnost prestala iz kateregakoli razloga, izvzemši razlog iz § 28., t. 2., kakor tudi osebe, ki so bile izločene iz zavarovanja, ker niso bile zavarovanju zavezane, imajo pravico, da zavarovanje prosto¬ voljno nadaljujejo, ako niso zahtevale povračila po § 29. ( 2 ) Nameščencem, omenjenim v 1. odst. § 2., lahko Pokojninski zavod tudi ne- glede na primer iz 1. odst. dovoli prosto¬ voljno zavarovanje po količini njihovih prejemkov in na osnovi prednjih določil. Zagotovitev pravic iz zavarovanja. § 38. Zagotovitev pravic iz zavarovanja (§ 5.) se vrši s stalnimi prispevki. Iz prispevkov se nabira premijska rezerva. Vrhu tega se iz prebitkov poslovanja napravlja varnostni sklad. § 39. P) Kot stalni prispevek se pla¬ čuje vsak mesce zavarovanja 1% zava¬ rovane letne plače. S5 ( 2 ) Prispevek se razdeljuje med služ¬ bodajalca in nameščenca tako, da na službodajalca odpada ves prispevek, ako ne presega ene petine prispevka naj- višjega plačnega razreda, ta petina pri¬ spevka naj višjega plačnega razreda in še polovica tega, za kolikor ves prispevek presega eno petino, ne presega pa dveh petin prispevka najvišjega plačnega raz¬ reda, in končno tri desetine prispevka naj višjega plačnega razreda in še tretji¬ na tega, za kolikor ves prispevek pre¬ sega dve petini prispevka naj višjega plačnega razreda. ( 3 ) Na nameščenca odpada del pri¬ spevka, ki ne odpada na službodajalca. ( 4 ) Dokler se plačni razredi ne izpre- mene, so torej prispevki: od mesečnega pri- 86 ( 5 ) Kadar si zavarovana oseba pridobi pravico do invalidske ali starostne rente, prestane dolžnost, da plačuje prispevke. § 40. (*) Prispevki se plačujejo prvi dan vsakega koledarskega meseca vna¬ prej. Ako se zavarovanje prične ali konča v teku meseca, se plača ves pri¬ spevek za ta mesec. ( 2 ) Več službodajalcev, ki se menjajo v teku enega meseca, nosi solidarno pri¬ spevek vsak v mejah svojega plačnega razreda. Oni, ki je plačal, lahko za¬ hteva od ostalih službodajalcev, da mu dajo sorazmerno odškodnino. Takse. Reklama. Za vse napisane in naslikane objave ali reklame, ki se obešajo na raznih krajih ali so izdelane na zidovih, ogra¬ jah, tramvajih itd. v kakršnikoli obliki, kakor tudi za svetlobne reklame (ob¬ jave) bodisi s pomočjo kombinacije svetlih točk, ki sestavljajo razne črke in temu pod., in sicer: a) pod pol m 2 na leto . Din 60' — b) od pol m 2 do 1 m 2 veli¬ kosti na leto .... „ 120' — c) nad 1 m 2 do 4 m 2 veli¬ kosti na leto .... „ 240' — č) nad 4 m 2 velikosti na leto. ,, 500' —■ »Za vse oglase v časnikih, koledarjih, periodičnih časopisih, knjigah in temu podobnem, za vsako razglasitev, in sicer: 87 s 50%. To velja tudi za vse tednike. Računi. 1. Na račune, note, poro¬ čila in podobne spise, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njih posla, drug druge¬ mu ali drugim osebam, neglede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne in ali so jih iz¬ dajatelji podpisali ali- ne, kakor tudi na po- troške in oddajanje sob v hotelih, restavracijah, gostilnah (mehanah), kavarnah (kafanah), penzijah, ljudskih ku- 88 hinjah in v vseh loka¬ lih, kjer se trošita jed in pijača, — če v njih ni označena vsota ali če znaša 20 do 100 dinar¬ jev .Din 0'50, če pa znaša vsota nad 100 dinarjev .... „ 1"—. Z računi je razumeti tudi izpiske ra¬ čunov, z notami pa tudi popise blaga in njihove prepise (fakture). 2. Na obračune denarnih zavodov in delniških družb o eskomptiranju menic, zadolžnic in te¬ mu pod.Din f— 3. Na knjižice, v katere zapisujejo trgovci ali obrtniki poedinim ose¬ bam blago, ki so ga jim odpremili ali oddali, na leto. „ 5'— Računi, ki se predlagajo državnim in samoupravnim blagajnam ali blagajnam tistih naprav, ki so v upravi države, če se potrjuje na njih prejem vsote, ozna¬ čene v računu, a se ne prilaga posebna priznanica o prejemu te vsote, so zave¬ zani taksi iz tar. post. 33. taksne tarife. Če se predložita račun in priznanica, se plača za račun taksa po točki 1. tar. post. 34. taksne tarife, za priznanico pa taksa po tar. post. 33. te tarife. Izdajati račune, note, poročila in po¬ dobne spise o terjatvah, dobavah in 89 potroških, omenjenih v točki 1., in obra¬ čune, omenjene v točki 2. te tarifne postavke, je obvezno za vsakogar. Za neplačano ali ne predpisano pla¬ čano takso iz te tarifne postavke je kazen petdesetkratni znesek neplačane ali ne predpisno plačane takse. Taksa za račune, note, poročila in podobne spise se pobira z uporabo taks¬ nega papirja (taksni monopolizirani obrazec). Če mora kdo zbog notranje ureditve svojega obrata izdajati račune, note, poročila in podobne spise v več izvodih, lahko naroči in nabavi sam zanje po¬ trebne bloke; vendar pa mora pred uporabo vsakega bloka tega taksirati. Na listine o kakršnemkoli drugem pravnem poslu, ki ni izrečno omenjen v tem zakonu, se plačuje taksa: a) če je storitev, nasprot¬ na storitev ali ena iz¬ med obeh ali če je razveljavljena pravica ali razveljavljena ob¬ veznost, predmet pa ocenljiv, po vrednosti od 100 dinarjev . . . Din 1'— b) če je predmet abso¬ lutno neocenljiv . . „ 100' — Kolkovanje poslovnih knjig. Za potrditev vseh trgovinskih, banč¬ nih in drugih knjig, ki se morajo po določbah zakona voditi, se plačuje taksa, in sicer: 90 a) za potrditev (parafira¬ nje) glavne knjige, kontokorentne in saldo- kontne knjige od vsa¬ kega lista po ... . Din 1'— b) za potrditev (parafira¬ nje) vseh ostalih knjig (dnevnika, strace, bla¬ gajniške knjige, prima- note, knjige računov, skladiščne knjige, in¬ ventarja, bilančne knji¬ ge, registrov itd.) ne- glede na to, ali so ve¬ zane ali pa sestoje iz poedinih nesešitih li¬ stov, od vsakega lista po „ 0'50 Te potrditve in pobiranje takse vrše na enoten način davčne uprave. Vse tiste knjige, ki so potrjene in taksirane po dosedanjih predpisih pri drugih oblastvih, se morajo predložiti v 60 dneh po uveljavitvi tega predpisa pristojni davčni upravi na vpogled. Te takse ne plačujejo knjige za kopi¬ ranje in žepne knjižice, ki jih nosijo trgovci in drugi s seboj, tudi ne troša- rinske knjige, ki se vodijo po zakonu o državni trošarini (če niso trgovinske knjige); ki se vodijo po tar. post. 99. a zakona o taksah in po zakonu o davku na poslovni promet; registri za kupova¬ nje in prodajanje deviz in knjige te vrste, namenjene za prodajo, in rezerv¬ ne trgovinske knjige, ki jih denarni 91 zavodi in delniške družbe še ne upo¬ rabljajo. Prav tako niso zavezane tej taksi knjige kmetovalcev. Če se te knjige ne prijavijo zaradi plačila te takse, je kazen petkratni zne¬ sek neplačane takse, poleg plačila redne takse. Osebe, ki ne predlože po drugem od¬ stavku predhodne pripombe v določenem roku knjig na vpogled, se kaznujejo v denarju od 100 do 500 dinarjev. Gradbeno dovoljenje. Za gradbeno dovolitev glede zgradb vseh vrst, če znaša proračunska vsota do 50.000 dinarjev.0'5%> nad 50.000 dinarjev do 200.000 dinarjev.1 °/o nad 200.000 dinarjev .... 1'5% To takso pobirajo v gotovini oblastva, ki dajo gradbeno dovolitev, in jo izro¬ čajo pristojni davčni upravi. Šolnina. Za pohajanje vseh državnih šol in šol s pravico javnosti se plačuje šolnina: Din 1. na univerzah, ekonomsko- komercialni visoki šoli, višji pe¬ dagoški šoli in drugih šolah iste veljave, za vsak semester . . . 200'— 2. na srednjih šolah, in sicer: a) v I. in II. razredu na leto 100'— b) v III. in IV. razredu na leto 150'— c) v V. in VI. razredu na leto 200'— 92 č) v VII. in VIII. razredu na leto . 250'— Na učiteljskih šolah, srednjih tehni¬ ških šolah, višjih obrtnih šolah, trgo¬ vinskih in pomorskih akademijah, bogo- slovnicah, železniških prometnih šolah, šolah za sestre pomočnice, trgovinskih šolah, babiških šolah, meščanskih šolah, gozdarskih šolah in vseh ostalih šolah iste veljave se plačuje taksa, navedena pod 2.; vendar se plačuje, če traja na kateri teh šol pouk štiri leta, v prvem in drugem letu šolnina iz točke 2. c, v tretjem in četrtem letu pa šolnina iz točke 2. č; če pa traja na kateri teh šol pouk dve leti, se plačuje v prvem letu šolnina iz točke 2. c, v drugem letu pa iz točke 2. č. Na strokovnih moških in ženskih obrtnih šolah se plačuje, če traja pouk štiri leta, v pripravljalnem razredu, prvem in drugem letu polovica takse iz točke 2. a, v tretjem in četrtem letu pa polovica takse iz točke 2. b; če traja pouk dve leti, se plačuje v pripravljal¬ nem razredu in v prvem letu polovica takse iz točke 2. a, v drugem letu pa polovica takse iz točke 2. b. Privatni učenci morajo plačati pred opravljanjem izpita trikratno šolnino za vsako leto po predpisih te tarifne po¬ stavke. šolnine iz te tarifne postavke ne pla¬ čujejo: a) učenci osnovnih šol, vojaških aka¬ demij, specialnih kmetijskih šol, rudar- 93 skih šol in občnih obrtno-trgovinskih šol; b) učenci državni gojenci; c) učenci srednjih in nižjih kmetij¬ skih šol; č) učenci, ki so s svojimi roditelji vred siromašni v smislu točke 6., člena 5., zakona o taksah, če pa ti učenci razred ponavljajo, plačajo predpisno šolnino. Samoupravne davščine se iz naslova šolnine ne smejo uvajati. Takse prisilnih združb trgovcev, obrtnikov in industrijcev. 1. Vse vloge, ki se podajajo ob novi ustanovitvi ali ob preustrojitvi prisilnih združb, so z vsemi prilogami (statuti, vabili na skupščino, zapisniki o skup¬ ščini itd.) vred oproščene taks. 2. Prisilne združbe uživajo osebno oprostitev od plačevanja takse po členu 5., točki 4., zakona o taksah, in to zlasti: a) glede knjig, ki jih vodijo o pred¬ metih združbe; b) glede listin in spisov, ki jih izdajo v javne namene, ki so jim v zakonu o obrtih predpisani. Poudarjati pa je, da gre ta oprostitev izključno samo prisilni združbi osebno; zato nimajo pravice do te oprostitve osebe, ki sklepajo pravne posle s prisilno združbo. V takih primerih je treba po¬ stopati po predpisih §§ 13., 20. in 69. pristojbinskega zakona iz 1. 1850. za Slo*- venijo in Dalmacijo; 94 c) glede vlog. ki jih podajajo, da se dosezajo javne naloge. Zato so oproščene plačevanja takse tudi prošnje, ki jih pošiljajo prisilne združbe oblastvom zaradi subvencij v namen, da se dosezajo njim poverjene javne naloge, kakor tudi vloge občnim upravnim oblastvom prve stopnje zaradi izvršilne izterjave zaostale članarine, vpisnine in drugih pristojbin [§ 381., odst. ( 3 ), zakona o obrtih]; č) glede vlog, ki jih podajajo obla¬ stvom, postavljenim, da jih nadzirajo in vodijo v poslih, ki zadevajo to nad¬ zorstvo [§ 387., odst. ( 2 ), zakona o obr¬ tih] in vodstva; d) dalje glede vlog po tistih stvareh, glede katerih je zakon o obrtih dovolil prisilnim združbam razno ingerenco glede upravljanja obrtov, kakor n. pr. izjave (potrdila) prisilnih združb o iz¬ polnjenih pogojih za opravljanje pri¬ javljenega obrta, ki jih pošiljajo prisilne združbe zbornicam po § 95., odst. (*), zakona o obrtih. Prav tako glej tudi § 77., odst. ( 6 ), zakona o obrtih, po katerem imajo združbe pravico pritožbe na višje občno upravno oblastvo, če se izda dovolitev za pogostinski obrt proti njihovemu mnenju, in druge predpise glede pritožne pravice; e) zlasti izdajajo prisilne združbe brez takse tudi priznanice o vpisnini, o članskih prispevkih, o članarini [član¬ skih vlogih — glej §§ 365., odst. 0), točko 5., in 381. zakona o obrtih]. 95 3. Vloge, ki jih pošiljajo prisilnim združbam trgovcev, obrtnikov in indu¬ strij cev ter okrožnim odborom obrtnih združb bodisi njihovi pripadniki ali pa druge osebe, niso zavezane nobeni taksi. Prav tako niso zavezani taksi posli glede izvedbe volitev za trgovinske, in¬ dustrijske in obrtne zbornice, kolikor se opravljajo po prisilnih združbah (§ 394., toč. 5., zakona o obrtih). 4. Nasprotno pa se morajo prisilne združbe trgovcev, obrtnikov in industrij - cev ter okrožni odbori obrtnih združb smatrati za privatne osebe glede vseh tistih pravnih poslov, listin in vlog, katerim so predmet privatno-pravna razmerja ali imovina zadruge (§ 390. zakona o obrtih), kakor tudi glede tistih, ki se nanašajo na morebitne namene, ki ne spadajo med namene, ki so navedeni v zakonu o obrtih. Zato so glede teh predmetov prisilne združbe zavezane taksni dolžnosti po občnih predpisih, n. pr. ob prejemanju ali dajanju posojil ali ob pridobivanju, dajanju v zakup ali v najem ali v hipo¬ teko nepremičnin prisilnih združb ali ob pravnih sporih pri rednih sodiščih o njihovi imovini itd. 5. Prisilne združbe trgovcev, obrtni¬ kov in industrij cev ter okrožhi odbori obrtnih združb so zavezani vobče plače¬ vanju dopolnilne prenosne takse od nepremične imovine po tar post. 12., pripombi 12., zakona o taksah. 6. če ustanove prisilne združbe trgov¬ cev, obrtnikov in industrij cev ter okrožni 86 odbori obrtnih združb pridobitna pod¬ jetja ali pridobitne ali gospodarske za¬ druge, n. pr. za dajanje posojil, za skupno nabavo, za predelavo, za skupno proizvodnjo in prodajo proizvodov, in to pod posebno samostalno firmo in s po¬ sebnimi samostalnimi pravili [glej § 362., odst. O), točko 10., in odst. ( 3 ), zakona a o obrtih], veljajo glede teh posebnih b pravnih oseb (podjetij) občni predpisi c o taksni dolžnosti. To velja tudi v primerih, ko ustanove razne sklade ali druge naprave po § 362., odst. (>), točki 11., zakona o obr¬ tih kot posebne pravne osebe s samo¬ stalno upravo, nad katerimi vrše samo svojo kontrolo. Nasprotno se smatrajo — glede taks¬ nih predpisov — za dele organizma pri¬ silne združbe vse gospodarske naprave, ki obstoje v okviru zakona o obrtih pri prisilnih združbah v njihovi upravi in ki so z njimi organično zvezane ter nimajo posebnih samostalnih statutov, torej nikakršnega ločenega korporacij¬ skega značaja, kakor na primer: skla¬ dišča vzorcev prisilnih združb, zaloga raznih priprav za to, da se morejo z njimi služiti pripadniki dotične prisilne združbe itd. S temi gospodarskimi na¬ pravami je ravnati v taksnem pogledu ^ kakor s prisilno združbo. 7. Ob tej priliki se opozarja tudi na dolžnost taksiranja raznih izpričeval, ki r jih izdajajo prisilne združbe in okrožni odbori obrtnih združb in ki so navedene a v tarifni postavki 95 zakona o taksah. t 4 O o oocrp »7 Takse zbornice za TOI. Zbornica za TOI pobira te takse: I. Za potrdila po g 95., odstavku 5., zakona o obrtih: 1. Trgovinski obrti: Din a) na debelo . 500'— b) na drobno . 250'.— c) mali obrati (§ 19., št. 3., za¬ kona o obrtih).100' — 2. Rokodelski in ostali obrt¬ niški obrti : Din a) v krajih z več ko 50.000 preb. 600' — b) v krajih z več ko 20.000 preb. 450'— c) v krajih z več ko 5.000 preb. 150'— č) v ostalih krajih. 75' — 3. Industrijski in rudarski obrti .Din 1000'.— 4. Gradbeni obrti: Din a) inženjerski in graditeljski . : 500'— b) zidarski in tesarski .... 300'— c) ostali. 250' — 5. Elektrotehnični obrti: Din a) elektrotehnični.. 500'— b) elektromonterski. 250' — 6. Obrti, za katere je potreb¬ na dovolitev: Din a) hoteli, kavarne in avtomati . 500'— b) restavracije. 300'— 4 98 c) ostali gostinski obrati . . . 200'— č) bančni, menjalski in zavaro¬ valni posli. 1000'— d) obrti, navedeni v § 60. za¬ kona o obrtih (št. 1. do 4., 6., 8. do 21., 23., 25., 26.) . . . 250'— e) ostali v tem paragrafu nave¬ deni obrti.100'— Ako potrebuje potrdilo javna trgovska družba, se taksa za potrdilo podvoji, pri delniških družbah, družbah z ome¬ jeno zavezo, gospodarskih zadrugah in komanditnih družbah se taksa zviša na Din 1000'—. Pri otvarjanju podružnic podjetij, ki so na zborničnem področju, in ob po¬ stavitvi poslovodje se pobere polovična taksa. Pri otvoritvi podružnic in ob postavitvi poslovodij ostalih podjetij se plača polna taksa. II. Za legitimacije trgovskih potnikov podjetij, ki ne zapo¬ slujejo več ko 3 potnike, se pobere za vsako legitimacijo taksa po Din 20'—. Pri firmah, ki zaposlujejo od 4 do 10 potnikov po Din 50'—, več ko 10 pot¬ nikov pa na Din 100'— za vsako izdano legitimacijo. III. Ostala potrdila. 1. Izpričevala o izvoru: Din a) pri vagonskih pošiljkah . . 20'— b) pri komadskih pošiljkah . . 10'— c) pri lesnih pošiljkah .... 5'— <59 2. Potrdila po členu 14., št. 4., uredbe o skupnem davku: Din a) z veljavnostjo za dobo 6 me¬ secev .100'— b) v posameznih primerih 1. vagonske pošiljke . . . 50'— 2. komadne pošiljke .... 15'— 3. Potrdila za dosego carine prostega uvoza: Din a) kompletne instalacije . . . 1000'— b) vagonske pošiljke. 300'— c) komadne pošiljke. 25'— 4. Zmožnostna izpričevala za dobavo potrošnega materiala: Din a) v vrednosti do 10.000 dinarjev 5'— b) v vrednosti nad 10.000 dinar¬ jev do 100.000 dinarjev . . 10' — c) v vrednosti nad 100.000 di¬ narjev do 1,000.000 dinarjev . 25'— č) v vrednosti nad 1,000.000 di¬ narjev .100' — 5. Ostala zmožnostna izpri¬ čevala in ostala potrdila raz¬ ličnih vrst .Din 25'— Od dveh enako brihtnih mož ima večje obzorje tisti, kateri ima več srca. Z dru¬ gimi besedami: Topima razširja. i* 100 Taksa za potrdilo o prejemu denarja za prodano blago. Potrdila o odplačilu faktur so: a) takse prosta samo, ako se izda¬ jajo na fakturi sami istočasno ob izro¬ čitvi blaga; b) zavezana taksi 1 Din, ako se izda¬ jajo na posebni tiskovini izven fakture ali se izdajajo za plačila, ki se ne izvrše takoj ob nabavi, odnosno izročitvi blaga, ako in v kolikor niso dani pogoji, nave¬ deni pod c); c) zavezana taksi V 2 %>, ako se ž njimi potrjuje prejem denarja v kupčijah, za katere obstoje poleg fakture še zaključ¬ nice, sklepna pisma, naročilnice, menice itd., ali vobče listina, s katero potrjuje kupec obstoj dolga iz blagovne kupčije. JAJNINE zlato naše hrane! 101 Sladkanje mošta. Po § 2. vinskega zakona je pod goto¬ vimi pogoji dovoljeno sladkanje mošta od domače žlahtne trte. Sladkanje se vrši na ta način, da se moštu doda vkuhan koncentrirani mošt od žlahtne trte ali pa rafinirani sladkor, toda naj¬ več do 4 kg na 100 litrov mošta. Sladkanje s koncentriranim moštom je dovoljeno tedaj, če je treba v slabih letih dovesti mošt do redne normalne sladkosti, kakor jo bo za vsak vinski okoliš določila kontrolna postaja. V ta¬ kem primeru je vinogradnik dolžan poslati preko občinskih oblasti ali nepo¬ sredno državnemu kontrolnemu organu dvojno prijavo po predpisanem formu¬ larju. Za pojačanje mošta preko dolo¬ čene sladkosti je potrebno zahtevati odobrenje preko pristojnega državnega kontrolnega organa od kmetijskega mi¬ nistrstva. Prošnje morajo biti vložene na posebnih formularjih. V izjemnih primerih, kadar grozdje zaradi nepovoljnega vremena ali ele¬ mentarnih nezgod ne dozori, se lahko mošt od takega grozdja, tudi če je bilo grozdje obrano v običajnem času, sladka z dodajanjem rafiniranega sladkorja, toda z naslednjimi omejitvami: Mošt se sme sladkati le do redne normalne slad¬ kosti, nikoli pa se ne sme dodati več kakor 4 kg na 1001. Dobljenemu moštu ni dovoljeno dodajati vinske, ali limo¬ nove kisline. Tako sladkanje se more izvršiti samo po predhodnem splošnem 102 dovoljenju za gotov okoliš, ki ga izda pristojna banska uprava. Dovoljenje pa more banska uprava izdati samo na predlog kontrolne postaje ali vinarskega nadzornika. Vsakdo, ki izvrši sladkanje mošta, je dolžan predložiti nadzorstve¬ nemu organu prijavo v duplikatu po predpisanem obrazcu, če za kak okoliš ni dovoljeno splošno sladkanje, morejo posamezni vinogradniki zaradi izjemnih razmer preko pristojnega kontrolnega organa predložiti prošnjo za sladkanje v predpisanem formularju s potrdilom občinskega urada, da so podatki točni. Pristojni vinarski nadzornik rešuje prošnjo na podlagi navedenih razlogov ter obvestil prosilca v roku 24 ur. V primeru povoljne rešitve mora nadzor¬ nik po možnosti kontrolirati navedbe v prošnji na licu mesta in sicer do 50 hek¬ tolitrov, po službeni dolžnosti, in preko te količine na stroške prosilca. O takih špecijalno izdanih dovoljenjih obvešča vinarski nadzornik bansko upravo, kme¬ tijsko ministrstvo in kontrolno postajo. Takih posebnih izjemnih dovoljenj za sladkanje pa ni mogoče izdajati vinskim trgovcem in sploh osebam, ki kupujejo grozdje za predelavo. Ko si dva nimata ničesar več povedali, začne človeka vredno občevanje. Ne posnemaj konkurence, temveč delaj po svoje. 103 Pravilnik o opravljanju izpita za vozača motornih vozil in o izdajanju vozaških listin. I. Občne odredbe. člen 1. Samo kdor je opravil vozaški izpit in dobi vozaško listino, sme voditi motorna vozila. Tudi sprevodniki avtobusov morajo imeti vozaški izpit in vozaško listino. Vojaške osebe spadajo pod odredbe tega pravilnika, kadar ne vodijo voja¬ ških motornih vozil. II. Vozaški izpit. K vozaškemu izpitu se pripusti sa¬ mo, kdor dokaže: 1. da je telesno in duševno zdrav; 2. da je dobrega vedenja; 3. da ni izgubil častnih pravic, od¬ nosno da jih je zopet pridobil; 4. da je dovršil: a) 18 let starosti, če želi opravljati izpit za vozača motornega čolna, moto¬ cikla, motornega bicikla ali tricikla; b) 20 let starosti, če želi opravljati izpit za vozača ostalih motornih vozil. člen 3. Prošnja za opravljanje izpita se vloži na državno krajevno policijsko oblastvo prve stopnje, kjer p& tega ni, na sreskega načelnika; izključen pa je mestni načelnik. Krajevna pristojnost se določa po kraju kandidatovega stanovališča, od¬ nosno bivališča ali pa po kraju njegove zaposlitve. 104 Člen 4. V prošnji je treba navesti: 1. prosilčevo rodbinsko in rojstno ime kakor tudi rojstno ime njegovega očeta, odnosno nezakonske matere; 2. poklic; 3. kraj (vas, občino, srez, banovino) in datum rojstva; 4. veroizpovedanje; 5. kraj stanovališča, odnosno biva¬ lišča; 6. službo v vojski; 7. za katero kategorijo in jakost se želi usposobitev; 8. ali bo prosilec vodil vozila za javno ali za osebno rabo; 9. ali je izpit že opravljal, katerega in kje. Kandidat položi obenem pri omenje¬ nem oblastvu vnaprej nagrado za izpit¬ no komisijo. Člen 5. Glede na kategorije motornih vozil se razlikujejo te-le vrste izpita: 1. za motorne čolne, motocikle, mo¬ torne bicikle in tricikle; 2. za potniške avtomobile; 3. za tovorne avtomobile; 4. za traktorje, valjarje in temu pod. člen 6. Vozaški izpit se opravlja teo¬ retsko in praktično. Teoretsko se izprašuje kandidat o po¬ znavanju predpisov in pravil javnega prometa; o poznavanju motorjev in celotnega mehanizma motornega vozila in njegovih sestavnih delov; o delova¬ nju motorjev; o poglavitnih motnjah in pokvarah pri motorju, njihovi hitri od- 105 stranitvi in popravi. Vozač vozila za javno rabo mora znati rabiti cestne zemljevide in karte. Predmet praktičnega izpraševanja je rokovanje z vozilom, vožnja po mestu in na terenu, gotovost v voditvi vozila vobče, zlasti pa po ulicah z živahnim prometom, uporaba tehniških in pro¬ metnih predpisov med vožnjo. Vozač motornega vozila ene katego¬ rije ne opravlja izpita iz teorije ob iz¬ pitu za vozača kakšne druge kategorije. člen 8. O izpitu se vodi zapisnik po § 36. zakona o upravnem postopku, v katerem se priobči kandidatu uspeh izpita. člen 9. Kandidat, ki izpit uspešno opravi, dobi izpričevalo o opravljenem vozaškem izpitu po obrazcu št. 1. Kandidat, ki izpita ne opravi, ga sme ponavljati šele po preteku meseca dni. Člen 10. Izpit, opravljen po odredbah tega pravilnika, velja na vsem ozemlju države z omejitvijo iz člena 14. tega pravilnika. Izpit, opravljen v inozemstvu, se pri¬ zna samo, kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v mednarodni konvenciji, skle¬ njeni v Parizu dne 24. aprila 1926. in uzakonjeni z zakonom o mednarodni konvenciji o avtomobilnem prometu. III. Vozaška listina. Člen 11. Vozaška listina se sme izdati prosilcu, ki dokaže, da je opravil voza- ški izpit. 106 S prošnjo za vozaško listino se morajo obenem predložiti tudi izpričevalo o opravljenem vozaškem izpitu, 2 foto¬ grafiji 6X6 cm in ob maloletnosti pri¬ stanek zakonitega varuha. Vozaško listino mora imeti vsak vozač pri sebi in jo pokazati na zahtevo kon¬ trolnih organov. Člen 12. Ženski se vozaška listina za motorna vozila za javno rabo ne more izdati. Člen 13. Vozaška listina za avtobus se sme izdati samo tistemu, ki ima tri¬ letno vozaško prakso. člen 14. Ob izpremembi kraja zapo¬ slitve mora zaprositi vozač za zamenjavo vozaške listine, če izpremeni hkratu tudi območje izpitne komisije. To zamenjavo mu opravi pristojno oblastvo (člen 3. tega pravilnika) potem, ko ga ob krat¬ kem izpraša o krajevnih prometnih raz¬ merah, vozača motornih vozil za javno rabo pa tudi o poznavanju kraja in okolice. člen 15. Vozaška listina se mora vsako leto overoviti pri pristojnem oblastvu. člen 16. Vozaška listina se odvzame tistim, ki se vdajo pijanstvu ali se ob¬ sodijo na izgubo častnih pravic ali tistim, glede katerih se pozneje ugotovi, da ne izpolnjujejo pogojev iz člena 2 ., kakor tudi tistim, ki 3 leta niso bili vozači ali niso kot takšni bili prijavljeni. Kdor uporablja ovaduhe, vzgaja zlobneže. 107 Vlaganje svežih gob v slanici ali slani vodi. Naloga trgovca ni le preskrbovati svo¬ jim odjemalcem potrebščine po možno ugodnih cenah in pogojih, ampak mora nuditi svojim odjemalcem tudi možnost zaslužka. Dober zaslužek nudi novi način konserviranja gob v slani vodi (slanici). Da bi se mogli okoristiti s tem novim načinom konserviranja nabiralci in na¬ kupovalci, podajemo v naslednjem za¬ devna navodila: 1. Odbiranje in čiščenje: Za konzer¬ viranje svežih gob v slanici pridejo v poštev edinole užitni gobani ali jurčki in sicer samo mlade, majhne, trde in zdrave gobice, ki ne smejo presegati velikosti kokošjega jajca. Gobe, ki imajo v premeru več kot 5 cm, porabimo raje za sušenje. Pri odbiranju je treba gobe dobro očistiti na ta način, da spodnji del stebla skrbno obrežeš in ostržeš z nožem. Nato odrežeš steblo srednje- velikim in malim gobam približno 2 cm pod klobukom, prav male gobe, o kate¬ rih pozitivno veš, da so popolnoma zdra¬ ve in nič črvive, pa pustiš cele. 2. Vkuhavanje: Pripravi si vrelo vodo in stresi na 100 litrov vode 6. kg čiste kuhinjske soli. Če se je od soli napra¬ vilo kaj umazanije vrhu vode po za- vretju, je treba isto pobrati z zajemalko. Nato stresi pripravljene gobe v slan krop, kjer jih pustiš vreti pet minut. Za kuhanje rabi samo čisto posodo, ki mora biti količini gob primerno velika. Naj- 108 bolje je, da vzameš nizko in široko emaj¬ lirano kozico (kastrolo). Ako imaš pri¬ pravljenih n. pr. 20 ali več kilogramov gob, moreš skuhati vse na enkrat v dobro očiščenem bakrenem ali cinka- stem kotlu za prašiče. Manjše količine gob pa kuhaj v primerno manjši posodi v kuhinji. V železni posodi ne kuhaj gob, ker bi počrnele. Ko gobe kuhaš, ne smejo gledati iz kropa. Najbolje je, da vzameš lesen mrežasti pokrov, ki gre v lonec in ki tišči gobe stalno v krop. 3. Ohlajenje: Ako kuhaš v kotlu, po¬ beri gobe iz vrele vode s sitom ali z luknjičasto zajemalko, iz manjše posode pa gobe kar odcedi na lesenem rešetu. Nato jih stavi v mrzlo vodo in jih pusti tam toliko časa, da se popolnoma o h 1 a d e. Ker je hlajenje zelo važno, mrzlo vodo večkrat menjaj, pri tem pa pazi, da gob ne raniš. Z izmenjavo mrzle vode dosežeš, da ostane goba trda in bela dalje časa. Najbolj priporočljivo je, da daš kuhane gobe v preluknjano posodo, ki jo staviš pod vodovod ali v tekoči potok, da se voda stalno izme¬ njava in to največ pol ure. — S tako ohlajenimi gobami napolni posodo, v kateri jih misliš poslati po železnici, z avtom ali kakim drugim potom. Lahko je ta posoda lesen sod od olja, pocin¬ kana posoda za mleko, čebriček ali kaj podobnega, samo da je dobro očiščena. 4. Kako pripraviš gobe za odpremo: Vzemi 10 litrov vode, jo dobro zavri in stresi vanjo 1 kg čiste kuhinjske soli. To 109 vodo, ki jo imenujemo slanico, moraš popolnoma ohladiti in je vlij toliko v posodo s kuhanimi gobami, da so vložene gobe s slanico pokrite in da je posoda polna, če vzameš n. pr. 50 ki¬ logramski nov ali 50 kilogramski sod od olja, tedaj ga predvsem dobro izmij, nato izbij dno in če je sod rabljen, ved¬ no ono stran, ki ima čep. Sod naj stoji pokonci in zdevaj notri toliko gob, da je sod poln. Ko je sod poln, uravnaj sodu dno zopet nazaj in nabij zopet obroče, ki si jih prej odvzel. Nato položi sod z veho navzgor ter dolij toliko sla¬ nice, da je sod popolnoma poln. Prevoz se mora vsekakor hitro izvršiti. Med prevozom naj se gob ne premetava po nepotrebnem, ker bi s tem trpela ka¬ kovost. 5. Kdaj pripravljamo sveže gobe v slanici: Najprimernejši čas za to je ko¬ nec poletja ter mesec september in ok¬ tober, ko so gobe najmanj podvržene črvivosti. Gledati je tudi na to, da delo podvzameš v času najdaljše in najmoč¬ nejše rasti. Za odpremo pripravljene gobe moraš sproti oddajati ter bi bilo napačno, če bi zbiral sod za 100 kg gob pet, deset ali več dni. Kar si gob v enem dnevu nabral, moraš še isti dan vkuhati in že naslednje dni poslati in pripraviti. Gobe stavi v posodo, ki je količini primerna in tebi na razpolago. Zelo napačno bi bilo n. pr., če si pripraviš sod za 50 ali 100 kg ter istega počasi napolnjuješ in ga od- no pošlješ polnega šele čez 14 dni. Lahko bi tako počasno zbiranje povzročilo, da bi gobe potemnele in slana voda postala umazana. Počasno zbiranje tudi ne bi prineslo nobenega dobička. 6. Kvaliteta gob: Sveže gobe razde¬ ljujemo v naslednje štiri kvalitete, ki pa morajo biti popolnoma zdrave in ne- črvive: 1. Male cele gobe, ki ne presegajo 3 cm premera; 2. srednje- veliki klobuki, ki imajo v pre¬ meru 3 do 5 cm in samo 1 cm stebla, 3. veliki klobuki, ki imajo nad 5 cm premera in 1 cm stebla; 4. stebla in deli klobukov. 7. Cena: Cena se ravna po ponudbi in kvaliteti, če bo mnogo gob, bodo cene nižje, če jih bo pa malo, bodo cene višje. Ko se v jeseni pojavijo gobe v takih množinah, da se izplača sveže gobe pripravljati na način, kakor zgoraj opisano, vprašajte za cene tvrdko, ka¬ tera se peča z izvozom (tvrdka Sever & Komp., Ljubljana). Hmeljske uzance. Na podlagi dosedanje prakse pri na¬ kupu in prodaji hmelja je sestavilo Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu skupno z Združenjem trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju te uzance: 1. Kupčija se sklene med producen¬ tom in trgovcem, ki ima obrtni list ali 111 pa njegovim pooblaščencem z oboje¬ stranskim podpisom sklepnega lista. 2. Originalni sklepni list obdrži kupec, kopijo pa prodajalec. 3. Kupec izroči pri podpisu sklepnega lista prodajalcu na njegovo zahtevo naplačilo, razven pri nakupu na vzorec. 4. Pooblaščeni nakupovalci se morajo izkazati prodajalcu in oblastim s pravo- močnim pooblastilom hmeljskega trgov¬ ca, za katerega nakupujejo in legitima¬ cijami, izdanimi, odnosno vidiranimi od oblasti. 5. Vsi hmeljski zaključki, ki jih na¬ pravi pooblaščenec za trgovca, ki je izdal pooblastilo, so za istega veljavni in obvezni. Vsi pridržki za potrditev in raz¬ veljavljenje teh sklepov so nedopustni. 6. Razveljavljenje sklepov je mogoče samo z obojestranskim pristankom. 7. Sklepni list mora podpisati v vsa¬ kem slučaju lastnik hmelja, ali pa od lastnika pooblaščeni, ki jamči s svojim podpisom za vse eventualne posledice. 8. Pri sklepu kupčije na kupu ali v balah vzame kupec v navzočnosti proda¬ jalca primeren ročni vzorec, ki je kri¬ žem prevezan in pri vozlu prelepljen s primerno etiketo, na ta način, da je iz¬ ključena ponovna otvoritev " ročnega vzorca brez poškodbe etikete. V dokaz istinitosti ročnega vzorca se podpišeta na etiketi kupec in prodajalec. Kupec lahko vzame brezplačno največ tri ročne vzorce od vsake vrste. 9. Količina prodanega blaga mora od- 112 go var j ati v sklepnem listu pisani mno¬ žini. Množina kupljenega blaga se ne da v vsakem slučaju natančno določiti, vsled česar se mora isti določiti v dveh številkah in sicer od .... do .... kg. Prodajalec je dolžan dobaviti in kupec prevzeti množino, ki je v sklepnem listu navedena. 10. Pri vseh kupčijah, ki se izvršijo na podlagi vzorcev brez ogleda blaga na licu mesta, se mora ravnati z vzorci v smislu določbe pod točko 8. 11. Dolžnost prodajalca je, ako proda zastavljeni ali zarubljeni hmelj, da v vsakem takem primeru obvesti kupca pred sklepom kupčije. 12. Do dejanske izročitve je odgovoren za blago prodajalec, četudi bi se bil kvalitativni in kvantitativni prevzem iz¬ vršil že preje. 13. Ako ni drugih pogojev, pusti kupec pobasati hmelj po svojem basarju. 14. Ako basar izvrši basanje po na¬ logu kupca in hmelj pri basanju zdrobi, ni za to odgovoren prodajalec. 15. Ako od kupca poslani basar spozna, da hmelj ni sposoben za basanje, lahko basanje začasno odkloni. 16. Ako prodajalec sam izvrši basanje, je za vse nepravilnosti odgovoren sam. 17. Prodajalec prinese k prevzemu hmelja kopijo sklepnega lista. 18. Dolžnost prodajalca je, da dobavi hmelj ne vlažen in nemočen, ter je za te poškodbe odgovoren. 19. Kvalitativni prevzem blaga se iz- 113 vrši pri tehtanju na ta način, da kupec ali njegov zastopnik v navzočnosti pro¬ dajalca ali njegovega zastopnika, ki je prišel k prevzemu hmelja, istega pre¬ gleda. V slučaju spora, če odprti vzorec ne odgovarja dovoženemu blagu, se po točki 8. opremljeni vzorec primerja z dovoženim blagom. 20. V slučaju, da je kupec hmelj na¬ prej prodal pred prevzemom, ima pro¬ dajalec eventualne spore rešiti s prvim kupcem, odnosno samo prvi kupec s prodajalcem. 21. Za oddajo blaga in prevzem kup¬ nine se smatra, ako ni drugače dolo¬ čeno, pooblaščen oni, ki je prisostvoval tehtanju. 22. Prevzem in plačilo se izvrši pri tehtanju blaga, ako ni drugače po¬ gojeno. 23. Vreče, ki so last prodajalca, mora vrniti kupec v istem stanju najkasneje do prihodnjega 1. avgusta. Neporabljene vreče, ki jih je dal kupec za pobasanje hmelja, je dolžan prodajalec vrniti pri dobavi hmelja, sicer je odgovoren za povrnitev vrednosti vreč. Prodajalec je dolžan po sklepu kupčije, ako nima svo¬ jih vreč, dvigniti iste pri kupcil". 24. Tara običajnih lahkih vreč se računa največ 2 kg za komad. 25. Prodajalec mora izročiti kupcu pri dobavi poverilnico svoje občine, ako jo le ta zahteva v svrho oznamovanja hmelja. 114 26. V slučaju, da najde kupec naknad¬ no pri izpraznjenju, žveplanju etc. na¬ pačno pakovanje, kamenje in druge predmete, je za škodo odgovoren pro¬ dajalec. 27. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu in Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju sta se sporazumela, da ima formular sklepnega lista sledeče besedilo: Taksa uničena na originalu. .Firma.Datum . Gosp.: ... po domače: .,.. v: . proda g.: . . kg hmelja letnika: . po vzorcu (ih): . po Din: .za 1 kg . postavljeno . Prodajalec potrdi prejem Din: . na račun kupnine, ostanek se izplača. Za vse spore, ki bi nastali iz tega pravnega posla, izključujeta obe stranki pristojnost rednih sodišč in se podvržeta razsodišču, obstoječemu iz treh razsod¬ nikov, od katerih imenujeta vsaka stranka po enega in sicer izmed oseb, določenih od Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu in od Združenja tr¬ govcev za sreze Celje, Gornji grad in 115 Šmarje pri Jelšah v Celju. Seznam raz¬ sodnikov se začetkom meseca julija vsa¬ kega leta dostavi Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Razsod¬ nika, ki jih stranki imenujeta, imenu¬ jeta sporazumno tretjega razsodnika, ki je prvomestnik. Tudi tretji razsodnik se bo vzel iz razsodnikov, določenih od gori navedenih dveh organizacij. Stranka, ki zahteva razsodišče, mora naznaniti svojega razsodnika nasprotni stranki pismeno. Nasprotna stranka mora spo¬ ročiti svojega razsodnika prvi stranki, ki zahteva razsodišče, takoj ali pa naj¬ kasneje v treh dneh po prejemu toza¬ devnega poziva. Istotako morata izbrati tudi ta dva razsodnika tretjega razsod¬ nika v teku treh dni, sicer ga bo posta¬ vila Zbornica za trgovino, obrt in indu¬ strijo v Ljubljani izmed sodnikov, dolo¬ čenih od gori navedenih dveh organi¬ zacij. Stranka, ki zahteva razsodišče, mora predujmoma položiti za stroške razsodišča pri prvomestniku tisti znesek, ki ga ji ta sporoči in sicer najkasneje v treh dneh po prejemu tozadevnega po¬ ziva. če stroškovnega predujma pred¬ lagajoča stranka pravočasno ne položi in tudi nasprotna stranka na poseben poziv v istem roku ne položi tega pred¬ ujma, zgubi razsodiščna pogodba za ta pravni posel svojo veljavo. Glede vseh drugih vprašanj veljajo zadevni pred¬ pisi c. p. p. Ne izgubljaj časa z malenkostmi. 116 Žigosanje lesa in lesne izvoznice. Po zakonu o gozdih je praviloma do¬ voljeno odpravljati les iz gozda le, če se pred tem zaznamuje z gozdnim žigom. Od te določbe se morejo izvzeti le majhni zasebni gozdovi, za katere more ban izdati krajevnim upravam primerne posebne predpise. Za izvoz lesa, kakor tudi drugih gozdnih proizvodov se izda¬ jajo po potrebi pismene objave. Pred¬ pise za žigosanje in za pismene objave izdaja ban. Na podlagi tega določila zakona je izdala banska uprava te predpise: Z žigom je oznamenovati v gozdu les, podelan v hlode, jamski in celulozni les, trame, tirne prage, brzojavne droge na posestvih, ki imajo nad 50 ha gozda. Drobni izdelki, kakor hmelj evke, letve, drva in kolje se ne žigosajo. Posestniki naj žigosajo z zaznamoval- nim kladivom ali sami ali po svojih na¬ meščencih. če je posestnik prodal les v gozdu, mora njegov žig nadomestiti žig kupca. V vsakem primeru more imeti žig les, ki se plavi ali splavlja. Vsled razpisa gozdnega ministrstva naj se žigosa les iz nedržavnih gozdov z zeleno barvo, iz državnih s črno. Za les, ki se namerava izvažati v območje druge banovine, se uvajajo izvoznice, ki so takse proste. Ta les naj bo tudi žigosan. Izvoznice je predpisala banska uprava v tej obliki: 117 Izvoznica za lesne izdelke, ki se izvažajo iz Drav¬ ske banovine v druge banovine. Leto. zap. štev. Ime in bivališče izvoznika. Sortiment (izdelek) lesa, ki se izvaža Množina lesa v plm 3 , drv v prm 3 . Znamenje žiga (začetne črke zaznamo- valnega kladiva), ki ga ima izvoznik Občina in srez, kjer je bil les posekan Izvozno sredstvo (vagon, splav, voz) V ., dne . 193. žig in podpis županstva. Podpis izvoznika. Te izvoznice se dobe Dri županstvu. Zaščita in gojitev domačega oreha. (Naredba bana Dravske banovine.) § 1. Prepovedano je sekati orehova drevesa (domači oreh) Juglans regia razen z dovoljenjem občinske uprave, ki se sme izdati samo: 118 a) ako so očividno gnila, poškodovana ali močno ozebla in ako plodnost naglo ponehava; b) ako so zrela za sečnjo, t. j. ako ima deblo, merjeno v višini prs (l'3m nad tlemi), več ko 160 cm v obsegu ali nad 50 cm v premeru. § 2. V času od 1. aprila do 15. okto¬ bra je sekanje orehovih dreves sploh prepovedano. § 3. Izvoz (eksport) orehovega lesa je nekvarno posebnim carinskim predpisom dovoljen le, če je žigosan in je zagotov¬ ljena zadostna količina za domačo po¬ trebo. žigosan mora biti tudi les, ki se izvaža v druge banovine. Izvozniki si morajo priskrbeti izvoz¬ nice, ki jih dobe pri občinski upravi. § 4. žigosanje za izvoz namenjenega orehovega lesa izvršita skupno sreski kmetijski in šumarski referent tako, da s tem ne nastanejo stroški, ki bi obre¬ menjevali zemljiškega posestnika. § 5. Dovoljenje za sečnjo se izda le s pogojem, da zemljiški posestnik (last¬ nik, zakupnik, upravičeni uživalec) na¬ mesto vsakega po 1. januarju 1934. pose¬ kanega orehovega drevesa zasadi in vzgoji vsaj dve mladi dobro razviti ore¬ hovi drevesi, in sicer najkesneje v dveh letih potem, ko je posekal drevo. Dre¬ vesca naj se ne zasade na istem mestu, kjer je stalo staro drevo. Zemljiški posestnik mora nameravano sečnjo orehovih dreves prijaviti pri ob¬ čini, v kateri leži zemljišče, ter v svoji 119 ustni ali pismeni prijavi navesti število za sečnjo namenjenih dreves, kraj, kjer stoje in razlog za sečnjo. Navede naj tudi, kje bo posadil mlada orehova dre¬ vesca. Občina se mora pred dovoljenjem na mestu samem preveriti, ali so dani po¬ goji za sečnjo po § 1. te naredbe. V mesecu aprilu vsakega leta mora občina predložiti prvostopnemu občne¬ mu upravnemu oblastvu seznam izdanih dovoljenj z navedbo lastnika, njegovega poklica in bivališča, števila posekanih dreves, kraja, kjer so stala, iz katerega razloga se je dovoljenje izdalo in kje se nameravajo zasaditi mlada drevesca. Občno upravno oblastvo prve stopnje nadzoruje pravilnost dovoljenj. § 6. V krajih, kjer oreh posebno dobro uspeva, more občno upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju zemljiškega posestnika ter šumarskega in kmetij¬ skega referenta po predhodnem odobre- nju banske uprave občinam ter posa¬ meznim posestnikom odrediti, da zasade na svojih zemljiščih primerno število orehovih drevesc, ki jih dobavi banovina po znižanih cenah. Občina je tudi dolžna poskrbeti v ta¬ kih krajih za primerna zemljišča, kjer bo šolska mladina pod vodstvom uči¬ teljev sadila orehova drevesca. § 7. Prepovedano je sklepati pogodbe, s katerimi se proti določilom te naredbe odtuji les še stoječih orehovih dreves. 120 § 8. Onega, ki ravna zoper določila te naredbe, ali sodeluje, ali posreduje pri opravilih, prepovedanih po § 7. te na¬ redbe, kaznuje občno upravno oblastvo prve stopnje po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarne kazni v odre¬ jenem roku pa z zaporom 1 do 20 dni. Odgovoren in kazniv je tudi kupec. § 9. Izvrševanje te naredbe, posebno skrb za pravilno sečnjo in nasajevanje, je naloženo občinam in občnim uprav¬ nim oblastvom prve stopnje s sodelova¬ njem kmetijskih in šumarskih referen¬ tov. Pri nadzorovanju sodeluje tudi žan- darmerija. Ljubljana, Miklošičeva cesta Telefon 2718 Mednarodni transporti — Špedicija Preselitve — Prevozi — Tarifni biro Oprava vseh izvoznih, uvoznih, tranzitnih carinskih manipulacij. Zbirni promet Poštna tarifa veljavna od 1. januarja 1934 * Službene pošiljke do 2000 g. ** Za Češkoslovaško velja za tiskovine tuzem¬ ska tarifa. *** Za Italijo stane pismo do 20 g 3*— Din; nad 20 g pa kakor za druge države. 122 Pisemske pošiljke Tiskovine za slepce Obseg: največ 45x45 cm, v zvitkih 75x10 cm, v obliki karte 12x18 cm. Če so poslovni papirji vmes, pristojbina za poslovne papirje, brez teh pa pristojbina za vzorce. Največja teža 2000 g. 123 Nakaznice 124 Nakaznice Brzojavne do 5000 Din Pristoj- a) Nakaznlna kakor za nav. nakaznice bine: b) Brzojavna pristojbina c) Ekspresnina 3 Din Posebne pristojbine Ekspresnina 3*— Din — Poizvednica 3*— Din Izplačilno potrdilo: a) pri predaji . . 3'— „ b) po predaji . . 6*— „ Čekovni promet Položnice pri vplačilu: do Din 500 . Din 0*50 preko Din 500 . „ V— Nakaznice pri izplačilu: Izplačnina za Čekovne nakaznice do Din 50 .Din 0‘50 „ „ 1000 . . V— „ „ 5000 .. 2*— Paketi za tuzemstvo Težna pristojbina Vrednostna pristojbina do dinarjev 100.Din 1'— „ „ 500 .. 2‘— „ „ 1000 .. 5 — „ „ 5000 .„ 10*- Dalje za vsakih začetih 1000 Din še . ,, 1*— Vrednost neomejena Vrednostni paketi Din in več). — Prist< in vrednostna 125 126 Paketi za inozemstvo Ekspresnina 10 Din. Tu je navedenih le nekaj držav, v katere največ izvažamo, glede ostalih pa se lahko poizve pri vsaki pošti. — Vsaka pošiljka mora biti frankirana že pri predaji. V krajih, kjer so carinarnice, oskrbijo ocarinjenje pošiljatelji sami V ostalih krajih pošljejo pošte najbližji carinarnici Dovoljenje za oslguranje valute si mora preskrbeti pošiljatelj. Stvar pošiljatelja je, da poizve, ali je uvoz pred¬ metov v naslovno državo dovoljen ali ne. Mali paketi do 1000 g* samo za inozemstvo Teža do gramov Pristojbina Din par 200 . 6 — 250 7 50 300 9 — 350 10 50 400 12 — Dalje za vsakih začetih 50 g še Din T50. Pripo¬ ročeno še Din 4*—. Predajajo se navadno ali priporočeno. — * Okrožnice XVI/157—1930. 1 f>7 V katerem jeziku se dopisuje tujcem. Prvo pravilo je in ostane: Piši tujcu če le mogoče v njegovem materinskem jeziku, zahtevaj pa tudi prav tako od¬ ločno, da ti on piše v tvojem. Dostikrat pa se seveda ni mogoče strogo ravnati po tem pravilu, ker je pač včasih ne¬ mogoče zahtevati korespondenco tudi v jeziku najmanjšega naroda. Tako gotovo nihče ne bo zameril, če ne bi naš trgo¬ vec pisal na Finsko v finskem jeziku, kakor noben naš trgovec ne pričakuje iz Finske dopisov v slovenskem jeziku. Ni pa treba biti tako popustljiv in nacio¬ nalno tako brezbrižen, da bi n. pr. tudi z Dunaja sprejemali nemške dopise. Na Dunaju je toliko Slovencev, toliko slo¬ venskih študentov, da more vsaka du¬ najska tvrdka, ki je v stalnih trgovskih stikih s Slovenijo, dopisovati s svojimi klienti v Sloveniji v slovenskem jeziku. Odločnost slovenskih trgovcev bi mogla marsikateremu Slovencu na Dunaju omogočiti eksistenco. Isto velja za Gra¬ dec, Celovec, Prago in posebno tudi za Trst. Absolutno napačno bi bilo, če bi slovenski trgovec sprejemal italijanske ponudbe iz mesta, ki je na slovenskem ozemlju. Kdor hoče iz Trsta, pa tucji iz Milana, prodajati v Slovenijo, naj piše svoje ponudbe v slovenskem jeziku. In sicer v pravilni slovenščini, ker vse po¬ nudbe v spakedranem jeziku je treba še odločneje odkloniti ko v tujem, ker so takšne ponudbe že žaljive. Za uspeh ponudb v tujino je dostikrat 128 odločilne važnosti, v katerem jeziku je sestavljena ponudba, če ni mogoče na¬ pisati jo v domačem jeziku dežele. Pri tem je zlasti treba upoštevati to, da so nekatere dežele orientirane bolj franko- filsko, druge bolj anglofilsko, tretje imajo raje nemška pisma itd. V posa¬ mezne države naj se piše v teh jezikih: Afganistan: perzijsko, angleško, rusko ali nemško. Brazilijo: portugalsko, italijansko ali nemško, francosko. Dansko: dansko, angleško ali nemško. Finsko: finsko, švedsko, rusko ali nemško. Argentino: špansko, italijansko, angle¬ ško ali nemško. Podobno velja za vse južno-ameriške države. Za vse baltiške države velja: domači jezik, ruščina ali nemščina. Za vso Levanto: domači jezik, fran¬ coščina, italijanščina, grščina ali nem¬ ščina. Vsa severna Amerika: angleščina. Mehika: španščina ali angleščina. Azija ob Tihem oceanu: domači jezik, angleščina. Avstralija in Polinezija: angleščina. Vse kolonije in mandatne države: do¬ mači jezik, jezik tujih nadoblasti. Dostikrat je mogoče tudi iz imena tvrdke spoznati, v katerem evropskem jeziku je treba pisati, toda absolutno zanesljivo se iz imena ne more vedno sklepati na korespondenčni jezik. 129 Na vsak način pa treba vprašanju jezika, v katerem naj bo podana po¬ nudba, posvetiti vso pozornost, dočim bodi, če le mogoče, pravilo, da se po¬ nudbe sprejemajo le v lastnem jeziku. KDAJ JE TREBA MOLČATI? Molči: kadar je kakšen človek razdražen -— po kratkem času bo spregovoril sam; kadar si sam jezen — grdih besed ti marsikdo ne pozabi vse življenje; kadar drugi pripovedujejo — prekinitve na nepravem mestu motijo vsakega besedo¬ valca; kadar si prepričan, da drugega ne pre¬ pričaš; kadar nisi gotov, da govoriš resnico in da ne čenčaš samo nečesa, kar si od daleč slišal; kadar Imkšne snovi ne obvladaš. Govori pa: kadar nelcdo slabo govori o drugem člo¬ veku; kadar čuješ mnenje, ki bi utegnilo., ško¬ dovati in ki ga ti lahko do podrobnosti ovržeš; kadar si gotov, da ne boš nikogar dolgo¬ časil; kadar nekega človelca s tem lahko poto¬ lažiš; kadar imaš vzrok za pohvalo. 5 130 Šest vprašanj za one, ki se hočejo osamosvojiti. Mnogi nameščenci, a tudi brezposelni si dostikrat pravijo: »Hotel bi imeti svoje lastno podjetje. Hočem postati svoj gospod in kdor hoče, ta tudi zmore.« Je to zelo naravna želja. Včasih je pametna, toda še večkrat nespametna. V mnogih primerih je le posledica želje oprostiti se nekoga nad seboj. Ne biti pod kontrolo. Mnogi si mislijo, da more človek, ki je samostojen, delati kar hoče. Ali to je napačna misel. Mož, ki dela v primerni družbi z bo¬ dočnostjo, dela ravno tako za sebe. More napredovati, more postati celo vodilni uradnik ali ravnatelj. Včasih je boljše biti le del velike in dobre lokomotive, ko pa biti malo samostojno kolesce. Za najmanjše je celo to precej gotovo. Toda primernih družb z bodočnostjo je malo, vodilnih mest pa še manj. In tako ostane marsikateri mlad človek na razpotju in ne ve, če se naj osamosvoji ali ne. Predno se kdo odloči k osamosvojitvi, naj si zastavi teh šest vprašanj in na nje naj pošteno odgovori sebi. Naj sebi ne laže. 1. Ali sem pripravljen več delati ko dosedaj? Za moža, ki se osamosvoji, ni nobenega osemurnika, a dostikrat pa tudi nobenega počitka do konca tedna. Delati mora začeti zgodaj zjutraj in nehati pozno v noč. Zanj mora biti nje- 131 govo podjetje prva in edina skrb. šele potem, ko je že dosegel uspehe, sme misliti tudi na druge stvari. Priprav¬ ljen pa tudi mora biti na vsako delo vsake vrste, dokler ne bo njegov dobi¬ ček tako velik, da more najeti name¬ ščenca. 2. Ali zna živeti z majhnim dohod¬ kom in še prihraniti denar? Trgovino morete začeti z dolgovi. Zakaj ne? Toda dolgove treba plačati. Boljše je imeti nad seboj delodajalca ko pa upnika. Dolg je treba čim prej plačati. Zato pa je treba znati živeti skromno in še pri tem varčevati. Noben mož ne more trdno stati na tleh svojega podjetja, dokler so tla razrita od dolgov, dokler niso plačani njegovi čevlji. 3. Ali sem duševno tako močan, da prevzamem odgovornost? Kdor se na¬ giba k temu, da si dela skrbi iz vsake malenkosti, ta nikdar ne sme začeti samostojnega podjetja. Osivel bo v kratki dobi in ne prišel bi nikamor. Uničil bi si svoje življenje in porušil si življenjsko srečo. Kdor hoče biti uspešen podjetnik, ne sme biti človek, ki ga vsak neuspeh potare. To je potrebno že zato, ker zlasti v začetku osamosvojitve napravi "vsak mnogo napak in ima zato tudi dosti neuspehov. Zato je potrebna trda volja, da se udarci prenesejo in da ostane duh nezlomljen. 4. Ali imam kakšno posebno sposob¬ nost ali priložnost? Mnogo preveč je 132 malih trgovin in podjetij. Če nima kdo posebne sposobnosti ali posebne prilož¬ nosti, kateri se navadno pravi sreča, je malo verjetno, da bi imel uspeh. Veliko bolj rado se zgodi, da izgubi še svoj težko prihranjeni denar, če ne verujete, samo zasledujte sezname konkurzov. 5. Ali sem se naučil in znam proda¬ jati? Podjetništvo zahteva, da znate tudi svoje blago ah svoje usluge prodati. Da morate vedeti in znati, kako dobite naročnike in kupce in kako jih prepri¬ čati, da sta jim vaše blago in vaša usluga zlasti ugodna. Če ne znate pro¬ dajati, pričnete prodajati prepoceni. Znižujete cene ah honorarje in to je začetek konca. Morate znati, kako naj¬ dete naročnike in kako z njimi ravnate, da si jih ohranite. Drugače ne pridete nikamor. 6. Ali sem po svoji naravi ali po vzgoji človek, ki ima smisel, da zna zaslužiti denar? Podjetništvo ni igra za nedo¬ raslega otroka. Zlasti ne za današnjo ostro konkurenco. Zato ne boste imeli uspeha, če morete odgovoriti pozitivno na vseh prvih pet vprašanj, na tega pa ne morete. Je to osnovno vprašanje. Kri vsakega podjetja je čisti dobiček. Vsak samo¬ stojni podjetnik stoji in pada s tem, kako zna delati čisti dobiček. Večina ljudi nima te sposobnosti. Ne morejo takoj misliti o stroških, dohodkih in do¬ bičkih. Mislijo na vse druge reči in zato ne morejo imeti uspeha. Vsak samo- 188 stojni podjetnik, ki začne bolj misliti na svojo osebo, ko na čisti dobiček, se kmalu znajde na napačni cesti. Kdor pa misli takoj od začetka iti po tej cesti, ta sploh nikamor ne pride. To je šest vprašanj, ki jih zastavljamo vsakomur, ki se hoče osamosvojiti, če imate znanca, ki se hoče osamosvojiti, mu storite dobroto, če mu zastavite ta vprašanja. Če ne morete na vprašanja odgovoriti pozitivno, potem se raje po¬ svetite delu, ki ga opravljate sedaj kot nameščenec, in sicer z isto vnemo, kakor če bi bilo podjetje vaše. In potem poča¬ kajte, kaj se zgodi, če se nič ne zgodi, si poiščite drugo mesto ali pa glejte, da dosežete teh šest pogojev za samostojno podjetje. ... Q Semena j £ za vrt , polje in travnik priporoča | J Sever © { fjuhljuna } Kupujemo tudi suhe gobe in C g vse druge deželne pridelke! \ Napravljanje prinel. Prinele so slive, olupljene in ..a . plane ter nato posušene na solncu. Izbiranje sliv. Slive morajo biti sred¬ nje zrele, zdrave, cele in čiste. Slive se še sveže olupijo s posebnim nožem, ki je zakrivljen. Olupljene slive je treba takoj zažveplati, sicer kmalu porjavijo in za sušenje niso primerne, odnosno sploh nerabljive. Priprave za žveplan je. Olupljene slive smejo ostati nežveplane največ pet ur, zato se vlagajo na posebne lese. Lese merijo 2X1 m, imajo lesen okvir, dno pa je iz trstike. Za žveplanje se uporabljajo posebni zaboji, ki držijo po 15—25 les. Površina zaboja meri 2'10Xl'10m, višina znaša 1'5 do 2 m. Zaboj ima pri dnu dvoje malih vratc (30X40 cm), kamor se vlagajo posode za žveplanje. Prednja stran zaboja je na tečajih ter služi kot vrata, skozi katera se vlagajo lese. Lese se nahajajo ena vrh druge. Med lese se polaga na obeh straneh po ena okrogla palica (s premerom 1'5 do 2 cm), po katerih drsijo lese pri vlaga¬ nju. Najnižja lesa mora biti v višini 30 cm od dna, niže ne sme biti, ker se lahko vžge. Ko se lese vložijo v zaboj, se vse odpr¬ tine neprodušno zaprejo, navadno se zamažejo z ilovico. Prvo žveplanje. Čim je zaboj dobro zaprt, se takoj zažvepla. Za srednje veliki zaboj (ki sprejme največ 18 les) 135 se potrebuje okoli % kg žvepla, žveplo mora biti zdrobljeno v drobna zrnca, kajti žveplo v prahu ni porabljivo. žveplo se nato razdeli na dva enaka dela. Za žveplanje se uporabljajo stari lonci ali pločevinaste škatle. Na dno posode se da nekoliko pepela, ker se žveplo rado prime sten. Nato se naloži žarečega oglja, nanj pa nasuje žveplo. Obe posodi je treba takoj vložiti v zaboj skozi vratca, ki se morajo dobro zapirati. Prvo žveplanje traja 4—5 ur. Ako so slive zelo sveže, je treba dati večjo ko¬ ličino žvepla. Po preteku 4—5 ur se odpre zaboj in pusti nekaj časa odprt, da se izkadi. Lese nato vzamemo iz zaboja in jih sušimo na solncu. Žveplane slive sušimo na solncu dva dni, vsak dan po eno stran. Čim solnce za j de, moramo lese postaviti v pokrit prostor na suho mesto, ker jim vlaga škoduje. Ako je vreme oblačno, se mo¬ rajo seveda sušiti delj časa — po več dni. Kdaj so slive dovolj suhe, spozna¬ mo z otipavanjem. Slive ne smejo biti preveč sveže in dobijo zlatorumeno barvo. Drugo žveplanje. Čim so dovolj Osu¬ šene, jih ponovno zažveplamo. Količina žvepla je za eno tretjino manjša ko pri prvem žveplanju. žveplanje traja 2—3 ure. Nato se po potrebi ponovno sušijo, nakar se odvzamejo koščice. Ako so siive primerno suhe, se dajo prav dobro raz¬ poloviti. Po izkoščičenju se oba dela 130 zopet sestavita in nekoliko nategneta, da postane prinela bolj ploščata. Tako pripravljene slive zložimo zopet nanese in jih sušimo dalje, toda v senci. Sušenje traja 1 do 7 dni, kakršno je pač vreme. Tretje žveplanje. Ko so slive (prinele) dovolj osušene, jih zažveplamo tretjič. Količina žvepla je sedaj za polovico manjša kot pri prvem žveplanju. Žve¬ planje traja 2—3 ure. Po žveplanju jih dobro prezračimo, da se izgubi duh po žveplu, nato jih vložimo v zaboje, kjer jih lahko hranimo. Ako je vreme slabo (deževno), jih moramo žveplati še eden ali dvakrat. Za 100 kg prinel je treba 5—600 kg svežih sliv, včasih celo več, kar se ravna po krajih, odkoder so vzete slive. Slive iz višjih leg so mnogo boljše kakor iz nižine ter se jih zato porabi manj. čim bolj suhe so slive že na drevesu, tem boljše so, ne smejo pa biti prezrele. Naj¬ bolj primerne so one iz puste in suhe zemlje kakor pa iz vlažne in pognojene. Za predelavo so dobre vsake vrste sliv, samo da so dovolj velike in čvrste. Poleg domačih sliv se uporabljajo tudi bosan¬ ske slive, ki so odlične za produkcijo prinel. Ne muči odjemalca z vsem znanjem iz svoje stroke. 137 Hranilno vlaganje denarja pri Poštni hranilnici. Kdo lahko vlaga. I. Pri Poštni hranilnici vlaga lahko vsakdo. Vlagajo tudi lahko tvrdke, dru¬ štva, cerkve, šole, občine, uradi, zavodi, ustanove itd. Vlaga se tudi lahko na ime maloletnih otrok. II. Hranilne knjižice Poštne hranil¬ nice se glase na ime. Če je vplačal prvo hranilno vlogo kdo drug, ne pa vlagatelj sam, se vpiše v knjižico tudi njegovo, t. j. vplačilčevo ime. Kje se lahko vlaga. I. Denar se lahko vlaga pri vsaki pošti brez vseh stroškov. II. Brž ko se vplača prva vloga, ki ne sme biti manjša od Din 10'—, se dobi hranilna knjižica. III. Vsa kesnejša vplačila in izplačila se vpišejo v hranilno knjižico. IV. Na eno knjižico se lahko vlože neomejeni zneski, najmanj pa po Din 10'—, in to v celih dinarjih. Zneski v parah se sprejemajo samo radi zaokro¬ žitve imovine na cele dinarje. Kako se vloga dvigne. I. Vloga se lahko dvigne pri vsaki pošti brez vsakih stroškov. Vsote do Din 500'— na dan se lahko dvignejo takoj po kratki poti. II. Kdor želi dvigniti več ko Din 500, mora izpolniti listek »Dvigam« in ga 138 poslati Poštni hranilnici v Beograd. Hranilnica pošlje takoj denar po nakaz¬ nici na naslov, ki ga je označil vlaga- tej v svoji odpovedi. III. Za dvig zelo velikih vlog je dolo¬ čen odpovedni rok, in to: za vsote od Din 25.000'— do 100.000'— deset dni, od Din 100.000'— do 500.000'— dvajset dni, čez Din 500.000— pa mesec dni. Kdo lahko dvigne vlogo. I. Vlogo s hranilnih knjižic Poštne hranilnice dvigne lahko samo imetnik osebno. Priznajo se tudi pooblastila, če so overovljena z uradnim pečatom; ven¬ dar veljajo ta pooblastila samo za eno odpoved in za določeno pošto, pri izpla¬ čilu pa se pooblaščencu odvzamejo. II. Tvrdke, društva, cerkve, šole, ob¬ čine, uradi, zavodi, ustanove itd. prijav¬ ljajo na obrazcu »Stalno pooblastilo« podpise oseb, ki so pooblaščene podpi¬ sovati odpovedi in dvigati denar s hra¬ nilnih knjižic. III. S stalnim pooblastilom pooblastijo lahko tudi fizične osebe svoje naj bližje rodbinske člane, n. pr. moža, ženo, otro¬ ke, roditelje, brate ali sestre, da dvigajo denar s hranilnih knjižic. Velja samo tisto stalno pooblastilo, ki je overov¬ ljeno po Poštni hranilnici. Izplačila v inozemstvu. I. Vlagatelj nakaže lahko s svoje hra¬ nilne knjižice v inozemstvo znesek, ki je dopuščen domačim imetnikom čekov- 139 n ih računov. V pismenem nalogu se mora napisati točen naslov prejemnika zneska v latinici in priložiti hranilna knjižica. (Glej čl. 11. teh navodil.) Obresti na vloge. I. Obresti znašajo pri Poštni hranil¬ nici 4% na leto. II. Poštna hranilnica pripisuje obresti od vlog konec vsakega leta in pošlje takoj v prvih treh naslednjih mesecih vlagateljem obvestilo o obrestih na obrazcu »Obrestna nakaznica«. III. Kdor ne dobi obrestne nakaznice do dne 31. marca, pošlje lahko reklama¬ cijo Poštni hranilnici, hranilni promet, Beograd. Pred dnem 31. marcem se re¬ klamacije ne sprejemajo, vendar pošlje lahko vlagatelj svojo hranilno knjižico Poštni hranilnici, hranilni promet, Beo¬ grad, da se mu pripišejo obresti. IV. Obresti hranilnih vlog pri Poštni hranilnici so zavezane 3°/o rentnemu davku, t. j. na en dinar obresti 3 pare davka. Ta davek pobira Poštna hranil¬ nica sama in ga izroča davčnim obla- stvom; vlagateljem pa za to ni treba skrbeti. Pravice in ugodnosti. I. Obresti na vloge pri Poštni hranil¬ nici so oproščene vseh doklad. II. Na vloge do Din 2000'— se ne more izreči prepoved niti pridobiti zastavna pravica in se hranilna knjižica do te vsote tudi ne more zarubiti. 140 III. Za pisma, ki se pošiljajo Poštni hranilnici, se ne plača nobena pristoj¬ bina, niti poštnina, če se pošljejo v uradni kuverti ali če se napiše na na¬ vadni kuverti številka hranilne knjižice. Za vloge jamči država. Poštna hranilnica je državen denarni zavod in zato jamči za vse njej zaupane vloge država. Potrdila o vplačilu. I. Za vplačila, ki so večja od Din 500, dobi vlagatelj od Poštne hranilnice iz Beograda posebno potrdilo, ki ga mora hraniti, ker mora pokazati potrdilo po¬ šti, kadar želi dvigniti vlogo. II. Kdor ne dobi potrdila v desetih dneh po vplačilu, naj pošlje Poštni hra¬ nilnici v Beograd reklamacijo. Obrazci za reklamacijo in kuverte se dobe pri vsaki pošti brezplačno. Številka hranilne knjižice. I. Vsaka hranilna knjižica ima šte¬ vilko. Ta številka je važna in mora biti označena v vsakem pismu, ki ga pošlje vlagatelj Poštni hranilnici. II. Pri Poštni hranilnici imajo svoje vloge tisoči in tisoči vlagateljev, delo pa je zelo oteženo, če pozabi kdo zapisati v svojem pismu številko knjižice. Dve ali več hranilnih knjižic. I. Vsakdo ima lahko samo eno knji¬ žico na svoje ime kot vlagatelj. Vpla- 141 čilec, t. j. oseba, ki vplača vlogo za dru¬ gega, lahko vzame več hranilnih knji¬ žic; toda vsaka knjižica se mora glasiti na ime drugega vlagatelja. II. Kdor vzame dve ali več knjižic, izgubi obresti po drugi in po vseh no¬ vejših knjižicah. Naslov vlagateljev. I. Vlagateljem se priporoča, naj vse¬ lej, kadar vlagajo ali dvigajo denar, napišejo na listku »Vlagam« ali »Dvi¬ gam« svoj natančni naslov. Na ta način vzdržujejo vlagatelji s Poštno hranilnico stalne stike in ta jim lahko pošilja sporočila o vsem, kar je v zvezi z njihovo vlogo. Zamenjava knjižice. I. Kadar je vsa knjižica polna, tako da v njej ni več prostora za vlaganje in dviganje denarja, mora poslati vla¬ gatelj svojo knjižico Poštni hranilnici v Beograd, da mu jo zamenja za novo. Odstop knjižice. I. Vsakdo odstopi lahko svojo knjižico drugemu. To se napravi lahko na pošti, pri sodišču ali pri javnem notarju, če se napravi odstop pri pošti, je treba zahtevati obrazec »Zapisnik o odstopu hranilne knjižice«, ki ga oddaja pošta brezplačno. Knjižica z zapisnikom (po sodišču ali notarju overovljeno listino) se pošlje Poštni hranilnici v Beograd zaradi prenosa na prejemnikovo ime. 142 Če je knjižica prešla. I. če je hranilna knjižica prešla (če zgori, se uniči, izgubi ali ukrade), naj vlagatelj to hitro javi najbližji pošti in Poštni hranilnici. II. Hranilnica prepove takoj izplačilo vloge po tej knjižici. Ko mine pet ted¬ nov, dobi vlagatelj novo knjižico, če se ni v tem pojavil kak spor, ki ga lahko reši samo sodišče. Stroški. Poštna hranilnica pobira: 1. Pristojbino Din 10'— od vsakega vlagatelja pri saldiranju knjižice. Toliko se pobere tudi od vlagatelja, ki hranilno knjižico pokvari ali naredi neuporabno. 2. Letno pristojbino za obveščanje vlagatelja (vplačilca) o obrestih po tej-le lestvici: Od zneska dospelih obresti se odtegne 3. Za amortizacijsko postopanje o prešli hranilni knjižici, in to: Din 100'— za vloge do Din 500'—, Din 250'— pa za vloge nad Din 500'—. 148 Tarifa za pobiranje žigovine. Mere in priprave za merjenje dolžine in Od 20 do 5 metrov. 15'— 2 in 1 metra. 5'— 5 in 2 decimetrov. 2'— Konjske mere. 5'— Debelinske mere: 2 in 1 metra. 5'— manjše od 1 metra .... 2'-— Priprave za merjenje dolžine . 50'— Priprave za merjenje površine 100'— Za precizne dolžinske mere se pobira dvakratni znesek prednjih tarifnih po¬ stavk. Spredaj določene postavke se pobirajo neglede na to, ali ima dolžinska mera eno ali več razdelb. Mere in priprave za merjenje tekočin in suhih tvarin. Din 1 hektolitra. 15'— Od 50 do 10 litrov. 10'— 5 in 2 litrov. 3'— Od 1 litra do 1 centilitra . . 1'— Stekleni baloni: do vštetih 10 litrov.3'— čez 10 litrov. 5'— Kadi za tropine za vsak hek¬ toliter prostornine .... 10'— Konve (kangle) za mleko: od 1 do 5 litrov. 2'— čez 5 do 10 litrov. 4'— čez 10 litrov. 6'— 144 Din Mere za mleko: do 5 litrov. 10 — čez 5 do 10 litrov .... 20'— za vsakih nadaljnjih 10 li¬ trov po. 5'— Priprave za merjenje tekočin: do 2 litrov. 10'— čez 2 do 5 litrov . . . 30'— čez 5 do 50 litrov . . . 60'— čez 50 do 150 litrov . . . 100'— čez 150 litrov.150'— Mere za suhe tvarine: za posebne svrhe. 10'— Okviri za merjenje drv: do 2 m 2 . 5'— čez 2 m 2 . 10'— Steklenice in steklene posode za točenje alkoholnih pijač in mleka. Din Gostilniške steklenice, za vsako 0'50 čaše z enim merskim znakom, za vsako. 0'50 Čaše z dvema merskima zna¬ koma, za vsako. 1'— Steklenice za mleko, za vsako 0'50 Sodi. Din Do sto litrov prostornine, vse¬ eno, ali je sod navaden ali za pivo, se pobira po . . . 5'— Za vsakih nadaljnjih 100 1 po 5'— Ostanek, manjši od 100 litrov, se ra¬ čuni za celih 100 litrov. 145 Uteži. Din Od 50 do 10 kilogramov . . . 5'— Od 5 do 1 kilograma . . . 1'50 Od 50 dekagramov do 1 grama 0'50 Za precizne uteži se pobira, začenši od 20 kilogramov do 1 grama, dvakratni znesek prednjih postavk, od 500 mili¬ gramov pa do 1 miligrama Din 1'50 za kos. žigovina za pregled in žigosanje spe¬ cialnih uteži, ki spadajo med Fair- banksove tehtnice, je ista kakor za na¬ vadne uteži enake velikosti; za karatne uteži znaša Din 1'50 za kos. Tehtnice. Do vštetih 1. Tehtnice prečnice z enakimi ali ne¬ enakimi prečkami, tehtnice z vrhnjimi skledami, rimske tehtnice in mostne tehtnice: Din 5 — 10 '— 15'— 20 '— 30'— 50'— 100 — 150 — 250 — 350 — Čez 40.000 kilogramov nosilnosti za vsakih nadaljnjih (polnih ali začetih) 1.000 kg še po Din 50'—. 10 kg nosilnosti , 50 kg 100 kg , 200 kg , 500 kg , 1.000 kg , 5.000 kg , 10.000 kg , 15.000 kg , 40.000 kg 40.000 kilogramov 146 Na precizne tehtnice se pobira za vsako dvakratni znesek prednjih tarif- r nih postavk. 1 2. Za pregled in žigosanje nagibnih t tehtnic, dalje tehtnic, katerih konstruk¬ cija je sestavljena iz nagibnih in drugih , tehtnic, se pobira do vštetih 500 kilo¬ gramov nosilnosti trikratni, nad 500 kilo¬ gramov nosilnosti pa dvakratni znesek Žigovine po točki 1. 3. Pri tehtnicah prečnicah z enakima prečkama za posebne namene in z avto¬ matsko napravo za tehtanje porcij (avtomatske tehtnice z vedri za tehta¬ nje grudastih ali zrnatih sipkih tvarin, kakor žita, moke, sirovega sladkorja, cementa, gramoza itd.) se določa žigo- vina takole: a) za tehtnice, s katerimi se tehta samo ena vrsta tvarine: Nad 500 kilogramov nosilnosti za vsa¬ kih nadaljnjih (polnih ali začetih) 100 kilogramov razen Din 100'— še po Din 10'—; b) za tehtnice, s katerimi se tehta več vrst tvarine, se pobira za vsako nadaljnjo vrsto tvarine žigovina, ki je za 50°/o višja od one, ki je določena v prednji točki a) ; 147 r c) za pregled in žigosanje uteži za reguliranje se pobira po nosilnosti po- , lovica žigovine, določene v prednji točki a); h č) za pregledovanje števcevega meha- nizma se pobira po Din 5'—. k Medsebojni odnos mer metrskega sistema nasproti tujim meram in 3 . obratno. j I. Dolžinske mere. 1 meter znaša 0,52729 dunajskega , sežnja, 1 meter znaša 3,16375 dunajskega čevlja, 1 meter znaša 37,965 dunajskega palca, 1 meter znaša 1,286 dunajskega vatla, 1 centimeter znaša 0,37965 dunajskega palca, 1 kilometer znaša 0,11971 ogrske milje, 1 kilometer znaša 0,13182 avstrijske (poštne) milje, 1 miriameter znaša 1,1971 ogrske milje, 1 miriameter znaša 1,3182 avstrijske (poštne) milje, 1 dunajski seženj znaša 1,89648 metra, 1 dunajski čevelj znaša 0,31608 metra, 1 dunajski vatel znaša 0,777 metra, 1 dunajski palec znaša 2,6340 centi¬ metra, 1 ogrska milja znaša 8,3536 kilometra, 1 ogrska milja znaša 0,83536 miria- metra, 1 avstrijska milja znaša 7,5859 kilo¬ metra, 148 1 avstrijska milja znaša 0,75859 miria- metra, 1 pest (konjska mera) znaša 10,536 centimetra, 1 aršin meimari (zemljemerski vatel) znaša 0,758 metra; ima 4 kademe (čev¬ lje), kadema 6 parmakov (vrst), 1 aršin čarši ali halebi (vatel za mer¬ jenje tkanine in svile) znaša 0,686 me¬ tra; ima 8 robov (urupov), rob 2 čiri; in 1 aršin endaze (za merjenje svile) znaša 0,653 metra; ima 8 robov, rob 2 čiri. II. Ploskovne mere. 1 kvadratni meter znaša 0,27804 du¬ najskega kvadratnega sežnja, 1 kvadratni meter znaša 10,00931 du¬ najskega kvadratnega čevlja, 1 ar znaša 27,804 kvadratnega sežnja, 1 hektar znaša 2,317 ogrskega orala (po 1200 kvadratnih sežnjev), 1 hektar znaša 1,738 katastrskega orala, 1 kvadratni miriameter znaša 1,433 ogrske kvadratne milje, 1 kvadratni miriameter znaša 1,738 avstrijske kvadratne milje, 1 dunajski kvadratni seženj znaša 3,5966 kvadratnega metra, 1 dunajski kvadratni čevelj znaša 0,0999 kvadratnega metra, 1 dunajski kvadratni palec znaša 6,9379 kvadratnega centimetra, 1 ogrski oral (po dve sto kvadratnih sežnjev) znaša 0,4316 hektara, 1 katastrski oral znaša 0,5755 hektara, 149 1 ogrska kvadratna milja znaša 0,6978 kvadratnega miriametra, 1 avstrijska kvadratna milja znaša 0,5755 kvadratnega miriametra, 1 kvadratni aršin meimari znaša 0,575 kvadratnega metra, 1 kvadratni aršin čarši znaša 0,468 kvadratnega metra, 1 kvadratni aršin endazi znaša 0,426 kvadratnega metra, 1 stari dunum znaša 919,302 kvadrat¬ nega metra (ima 1600 kvadratnih arši- nov meimari; deli se na štiri evleke po 400 aršinov), 1 novi dunum znaša 2500,085 kvadrat¬ nega metra; deli se na 10 evlekov (evlek = 435,10 kv. aršinov meimari = 250,08 kv. metrov). III. Prostorninske mere. 1 kubični meter znaša 0,1466 dunaj¬ skega kubičnega sežnja, 1 kubični meter znaša 31,6669 dunaj¬ skega kubičnega čevlja, 1 liter znaša 1,1787 ogrske poloke, 1 liter znaša 0,7068 dunajske oke, 1 hektoliter znaša 1,8418 ogrskega ve¬ dra (po 64 polok), 1 hektoliter znaša 1,7671 dunajskega vedra, 1 hektoliter znaša 1,5992 požunjskega vagana (mernika), 1 hektoliter znaša 1,6264 dunajskega vagana, 1 dunajski kubični seženj znaša 6,8210 kubičnega metra, 150 1 dunajski kubični čevelj znaša 0,0316 kubičnega metra, 1 dunajski kubični palec znaša 18,2746 kubičnega centimetra, 1 ogrska poloka znaša 0,8484 litra, 1 dunajska oka znaša 1,4147 litra, 1 ogrsko vedro (po 64 polok) znaša 0,5430 hektolitra, 1 dunajsko vedro znaša 0,5659 hekto¬ litra, 1 dunajski vagan znaša 0,6149 hekto¬ litra, 1 požunjski vagan znaša 0,6253 hekto¬ litra, 1 novi kile ima štiri činike (šinike), znaša 40 litrov, 1 stari kile znaša 36,800 litra, 1 stari kile (v Makedoniji) ima 4 nove kile; znaša 160 litrov. IV. Težinske mere. 1 kilogram znaša 1,7855 dunajskega funta, 1 kilogram znaša 2 carinska funta, 1 kilogram znaša 2,3807 lekarniškega funta, 1 kilogram znaša 3,5629 dunajske marke, 1 gram znaša 0,05714 dunajskega lota, 1 gram znaša 0'06 carinskega lota, 1 gram znaša 0,28646 dukata zlate teže, 1 gram znaša 4,8551 dunajskega ka¬ rata, 1 dekagram znaša 0,5714 dunajskega lota, 151 1 dekagram znaša 0,6 carinskega lota, 1 tona znaša 17,855 dunajskega centa, 1 tona znaša 20 carinskih centov, 1 dunajski funt znaša 0,56006 kilo¬ grama, 1 carinski funt znaša 0'5 kilograma, 1 lekarniški funt znaša 0,42004 kilo¬ grama, 1 dunajska marka znaša 0,28067 kilo¬ grama, 1 dunajski lot znaša 17,502 grama, 1 dunajski lot znaša 1,7502 deka¬ grama, 1 carinski lot znaša 16,666 grama, 1 carinski lot znaša 1,6666 dekagrama, 1 dukat zlate teže znaša 3,4909 grama, 1 dunajski karat znaša 0,20597 grama, 1 dunajski cent znaša 56,006 kilo¬ grama, 1 carinski cent znaša 50 kilogramov, 1 oka znaša 1,281 kilograma (ima 4 litre, litra 100 dramov, dram 16 ka¬ ratov), 1 nova oka znaša 1,250 kilograma, 1 kantar znaša 56,365 kilograma (ima 44 ok), 1 stari čeki znaša 225,442 kilograma (ima 176 ok), 1 novi čeki znaša 249,272 kilograma (ima 195 ok). 152 » KUVERTA « konfekcijska tvornica družba z o. z. Ljubljana Tyrševa cesta 67 Izdeluje kuverte vseh vrst in pisemski papir prvovrstne kakovosti SVEČARNA J. KOPAČ & Co. USTANOVLJENA LETA 1690 Tovarna voščenih in stolnih sveč LJUBLJANA VII - CELOVŠKA C. 32 TELEFON ŠTEV. 29-50 Izdeluje voščene oltarne sveče vseh vrst. voščene zvitke, svečice za bo¬ žična drevesca, nagrobne lučice „For- tuna“ ter stolne sveče sledečih znamk: „Oloria“, „Adria“, in „Stearin“ sveče. Prodaja tudi vse vrste kandila, para¬ fina, stearina in voska. — Kupuje čebelni vosek in suhe satine po naj¬ višjih dnevnih cenah! 163 IV. PERDAN I1SLED. LJ UBLJANA Veletrgovina kolon i- jalnega in špece¬ rijskega blaga nudi po najnižji dnevni ceni kavo, riž, testeni- POSTREŽBA TOČKA II SOLIDNA! 154 Najbolj solidna knj igoveznica je 5 . pezi 7- v JlpMiani Novi trg, vhod Breg štev. 1 izvršuje vsa dela ele¬ gantno, ceno in trpežno! Tovarna kemičnih izdelkov Golob & Komp* priporoča sledeče svoje izdelke: kremo za čevlje, čistilo za kovine v škatlah, in steklenicah, vazelin v lesenih in ploče¬ vinastih škatlicah, lak za usnje, modrilno esenco za perilo, parketno voščilo, kolomaz, voščilo (biks), olje za vsakorstne stroje v steklenicah. Specialiteti: „ILIRIJA“-krema in mast za usnje znamke „TUR1ST“ 155 Izdelovanje damske in moške konfekcije .ELITE" DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA ŠT. 9 Prodaja damske, moške in deške konfekcije Na debelo! Na drobno! Prvovrstno izvrševanje po meri! SPECIJALNA TRGOVINA BOMBAŽA IN VOLNE NA DROBNO IN DEBELO KAREL PRELOG l| n B L| A I A Trgovina na debelo: GOSPOSKA ULICA 1-8 Trgovina na drobno: STARI TRG ŠT. 12 ŽIDOVSKA UL. 4 AVGUST AGNOLA LJUBLJANA Tyrševa (Dunajska) cesta 10 Telefon št. 24-7S STAVBNO IN UMETNO STEKLARSTVO Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne, bare itd. / Luksuzni predmeti LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA LJUBLJANA TYRŠEVA (DUNAJSKA) CESTA USTANOVLJENA LETA 1900 Čekovni račun: 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefoni: 28-61, 24-13, 25-02, 25-03 I PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Rakek, Slovenj gradeč, Split, Šibenik in Zagreb Se priporoča za vse v bančno stroko spada¬ joče posle. !!!lll!llll!llllllll!lll!!i!llllll!l!llllll!l!l!lllll!lll!ll!llll!lllllll Uvoz in prodaja RAZNOVRSTNEGA INOZEMSKEGA MANUFAKTURNEGA BLAGA A.& E. SKABERNE LJUBLJANA NADROBNO! NA DEBELO! TRGOVINA Z ŽELEZNINO PORCELANOM IN STEKLENINO EL ŽILIC LJUBLJANA Tyrševa (Dunajska) cesta 11 Konkurenčne cene! Postrežba vestna! C [ ] r-^ delniška družba Pivcvapnc »»Union" Ljubljana PIVOVARNA IN SLAD ARNA tovarna za špirit in kvas V LJUBLJANI I., poštni predal 45 PODRUŽNA PIVOVARNA (preje T. Gotz) v TVlariberu Priporoča svoje izborne i/delke i. s. svetle in črne pive v sodih in steklenicah 2*ei zevsbi hvas (drože) la rafiniran špirit Telefoni: Ljubljana 23-10 in 23-11 Maribor 20 23 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana Pivovarna Union Maribor 160 Tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač VIKTOR NEDER LJUBLJANA _ Celovška c. 10 Nudi po zelo ugodnih ce¬ nah izvrstne najrazličnejše Like rje in gr en čice 'in Rum Jamaika m* Vinjak medu cinal 'in Pristno d o mač o slivovko 'in Pravi kranjsk j brinje vec # Sadj evec Vino Vermut 'ii' Malinove c iz_gorskih malin # Oran - žado 'ii' Citronado nn