CTosupelj ski ■■ ^P odmevi Predsedniške volitve 2007 - volilna priloga stran 4"7 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXIII - številka 8 - 9 / avgust - september 2007 O komu/čemu pišemo? O aktualni gradnji cest in nove šole v Žalni stran 8 Edo Goršič iz Št. Jurija: Lokostrelec svetovnega formata Skavti so praznovali 100 let, se zabavali v blatu, prelevili v gusarje in se potepali po Bosni. 100 kitar, 1000 žlic in 10000 obljub Letos je za skavte posebno leto. Že dolgo smo pričakovali 100. rojstni dan in 1. avgusta je res napočil. To je dan, ko smo skavti po celem svetu praznovali 100-letnico ustanovitve. Skavtstvo se je začelo, ko se je Robert Baden Powell - Nadaljevanje k ' ustanov;teljz ^^jti™ dečki prvič , J ¡1 odpravil taborit na otok Brownsea (1. 8. na strani 70 \ 1907). stran 64 -rrr ~r Dc lavni £al ia itmnlin: □d ponedeljka da perita jUJJCI od 7. do*. ura UOOdllE in ad 14. da 19. ure, ' «b iüböfah 6d 3. d« 13, ur». DEtlC* ;, starih modelov SCOTT USA BHBiKES FSPwTmH Vaša stara znanka J VINSKA KLET TROŠT %■ na Obrtniški 2. v Grosupljem i fNASPRTQTI..iTRŽWICElH vinograd prvič obrodil <¡£au fvUfeMji! k^miitnrtvL'' ia ri1 rjsvjc l^k^: FVc komer?*? pkftr ¿tlk^UijlA ; I kf bo kmalu v vaši vinski kleti. fl^vP5 't? Igra pod dvema košema Deset let delovanja Košarkarskega kluba Grosuplje Košarkarski klub Grosuplje smo obiskali na dan, ko so praznovali desetletnico delovanja. V čast jubileju so njihovi člani organizirali tretji tradicionalni turnir »Dan košarke«, ki se ga je udeležilo preko sto tekmovalcev vseh starostnih skupin. ^ Svoje strokovno delo smo pričeli leta 1997 z enim trenerjem In približno dvajsetimi igralci v pionirski in kadetski kategoriji. V letih, ki so sledila, smo z načrtnim in preudarnim delom oblikovali celotno piramido ekip v moški kategoriji, sedaj pa imamo tudi ženski ekipi mlajših in starejših pionirk,« o začetnih korakih košarke pove eden izmed ustanoviteljev in današnji predsednik kluba Božidar Gabrijel. Danes v Grosuplju aktivno trenira sedem košarkarskih ekip. O priljubljenosti tega športa govori podatek, da se s košarko ukvarja skoraj 160 igralk in igralcev v vseh starostnih kategorijah. Letos so razen članov, ki nastopajo v 1. B-državni ligi, čisto vse ekipe uvrščene v prvo slovensko ligo. KK Grosuplje ima tudi lastno košarkarsko šolo za učence od prvega do šestega razreda osnovne šole, ki dosega odlične rezultate. »Z naše šole prihajajo pomočnik trenerja državne kadetske selekcije Teo Hojč ter reprezentanta Boris Jeršin in Igor Tratnik, ki naj bi letos zaigral tudi pri državnem prvaku Helios Domžale. Imamo tudi dve reprezentantki pri pionirkah: Alino Gjerkeš in Anito Kastelic,« o uspehih košarkarske šole še pove Božidar Gabrijel. Nadebudnim košarkarjem že več let stoji ob strani tudi Pekarna Grosuplje. Veseli so, da se v igro pod dvema košema vključuje vse več mladih. In ni naključje, da tudi sami večkrat vržejo na koš. Prihodnost grosupeljske košarkeje trdno v rokah mladik Božidar Gabrijel (levo), predsednik kluba in eden izmed ustanoviteljev KK Grosuplje, predaja zahvalo županu občine Grosuplje Janezu Lesjaku (desno) za desetletno uspešno sodelovanje. 0Č& ^Pekarna (jrosuplje Narejeno z ljubeznijo KK Grosuplje ima tudi lastno košarkarsko šolo za učence odprvega do šestega razreda osnovne šole. avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi kOT&k Z& GTOSUBGllSkG Od^fflGVG 3 Iz osnovne vsebinske in uredniške zasnove Spoštovani bralci Grosupeljskih odmevov! V prejšnji številki časopisa smo objavili na prvih straneh zapis, ki vam je pojasnil nekaj navedb iz prijave na javni razpis za imenovanje odgovornega urednika Grosupeljskih odmevov za mandat 2007-2011. Spodnji zapis pa je narejen kot nadaljevanje iz iste prijave, v katerem so navedena predvsem tista področja, ki se dotikajo javnega področja delovanja časopisa. Ker je večina navedb narejenih na podlagi upoštevanja veljavne zakonodaje, aktualnih tehničnih in organizacijskih možnosti ter rezerviranih finančnih sredstev v proračunu Občine Grosuplje, je prav, da se z njimi seznanite tudi vi. V prihodnji številki pa bomo spregovorili nekaj tudi v zvezi s terminskim načrtom, grafično zasnovo, tajniškimi opravili, arhiviranjem in honoriranjem. »Za prijazno Grosuplje!« Jože Miklič, odgovorni urednik Grosupeljskih odmevov Programsko zasnovo bomo uresničevali skozi dinamično in prepoznavno vsebino ter urejeno uredniško politiko! Temelj za delo odgovornega urednika in uredniškega odbora bo sprejeta programska zasnova, ki je razvidna iz Odloka o ustanovitvi in izdajanju lokalnega časopisa Grosupeljski odmevi. Za vsebino in njeno preglednost bomo poskrbeli tako, da bomo zahteve iz programske zasnove razvrščali v stalne RUBRIKE (glede na pomen, dogajanje in potrebe v občini in širše). Še posebej bomo delo pri časopisu posvetili razvojnim področjem, ki ga bo vzpodbujala občinska politika, pa tudi tista področja, ki se sama ne znajo dovolj dobro predstaviti ali pa bodo po naši avtonomni presoji potrebne primerne predstavitve. V posameznih rubrikah se pogovarjamo tudi z Romi in predstavniki civilne iniciative, ki si želijo, da bi se sobivanje z Romi v naši občini izboljšalo. Poskrbeli bomo tudi za poročanje o izseljencih, ki so pred leti odšli pretežno iz naših krajev. Prav tako ne bomo zapostavljali priseljencev, če bodo želeli, da javno predstavijo svoje življenje in delo v našem okolju. V posamezne rubrike je zaželeno, še posebej pa v skladu z uredniško politiko, da bodo/ bomo dopisovali sodelavci, prispevki različnih javnih ustanov ali posameznikov, ki delujejo v javnem interesu. Uredniška politika bo temeljila na spoštovanju veljavne zakonodaje. Pri svojem delu bomo poskrbeli, da bomo upoštevali predvsem določila Zakona o medijih, ki govorijo pretežno o delu pri tiskanem oz. elektronskem mediju. Določila zakona, ki so namenjeni televizijskim in radijskim hišam, pa bomo spoštovali s smiselno razlago za naše specifično lokalno okolje. Poskrbeli bomo tudi, da bodo spoštovana poleg Odloka o ustanovitvi lokalnega časopisa tudi določila Statuta občine Grosuplje, ki govorijo o OBČINSKEM GLASILU. Pri svojem delu bomo upoštevali in spoštovali tudi ostalo veljavno zakonodajo in etična načela. Splošno o uredništvu in njegovem delu - V uredništvo bodo povabljeni in predlagani pretežno strokovnjaki in poznavalci življenja in dela v občini Grosuplje, ki bodo sposobni poročati, komentirati, ali kako drugače primerno predstaviti posamezna področja oziroma pridobivati informacije. - Uredniški odbor je posvetovalni organ in v strokovno pomoč odgovornemu uredniku. - Tehnični urednik, oblikovalec in drugi sodelavci niso člani uredniškega odbora. Operativne naloge urednika, uredniškega odbora, sodelavcev in ostalih dopisovalcev ter soavtorjev - Seje uredniškega odbora bo skliceval odgovorni urednik. - Obveščanje članov uredništva bo potekalo običajno po telefonu ali po elektronski pošti najmanj dva dni pred sejo uredniškega odbora. - Datum, ura in lokacija so predvidoma določeni po terminskem načrtu za vse leto naprej, lahko pa se jih zaradi utemeljenih razlogov spremeni najmanj en teden pred posameznim sklicem seje uredniškega odbora. - Dnevni red seje uredniškega odbora predlaga odgovorni urednik na začetku vsake seje posebej. - Dnevni red se lahko dopolni na predlog katerega koli člana uredništva, s predlogom pa se strinja večina vseh prisotnih članov. - Lektorska dela bo opravljala oseba z najmanj opravljeno diplomo iz slovenskega jezika. - Občasne zunanje sodelavce (novinarje, fotografe, strokovne sodelavce za posamezna tematska področja, oblikovalce...) bomo povabili k sodelovanju osebno ali prek javnega poziva v Grosupeljskih odmevih. - Sodelovali bomo z drugimi lokalnimi mediji (radiem, televizijo, časopisi v sosedstvu.) Oddaja prispevkov - Poslane prispevke, fotografije in drugo gradivo ne bomo vračali. - Vračali bomo le dokumente, ki jih bodo lastniki izrecno želeli dobiti vrnjene nazaj in bodo k dokumentu priložili poln naslov in ustrezno kuverto z znamko. - Novinarji, poročevalci, dopisovalci, fotografi in ostali sodelavci so odgovornemu uredniku dolžni predati gradivo do roka za oddajo prispevkov, ki je objavljen v vsakem predhodnem časopisu. - Za morebitni zadržek in poznejšo oddajo prispevka avtor v dogovoru z odgovornim urednikom odda gradivo vsaj en dan pred sejo uredniškega odbora, ki je običajno prvi torek po roku za oddajo gradiva. - Ob dogovoru urednika obvesti tudi o okvirni vsebini. Če se avtor ne drži dogovorjene teme, prispevek odgovorni urednik lahko zavrne. - Prispevki občinske uprave in drugih javnih/ upravnih služb bodo praviloma oddani do roka za oddajo prispevkov. Pošiljatelji iz teh služb se lahko dogovorijo z urednikom za rezervacijo potrebnega prostora in nekajdnevno odložitev. Hkrati so mu dolžni sporočiti pred sejo uredniškega odbora okvirno vsebino načrtovanega prispevka zaradi redakcijske razvrstitve prispevka in rezervacije potrebnega časopisnega prostora. - V zvezi z objavami prispevkov bomo spoštovali temeljna določila Zakona o medijih, še posebej pa pravico do objave popravka oziroma odgovora. - Za vse objave je po Zakonu o javnih medijih odgovoren odgovorni urednik. - O vseh prispevkih kateregakoli avtorja ali službe, ki bodo prispeli po roku za oddajo, samostojno in dokončno odloča odgovorni urednik. Komuniciranje - Dopisovalci v časopis bodo imeli za oddajo svojih prispevkov na voljo naslednje naslove: poštni predal: PP 10, Pošta Grosuplje, - zbirno mesto na »okenčku« - vložišče Občina Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje, - osebni naslov urednika: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, - elektronski naslov: ¡ozemBsiol.net, - Za dodatne informacije bodo imeli na voljo tudi domači telefon odgovornega urednika v popoldanskem času (predvidoma od 17:00 do 20:00 ure) in njegov osebni GSM praktično vsak dan od 8:00 zjutraj do 20:00 zvečer. GSM bo izklopljen le v posebnih okoliščinah (sestanki, prireditve in podobno). - Za nujne klice so klici možni kadarkoli. Ostala navodila so objavljena ob kolofonu/impresumu pod naslovom Navodila za dopisovalce na tretji strani gledano od zadaj, nekaj podatkov pa si lahko pridobite tudi v prispevku Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih na isti strani. predsedniške volitve 2007 Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Grosupeljski odmevi v predvolilni kampanji za predsednika republike Tako kot številna druga javna glasila v Sloveniji se bodo tudi Grosupeljski odmevi vključili v informiranje občanov v zvezi s predsedniškimi volitvami, ki bodo 21. 10. 2007. V uredništvu Grosupeljskih odmevov smo se z dosedanjimi pozitivnimi izkušnjami v zvezi z objavljanjem predvolilnih vsebin posameznih političnih strank in kandidatov s podporo odločili, da tudi za te volitve omogočimo političnim strankam in kandidatom s podporo volivcev nekaj brezplačnega časopisnega prostora. Ker smo med tem časom spremenili format časopisa, je ponujena površina političnega oglasa preoblikovana za to obliko časopisa. Vprašanja volilne kampanje političnih strank ureja Zakon o volilni in referendumski kampanji (sprejet 26. 4. 2007), hkrati pa je treba spoštovati tudi določila Zakona o medijih (sprejet 29. 9. 2006). Po Odloku o razpisu volitev za predsednika republike z dne 20. 7. 2007 smo se na prvi redni seji uredniškega odbora Grosupeljskih odmevov 11. 9. 2007 v ta namen posvetovali kot glasilo, ki izhaja enkrat mesečno po predvidenem terminskem načrtu odločili, da se na njihovo željo kandidati lahko predstavijo. 1. Izvedba volilne priloge in vrstni red predstavitev: - V redni 10. številki (oktober 2007) Grosupeljskih odmevov bo zagotovljena poleg rednih tem iz programske zasnove časopisa tudi VOLILNA PRILOGA -VOLITVE PREDSEDNIKA DRŽAVE 2007. - Priloga bo umeščena od 4. strani naprej proti sredini časopisa do izteka. - Izid oktobrske številke časopisa je predviden v sredo, 17. oktobra 2007. - V tej številki bodo objavljena tudi vsa pravočasno prispela sporočila Okrajne volilne komisije Grosuplje, Upravne enote Grosuplje, Občine Grosuplje in druga nujna sporočila, ki bodo povezana z volitvami. - Vrstni red objave sporočil iz volilne kampanje kandidatov bo določen na podlagi abecednega reda po priimkih kandidatov. 2. Organizacija in roki za oddajo prispevkov predvolilne kampanje - Objava je možna samo z navedbo naročnika. - Propagandna gradiva pripravijo naročniki in za njihovo vsebino tudi odgovarjajo po zakonu. - Politične stranke, ki bi posebej rade podprle posamezne kandidate, nimajo na razpolago posebej predvidenega časopisnega prostora, zato se morajo odločiti skupaj s kandidatom, ki ga podpirajo. - O vseh ostalih sporočilih v zvezi z volilno kampanjo ureja in odloča izključno uredništvo Grosupeljskih odmevov. - Vse gradivo bo oddano na urednikov naslov ali v PP 10 na Pošti Grosuplje najpozneje v petek, 5. 10. 2007 do 12. ure. Gradiva, ki bodo poslana po Pošti Slovenije, morajo biti poslana prav tako do konca tega dne. - Vsa elektronska gradiva bodo oddana na urednikov e-naslov jozem@siol.net najpozneje do petka, 5. 10. 2007. - V primeru, da bo oglas za volilno kampanjo pripravljen v digitalni obliki, naj bo do roka za oddajo prispevkov na pošto oddan tudi print na papirju, kar bomo šteli za pravočasno oddana gradiva. 3. Tehnična izvedba oddaje prispevkov in velikost političnih oglasov - Za predstavitev posameznega kandidata je predvidena ena A4 stran - neto dimenzije: širina 18,6 cm, višina 25,5 cm - Naročniki oglasov lahko sami oblikujejo svoje oglase v zgoraj navedenih dimenzijah. Zapisi naj bodo narejeni v *.PDF formatu (lahko tudi v *.JPG, *.TIF brez stiskanja). - V kolikor oglas ne bo oblikovan, ga lahko naročniki pošljejo za objavo na disketah, CD-jih ali pošljejo po elektronski pošti v *.doc ali *.rtf zapisu in bo obsegalo največ 5000 znakov/črk. - Fotografije bodo poslane na navadnem fotografskem papirju, ostalo na materialih, ki omogočajo ploskovno skeniranje. - Vsaka stranka oziroma njen kandidat lahko doda največ en logotip. - Pri gradivu se lahko uporabijo skupaj največ dve fotografiji, risbi, grafiki ali sliki. Grosupeljskih odmevov in jih je mogoče izvesti z upoštevanjem dosedanjih tehničnih možnosti in izkušenj. - Objava sporočil in slik bo izdelana na črno-belih notranjih straneh časopisa. - Po oceni (tehničnega) urednika oziroma oblikovalca je lahko natis volilne priloge izdelan v katerikoli enoviti temnejši barvi (črna, modra, rjava ali podobno). - Besedila bodo natisnjena tudi na papirju, podpisana, z dodanim žigom za pravne osebe in oddana pravočasno skupaj z drugim gradivom. - Gradivo bo oblikovano po matrici Grosupeljskih odmevov - tipična notranja črnobela stran. 5. Ostale informacije - Če posamezne politične stranke oziroma kandidati ne bodo (pravočasno) poskrbeli za gradivo, se časopisni prostor nameni ostalim rednim temam iz programske zasnove. V rednem delu 10. številke Grosupeljskih odmevov ne bodo objavljena ostala sporočila političnih strank ali avtorski članki s političnimi vsebinami, kot tudi dodatna PR sporočila kandidatov, političnih strank ali posameznikov, ki bodo posegala na področje predvolilne kampanje. - Objavljeni bodo le obvezni prispevki, ki jih določa zakon, poročila o delu tekočem delu Občine, državnih organov, naročeni/dogovorjeni prispevki uredništva ter nepolitični prispevki po presoji uredništva glede na razpoložljivem časopisnem prostoru (do max 80 strani). - Na nezapolnjenih straneh v volilni prilogi se lahko objavijo tudi nepolitični oglasi ali drugi nepolitični prispevki. Gradivo za redno vsebino po programski vsebini je treba oddati najpozneje do ponedeljka, 1. 10. 2007. Za vsa dodatna pojasnila v zvezi s tehnično izvedbo volilne priloge v Grosupeljskih odmevih se lahko predstavniki političnih strank obrnejo na odgovornega urednika. 4. Oblikovanje volilne priloge Lepo vas pozdravljam - Tehnične in estetske rešitve morajo biti enakovredne (ali boljše) v primerjavi z rešitvami ob volitvah v dosedanji praksi »Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi predsedniške volitve 2007 Volitve predsednika republike 21. oktobra 2007 Predsednik državnega zbora RS je razpisal volitve predsednika republike. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/07. Splošno glasovanje na vseh voliščih v državi in na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini bo potekalo v nedeljo, 21. oktobra 2007. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 20. avgust 2007. Skladno z določbami Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92) lahko kandidate za predsednika predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Volivci določajo kandidate s podpisovanjem; posamezno kandidaturo lahko določi skupina najmanj 5000 (pet tisoč) volivcev. Predlog kandidature se vloži najpozneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja, to je do 26. septembra 2007. Do takrat je možno dajati podporo volivcev kandidatom za predsednika republike. Predsednika republike se voli za dobo petih let na podlagi splošne in enake volilne pravice neposredno in s tajnim glasovanjem. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino glasov. Za doseganje z ustavo predpisane večine določa zakon dvokrožni sistem glasovanja. Drugi krog se izvede v primeru, če v prvem krogu ne bo nihče izmed kandidatov prejel večine veljavnih glasov. Ponovno glasovanje se opravi najpozneje v 21 dneh po prvem krogu. Državna volilna komisija bo morebitno potrebni drugi krog razpisala za 11. november. Volitve predsednika republike vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Republike Slovenije, ki bo najpozneje do 21. 10. 2007 dopolnil 18 let starosti. Pravico uresničuje volivec osebno, z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. V postopku volitev predsednika republike se lahko glasuje na naslednje načine: a) splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji, 21.10. 2007, od 7. do 19. ure. b) predčasno glasovanje 16., 17. in 18. 10. 2007 od 9. do 17. ure na sedežu OVK, Kolodvorska cesta 2, Grosuplje (Upravna enota) c) glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za osebe, ki bodo na dan glasovanja 21. 10. 2007: - v bolnišnici ali zdravilišču; - so oskrbovanci v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu; - ali so na prestajanju kazni zapora ali v priporu, in bodo najpozneje do 11. oktobra 2007 vložile zahtevo za glasovanje po pošti pri okrajni volilni komisiji; č) glasovanje po pošti iz tujine, če volivec najpozneje do 21. septembra 2007 sporoči Državni volilni komisiji, da želi glasovati na ta način, d) glasovanje na domu 21. 10. 2007 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje do vključno 18. 10. 2007 sporočile okrajnim volilnim komisijam, da želijo glasovati na domu. e) Na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije. Volivci, ki želijo glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom, morajo okrajno volilni komisiji sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik (3 dni pred dnem glasovanja). Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik, da želijo glasovati na volišču v drugem okraju. Enako storijo tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje jurisdikcije diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije (izseljenci) in bodo na dan glasovanja, 21. 10. 2007, v Republiki Sloveniji in želijo glasovati na volišču v Sloveniji. Sestava okrajne volilne komisije Grosuplje 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Kolodvorska cesta 2, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 PREDSEDNIK: FRANC KRIVIC NAMESTNICA PREDSEDNIKA: KATARINA MAROLT KURET ČLANICA: MILENA STRNAD NAMESTNICA ČLANICE: MAJDA KADUNC ČLAN: BOJAN ZUPANČIČ NAMESTNIK ČLANA: DAVORIN KASTELIC ČLANICA: ALJA GABRIJEL NAMESTNIK ČLANICE: JANEZ DOLINŠEK TAJNIK OVK: ANDREJ STRUNA NAMESTNICA TAJNIKA: DRAGICA URBAS Grosuplje, 3. 9. 2007 Predsednik OVK Franc Krivic o Zavod iii prostorsko, komunalno in stanovanj iko urejanje Grosuplje il.o.o. ^ PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA A I,I REKONSTRLKCLII OBSTOJEMA OBJEKTA VAM NUDIMO: ' izdelavo imrtianistiinega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih)!, - izdelavo (Kojektrie dokumeiuukije za vse vrste objektov, - ptidotiiev gjadbeitega dovoljenji ' izdelavo geodetskega posnetka in parcelacij» KmJjiS(a, ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI, NAS LAHkO N AJ AM i T £: - za upravnika vai e luže - za vpis etažne lasi oiite. NAJDETE NAS na Tatarski crsli 3 v Grosuplje ni in na telefonskih Številka h 01 ^eiO-^ZO 01 ali ^lO-JJJ predsedniške volitve 2007 Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Republika Slovenija Okrajna volilna komisija Grosuplje 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 041-8/2007-2 (20) Datum: 30. 8. 2007 Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list Republike Slovenije, št. 39/92) in Odloka o razpisu volitev predsednika republike (Uradni list Republike Slovenije, št. 65/07) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji Sklep > o določitvi volišč in njihovih območij Za izvedbo volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo, 21. oktobra 2007, je Okrajna volilna komisije Grosuplje na seji dne 30. 8. 2007 določila naslednja volišča in njihova območja: zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 9. 403010 DRUŽBENI DOM TABORSKA C. I. Taborska c. 3, Grosuplje Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Pod gozdom c. I. do VIII, Stritarjeva c. 10. 403011 DRUŽBENI DOM TABORSKA C. II. Taborska c. 3, Grosuplje Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamičeva c. od št. 1 do 15, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (desna stran), Taborska c. od št. 1 do 24, razen 17, 19, 21 in 2, Trubarjeva c. od št. 1 do 14 (razen 13) 11. 403012 OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA Tovarniška 14, Grosuplje Adamičeva c. od št. 24A do 40, Cesta na Krko, Hribska pot, Jurčičeva c od št. I do III, Jurčičeva pot, Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Prečna pot od št. 1 do 11 (leva stran), Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 dalje, Tovarniška c., Trubarjeva c. od št. 13 do 17 (razen 14), Veselova c. I do III, Jakhlova c., Obrtniška c., Župančičeva c., Kovačičeva c., Kersnikova c., Gasilska c. 12. 403013 STARA OSNOVNA ŠOLA Adamičeva cesta 29, Grosuplje Adamičeva c. od št. 16 do 24 in neparne št. od 25 do 57, Brinje c. I in II, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 49), Ob Grosupeljščici 1,1A, 2, 4, 6, 6A, 8, 8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Prečna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Pri mostu, Stranska pot I do III (razen Stranska pot 1A, 1B, 1C in 1D), Za gasilskim domom, Murnova c., Ulica Ane Galetove, Kajuhov dvor, Metelkov dvor, Valvazorjev dvor, Preska, Bevkova c., Slomškova ulica 13. 403014 DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE Ob Grosupeljščici 1 B, Grosuplje Ljubljanska c. od št. 43 do 71 (razen št. 50), Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 6, 6A in 8), Perovo, Jerova vas, Erjavčeva c., Hribarjeva c., Kozakova c., Kozinova c., Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva c., Šuligojeva c., Vodnikova c., C. Cankarjeve brigade, Hrastje pri Grosupljem, Pod jelšami, Maistrova ulica 14. 403015 ČEBELARSKI DOM SPODNJE BLATO Spodnje Blato 20 a Spodnje Blato, Spodnje Duplice, Gatina, Praproče pri Grosupljem 15. 403016 GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA Velika Ilova Gora 10 a Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora, Gabrje pri Ilovi Gori 16. 403017 GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO Veliko Mlačevo 6 a Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo 17. 403018 GASILSKI DOM ZAGRADEC/GROS. Zagradec pri Grosupljem 33 Zagradec pri Grosupljem, Lobček 18. 403019 AHLIN JOŽE VELIKA STARA VAS Velika Stara vas 4 Velika Stara vas, Mala Stara vas, Dobje, Gradišče, Dole pri Polici 19. 403020 GASILSKI DOM POLICA Polica 41 Polica, Blečji Vrh, Kožljevec, Peč, Zgornje Duplice, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Mali Konec, Troščine 20. 403021 DRUŽBENI DOM RAČNA Velika Račna 24 b Velika Račna, Predole, Mala Račna, Čušperk 21. 403022 ZADRUŽNI DOM SPODNJA SLIVNICA Spodnja Slivnica 16 Spodnja Slivnica 22. 403023 GASILSKI DOM ŠKOCJAN Škocjan 1 Škocjan, Male Lipljene, Velike Lipljene, Železnica, Medvedica od 10 - 20, razen 13 in 17, Rožnik 23. 403024 GASILSKI DOM PONOVAVAS Ponova vas 27 Ponova vas, Cerovo 24. 403025 OSNOVNA ŠOLA ŠT.JURIJ Št. Jurij Št.Jurij, Mala vas, Udje, Vino, Bičje, Podgorica pri Podtaboru, Pece, Vrbičje, Gornji Rogatec, Medvedica od št. 1 - 9 25. 403026 KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA Žalna 42 Žalna, Plešivica pri Žalni 26. 403027 GASILSKI DOM VELIKA LOKA Velika Loka 2 Velika Loka, Mala Loka pri Višnji Gori 27. 403028 GASILSKI DOM LUČE Luče 22 a Luče avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi predsedniške volitve 2007 zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 28. 403029 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP I. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Ljubljanska c. od 1 do 19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c., Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Gajniče, Tlake 29. 403030 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP II. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Aškerčeva c. 20, 22, 24, 26, 28, 29, 30,32 in 34, Gregorčičeva c., Jurčičeva c., Lahova c., Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19 in 58), Murnova c., Partizanska c. od. št. 4 do 20A, Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c., Huda Polica 30. 403031 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP III. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Adamičeva c., Aškerčeva c. od št. 1 do 19, Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c., Ljubljanska c. od št. 58 do 127, Partizanska c. od št. 1 do 5, Trubarjeva c., Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Cikava, Sela pri Šmarju, Zgornja Slivnica (Ostala volišča od št. 1 do 8. in od 31. do 53. se nahajajo v občinah Dobrepolje in Ivančna Gorica in jih ne objavljamo - o.p. urednik.) II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tri volišča, v vsaki občini po enega, ki je dostopno invalidom, in sicer: • Volišče št. 403010 DRUŽBENI DOM I, Taborska cesta 3, Grosuplje, • Volišče št. 403033 KULTURNI DOM II., Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica in • Volišče št. 403009 DVZ PONIKVE, Ponikve 76, Videm-Dobrepolje. III. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa volišče, na katerem bodo lahko glasovali volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer: • Volišče št. 403010 DRUŽBENI DOM I, Taborska cesta 3, Grosuplje, IV. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisije in objavi v lokalnih časopisih. Franc Krivic, univ. dipl. prav. predsednik Okrajne volilne komisije Grosuplje ZARJA - ljudski pevci iz Račne obveščajo, da bo 10. srečanje ljudskih pevcev in godcev FANTJE PO POLJ' GREDO v soboto, 13.10.2007, ob 18. uri, v Kulturnem domu v Račni. skozi županov objektiv Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 O aktualni gradnji cest in nove šole v Žalni Z županom Janezom Lesjakom sem se pogovarjal 6. septembra 2007 Jože Miklič Jože Miklič: Spoštovani župan! Najprej vas prosim, če lahko poveste nekaj o trenutnem stanju pri gradnji cest, pločnikih in drugih prometnih površinah na območju celotne občine Grosuplje. Ali, če temu rečeva: najprej o operativno gradbenem delu, pa nato tudi finančnih virih, ki bodo potrebni za dokončanje teh del. Koliko je tega denarja že prispevala Občina in koliko Država, pa tudi koliko je predvideno vložiti še teh sredstev. Janez Lesjak: O samih finančnih virih bova težko danes dorekla, ker jih ravno »ne držim v glavi«. Sicer pa je prometna problematika »top tema« ne samo v naši občini, pač pa tudi v državi. Sem spadajo tudi razna parkirišča, cestni in železniški prehodi, kolesarske poti in podobno. Na srečo nimamo velikih rek, saj bi se najbrž pri tem ukvarjali še s problematiko gradenj mostov. V tem trenutku v občini Grosuplje teče kar nekaj pomembnih in zelo starih projektov: preureditev ceste Grosuplje - Cikava, ki je razdeljena na tri faze. Trenutno se izvaja druga faza. Nadalje poteka rekonstrukcija križišča pri Kovinastroju ter prenova ceste Ponova vas - Št. Jurij. To so aktualni projekti, ki pa se bodo podaljšali tudi še za kakšno leto v prihodnje. Glede na to, da sta cesta proti Cikavi in krožišče pri Kovinastroju na državni cesti, le-to financira država. Nosilec pogodbe je DRSC. Občina pa se tu pojavlja kot soinvestitor vzporedne infrastrukture, kot so pločniki, kolesarske steze, javna razsvetljava, avtobusna postajališča. Ta razmerja so določena s pogodbo, dela pa naj bi bila zaključena sredi oktobra. Nakar je potrebno opraviti še tehnični pregled in pridobiti uporabno dovoljenje. Velik problem pri tem predstavlja drobitev odsekov na več faz zaradi problema pridobivanja zemljišč. Nekatera zemljišča uspemo spraviti skupaj z dogovori, druge pa z dolgotrajnimi postopki razlastitev, pa tudi sodnih tožb. Precej je bilo v preteklosti narejenih napak v zvezi z vračanjem zemljišč, ki se jih ni pravočasno zaščitilo z ustreznimi dokumenti. Pri tem prihaja tudi do dodatnih pobud, ko se že na zgrajenih delih cest pojavijo prvotni lastniki in zahtevajo vračila oziroma nadomestila. Za vse to pa je izredno majhna ekipa na občini zelo obremenjena in težko izpelje vse te postopke dovolj hitro, da bi se lahko prej začelo graditi. To je eno od opravičil, da se odločamo za gradnjo tako majhnih odsekov. Če bi se pogovarjali na primer o 5 km dolgi obnovi ceste, po moji oceni ni mogoče vseh teh postopkov rešiti v 5 do 10 letih, pa tudi finančno se lažje tak projekt obdela. Jože Miklič: Glavni izvajalec na cesti Grosuplje - Cikava je SCT, podizvajalec pa REKON, vendar na gradbiščih vidimo tudi druga podjetja. Janez Lesjak: O teh ostalih podizvajalcih Občina ni obveščena. Sodelovali smo le pri prestavitvah elektro- in tele- kablov. Tudi v teh primerih ni bilo popolnoma jasno, kdo je nosilec stroškov, ali občina ali država. Pri tem pa moram izpostaviti posebej še tretjo fazo te ceste, ki se bo najbrž, po izkušnjah sodeč, vlekla še dve, tri leta. Gre za približno 300 m dolg odsek od rekonstruiranega dela te ceste pri Brvacah pa do križišča pri občini, kjer je treba dokončno umestiti tudi nadvoz čez železniško progo proti Sončnim dvorom, Brezju in južnem delu gospodarske cone. Na tem delu se ta del obvozne ceste priključuje na krožišče. Dokler ta umestitev z vsemi potrebnimi akti ne bo sprejeta, toliko časa tudi ta del ceste ne bo zgrajen. Ker pa delamo na občini na tem projektu, uradno poimenovanem krožnem križišču, bomo vsaj ta del ceste poizkušali graditi prej, predno bo zgrajen nadvoz. Za ta del pa na državni ravni v tem trenutku še ni nikjer rezerviranih sredstev. Pred kratkim je bil na vladi sprejet državni lokacijski načrt. S tem je dana zelena luč, vendar pa je treba vedeti, da je prostorska zakonodaja še vedno nedorečena in da bi tudi v zvezi s tem postopki še trajali -najmanj eno leto, če ne več. Jože Miklič: Je morda v tem trenutku že kaj bolj jasen potek trase »grosupeljske južne obvoznice«, ali je trasa nespremenjena glede na objavljeno traso v Grosupeljskih odmevih v maju mesecu? Janez Lesjak: Skica naj tudi do nadaljnjega ostane kot skica! Nekaj manjših premikov verjetno bo, generalno pa se trasa ne bo spreminjala. Načrtovano bo tako, da bo obvoznica tudi del industrijske ceste. Prva faza trase bo rešena z državnim lokacijskim načrtom, naslednje pa sočasno z gradnjo gospodarske cone. Jože Miklič: Vizija Občine Grosuplje glede ¡so] financiranja te obvoznice? Janez Lesjak: Prej kot v treh letih te ceste ni možno zgraditi, razen če izločimo nekaj investicij iz družbenih dejavnosti. V tem trenutku pripravljamo rebalans proračuna in smo v zelo hudih finančnih stiskah, saj vsaka nova investicija v občini pomeni tudi dodaten strošek vzdrževanja teh objektov in vsakoletna subvencioniranja raznih dejavnosti. Očitno pa proračun ne raste tako hitro, kot rastejo potrebe, ki izvirajo iz teh investicij. Jože Miklič: Dotakniva se še krožišča pri Kovinastroju! Izvajalec je Cestno podjetje Ljubljana. Janez Lesjak: Dela so izvedena približno do polovice, pogodbeni rok pa je podpisan za konec oktobra. Jože Miklič: Pa bo do takrat končano? Janez Lesjak: Vse obljube pristojnih to zagotavljajo. Največja problematika se je na tem gradbišču dogajala v zvezi s premiki stare infrastrukture (bilo je tudi nekaj napak avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi jnfTaStTUktUTa, IZ n^Šlh klSjeV 9 v projektu, ki so se morale sproti odpravljati), nekaj pa tudi z ureditvijo lastniških in prostorskih razmerij s sosedi. Urejeni so tudi vsi betonski podporni zidovi. Zdaj pride na vrsto izgradnja cestišča. Jože Miklič: Bodo tudi ob tem krožišču urejeni pločniki? Janez Lesjak: Kompletno. V krožišče se vključujejo štirje cestni kraki, eden od njih bo do nadaljnjega mrtev do takrat, ko se bo zgradila povezovalna cesta proti Jerovi vasi. Ob krožišču bodo pločniki in kolesarske steze. Jože Miklič: Ker sva že pri cestah, se dotakniva še križišča pri Logotu in ovinek pri kapelici v Jerovi vasi. Ljudje vedno bolj tudi zaradi nesreč (na tem delu je bila ena smrtna žrtev) ugotavljajo, da je ovinek zaradi nepravilnega prečnega naklona, dokaj ozke ceste in pregladkega asfalta vedno bolj nevaren. Verjetno pa so vzroki tudi v neprilagojeni hitrosti. Kdaj pride na vrsto? Janez Lesjak: Pri Logotu je projekt že dolgo aktualen. Sofinancirali smo tudi projekt, vendar pa nam na tem delu država še ni prisluhnila. Očitno je, da tudi državi na vseh koncih primanjkuje denarja. Apeliral pa bi na tiste, ki lahko kaj pripomorejo pri tem. Žal se v tem času poleg gradnje grosupeljske dostopne ceste pri Cikavi povečuje promet tudi zaradi nerešene obvozne ceste mimo Škofljice, saj se kar precej tovornjakov in osebnih avtomobilov iz ribniškega in velikolaškega območja vozi prek Dobrepolja in Račne skozi Grosuplje na avtocesto proti Ljubljani. Tu pa se na eni strani zapleta zaradi Barja in Nature 2000, Ižanci hočejo to traso, na drugi strani pa bo priključek obvoznice med usekom Lisičje in viaduktom Veliki Vrh treba graditi precej na mostovih in zaradi dela Barja tudi na pilotih, kar pa bo izredno podražilo gradnjo. Jože Miklič: Dobro. S tem sva dokaj temeljito obdelala prometno problematiko v občini. Naslednje vprašanje pa bi namenila še gradnji šole v Žalni! V nedeljo sem jo »obiskal« s fotoaparatom. Je že kar precej narejenega. Kdaj je predvideno, če zelo poenostavim vprašanje, da bodo otroci v šoli? Janez Lesjak: Po vseh razpravah in peripetijah takega projekta ni enostavno izpeljati. Kar nekaj dela je bilo vloženega v odkupe zemljišč. Projekti so se delali dolgo časa in moram reči, da s temi projektanti nimamo vedno sreče, a si pri tem ne moremo nič pomagati, saj so pridobljeni na javnih razpisih. Izvajalec mora opravljati tudi nekaj usklajevanj v izvedbenem načrtu, vendar zagotavlja, da bo precej narejenega že v letošnjem letu in bomo tudi zaradi tega morali nekaj sredstev preskrbeti v rebalansu. Kakorkoli že! Rok za izgradnjo stavbe v gradbeno obrtnem delu je marec 2008. Med tem časom se lahko pripravi razpis Grosuplje, kdo bo tebe ljubil!? Grosuplje je bilo leta 2005 razglašeno za mesto. Po mojem mnenju se moramo vsi krajani mesta Grosuplje zavedati, da so razvojne potrebe mesta drugačne, kot so razvojne potrebe vaške skupnosti. Prostorsko urejanje mestnega središča in tudi mestna infrastruktura morata biti dolgoročno naravnana k potrebam mesta, na primer javni pločniki, javna razsvetljava, mestna tržnica, igrišča in druge javne površine morajo biti jasno začrtane v kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih planih razvoja mesta Grosuplje. Sedanja prostorska dogajanja in prostorske ureditve so, po mojem mnenju, preveč segmentno razkosane in se ne obravnavajo kot celovita urbanistična zasnova. To utegne povzročati v prihodnje še večje prostorske in urbanistične probleme, zato je prav, da Občina Grosuplje po mojem mnenju čim prej pripravi celovito dolgoročno predstavitev zasnove mestnega jedra, kot tudi obrobja mesta. Javne zgradbe, kot so Občina, Upravna enota, šole, vrtci, igrišča, zdravstveni dom, parki, tržnica, parkirišča, garažne hiše, prometna infrastruktura, vse to mora biti globalno že prostorsko definirano. Glede na opredelitev javnih stavb se lahko šele opredeli stanovanjska gradnja in industrijske cone. Najnovejše javno dobro, katerega sem se zelo razveselil, je krožišče Kovinastroj. Toda ob bežnem pregledu projekta se mi zdi, da projekt ni izkoristil možnosti, da se v celoti z bližnjo okolico uredi v atraktiven urbanistični objekt. Po mojem mnenju bi lahko severno in južno ob mostu že uredili lep dostop po obrežju do Grosupeljščice z ustrezno arhitekturno rešitvijo. Tudi otok v krožišču kar sam po sebi kliče, da se sredi njega postavi ustrezen kip z vodno fontano. Voda bi se črpala iz potoka in odtekala bi nazaj v potok Grosupeljščica. Sedaj pa je v sredini otoka puščena stara in z boleznijo napadena lipa, ki naj bi kot atrakcija stala sredi križišča, po mojem mnenju je to neustrezno in bi jo bilo potrebno odstraniti kot ostale lipe in prostor urediti bolj atraktivno, saj smo vendar mlado mesto in vse novogradnje in objekti javnega dobra morajo biti ustrezno urbanistično nadomeščene, če že spreminjamo naravo prostora. Lepota narave mora biti nadomeščena z novo lepoto urbanistične in prostorske ureditve novega prostora. Anton Žitnik, predsednik KS Grosuplje tudi za opremo šole in takoj, ko bo zgrajena, se lahko začne s montažo opreme, če ne bo kakšnih zapletov v zvezi z razpisom. Sem optimist, čeprav se temu izrazu izogibam, in menim, da bodo žalski in vsi okoliški otroci lahko 1. septembra 2008 stopili v novo žalsko šolo. Imamo pa vsakih 14 dni usklajevanja, če je potrebno kakšne zadeve v zvezi s projektom dopolniti. Bo pa ta šola velika pridobitev za te kraje. Jože Miklič: Hvala za pogovor! Za naslednjič pa predlagam, da bi se pogovarjala o stanju in predvidenih ekoloških gradnjah v občini. infrastruktura Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Obvoznica Škofljica - Lavrica Naselji Škofljica in Lavrica se vsak delovni dan dušita v prometu, ki v jutranjih urah poteka v smeri Ljubljane in v popoldanskih urah, ko se tok prometa obrne v nasprotno smer. Kvaliteta življenja prebivalcev ob glavni prometni cesti G2-106 oziroma cesti Ljubljana-Kočevje-Petrina, je na nezavidljivi ravni. Za rešitev te prometne problematike že 8 let potekajo usklajevanja, priprave in dogovarjanja, da bi našli najprej najprimernejšo traso za obvoznico Škofljice in Lavrice, ki na tej prometnici predstavljata ozko grlo. Obvoznica je sicer predvidena v trasi 3a razvojne osi, torej že prej omenjene prometnice od Petrine na hrvaški meji in prestolnico Ljubljano. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik in škofljiški župan Boštjan Rigler o obvoznici mimo Škofljice. - Foto Gorazd Hočevar V sredo, 5. septembra, je v stavbi občine Škofljica potekal sestanek med ministrom za okolje in prostor, Janezom Podobnikom, in predstavniki ministrstev za kmetijstvo in prehrano ter prometnega ministrstva in vsemi župani, ki gravitirajo na takoimenovano 3a razvojno os. Sestanka so se udeležili tudi nekateri poslanci Državnega zbora iz teh območij ter predstavniki Darsa. Razloge za sklic sestanka je navedel župan Občine Škofljica, Boštjan Rigler, ki je dejal, da je lokalna skupnost o izdelavi državnega lokacijskega načrta premalo obveščena. Na zadnjem podobnem srečanju je bilo s strani pristojnih ministrstev rečeno, da bo trasa obvoznice razgrnjena že pred pričetkom poletja. Vendar se to ni zgodilo in kot že omenjeno, da se ne bi vsa stvar preveč zavlekla, so predstavniki lokalnih skupnosti izrazili željo po sestanku. Po sestanku, ki je bil za novinarje zaprt, so bili župani ob 3a razvojni osi razočarani Gorazd Hočevar nad informacijami, ki so jih bili deležni. Pristojni so jim predstavili dve različici trase obvoznice, za kateri je tudi izdelano okoljsko poročilo, obe pa potekata po območju Barja. Prva različica, ki je po mnenju župana Riglerja za občino Škofljico ugodnejša, poteka po območju Nature 2000, kar pa stvar precej zaplete. Na tem območju živi več ogroženih živalskih vrst, v evropskem merilu je ogrožena vrsta metulja barjanski okarček. Zaradi ogroženih vrst je po tej različici trase najprej treba zagotoviti nadomestne habitate, kamor bi te vrste preselili. Ta različica občini Škofljica najbolj ustreza, saj se načrtovana trasa obvoznice umakne stran od naselij, vendar pa tu pride do dolgoročnega odmika začetka gradnje, saj je za vzpostavitev nadomestnega habitata potrebnih od 5 do 10 let. Druga različica, ki poteka za Babnogoriškim hribom in se izogne območju Nature 2000 in je po mnenju ministra Podobnika veliko bolj dosegljiva, vendar pa je župan Rigler kot predstavnik Občine Škofljica to različico zavrnil, saj bi se po njegovem mnenju preveč približala naselju Lavrica in s tem bi imeli na tem razmeroma ozkem območju NIKO MIHICINAC K.D NEPREMIČNINE KOLODVORSKA 3. TELt 01-786 § GSi > 1290 0, FAX.; msupui\ v Mi m 6 60, 041-40 ; 01-786 56 6$ 5 258 ¿i E-MAmmo &nimctm c- NEPmimmi. si um.; sv >i nepremičnino VARNO izročiti ali jo pridobiti j da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! mMjl: kar tri prometne koridorje in tako naj bi bil tu oviran nadaljnji razvoj tega območja. Obstaja tudi neka tretja različica, po kateri bi obstoječi promet preusmerili na že obstoječo avtocesto Grosuplje-Ljubljana, vendar pa so to različico ovrgli na Ministrstvu za promet. Po njihovem mnenju je ta avtocesta že zdaj preobremenjena. Občina Škofljica pa zahteva skorajšnjo rešitev te problematike, zato kljub vsemu v vmesnem obdobju, do izgradnje obvoznice, želijo doseči izgradnjo polnega avtocestnega priključka na avtocesto Grosuplje-Ljubljana, vse do takrat pa priporočamo izogibanje območju Škofljice v času prometnih konic. Otvoritev večnamenske športne dvorane Škofljica Občina Škofljica bo v začetku meseca novembra 2007 bogatejša za nov športni objekt »večnamensko športno dvorano«. To bo velika pridobitev za lokalno skupnost, kot tudi za okoliške kraje. Športna društva, podjetja in ostale organizirane skupine, ki se želite ukvarjati z redno športno vadbo, vabimo, da si z vložitvijo vloge (objavljena je na spletni strani Občine Škofljica: http://www.skofljica.si) pridobite termine v novih športnih prostorih. Na navedeni spletni strani so objavljeni tudi razpisni pogoji in cenik uporabe prostorov. Športno dvorano bo mogoče najeti tudi za organizacijo športnih, kulturnih, humanitarnih, ... prireditev na podlagi predhodnega dogovora z upraviteljem športnega objekta. Na navedeni spletni strani je objavljen tudi Pravilnik o uporabi in Hišni red večnamenske športne dvorane Škofljica. Vabi Občina Škofljica avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi jnfTaStTUktUTa, IZ n^Šlh klSjeV 11 Iskra Sistemi posodobila nivojski prehod Cikava 1 Podjetje za avtomatizacijo procesov Iskra Sistemi, d.d., iz Ljubljane, ki se med drugim ukvarja tudi z avtomatizacijo železniškega prometa, je v mesecu avgustu za naročnika Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije končala posodobitev nivojskega prehoda na Cikavi. Iskra Sistemi je nivojski prehod na Cikavi že pred desetimi leti zavarovala z dvema svetlobno-zvočnima signaloma in Andrejevim križem - brez polzapornic, sčasoma pa se je zaradi večje varnosti vse bolj kazala potreba po dodatnem zavarovanju prehoda. Po pridobitvi ustreznih soglasij in uvedbi v posel s strani naročnika je Iskra Sistemi v začetku meseca avgusta začela s prenovo nivojskega prehoda. Vsa gradbena in montažna dela so bila končana v enem mesecu. Po uspešnem preskusu sistema je komisija za končni tehnični pregled, določena s strani Ministrstva za promet, pregledala objekt, vključila prehod v obratovanje in Ministrstvu za promet predlagala izdajo uporabnega dovoljenja. V okviru posodobitve nivojskega prehoda je Iskra Sistemi dodatno namestila dva polzaporniška pogona s polzapornicama in dodatni cestni svetlobni signal ob bodočem hodniku za pešce na levi strani ceste. Obstoječa cestna svetlobno-zvočna signala sta bila v skladu z izvedbeno projektno dokumentacijo zamenjana z novima ter prestavljena na nove lokacije. V betonski osemkotni hiški nivojskega prehoda, ki je bila zgrajena že v času prve avtomatizacije prehoda, je Iskra Sistemi zamenjala relejno stojalo, vgradila dodatni relejni skupini za krmiljenje polzapornic in dodatnega cestnega signala. Vgrajena je bila tudi diagnostična naprava za registracijo dogodkov na prenovljenem prehodu in posodobljen napajalni sistem. S preureditvijo nivojskega prehoda Cikava je v grosupeljski občini storjen velik korak naprej, kajti vsaka posodobitev sistema za zavarovanje nivojskih prehodov predstavlja manjše tveganje za vse udeležence v prometu in morda lahko celo reši kakšno življenje. Iskra Sistemi želi vsem občanom Grosupljega srečno vožnjo! Sonja Božič Zadnik, Iskra Sistemi, d.d. Vabilo na tradicionalno 14. Zlato jesen Ob prazniku Krajevne skupnosti Grosuplje in zaključku vseslovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna vas Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje ter Krajevna skupnost Grosuplje vabita na Tradicionalno 14. Zlato jesen, ki bo v soboto, 29. septembra 2007, ob 19. uri, v avli OŠ Louis Adamič na Tovarniški cesti. V petek, 28. septembra 2007 pa Javno komunalno podjetje Grosuplje na pobudo Županove jame -turističnega in okoljskega društva Grosuplje in Krajevne skupnosti Grosuplje vabi na dan odprtih vrat v Špaji dolini. Obiskovalci z lastnim prevozom si lahko javno komunalno deponijo Špaja dolina ogledate med 9. in 17. uro, organiziran pa bo tudi avtobusni prevoz: ob 9., 11., in 16. uri izpred JKP Grosuplje, Cestna na Krko 7. Ogled z vodeno strokovno razlago bo trajal približno eno uro. Vabljeni! iz naših krajev, komunala Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Srečanje novodobnih Gradiščarjev O starodobnih gradiščarjih smo v našem časniku že pisali. To so bili staroveški graditelji obsežnih obrambnih postojank, imenovanih gradišča. V času dolgotrajne rimske okupacije so gradišča kot obrambne utrdbe večinoma opustela, nekaj postojank pa je zaradi ugodne lege dobilo značaj stalnega naselja, ki je obdržalo železnodobno ime Gradišče. Teh je na Slovenskem okoli trideset, medtem ko je nenaseljenih prazgodovinskih utrdb s tem imenom več kot sto. Pred sedmimi leti so se vaščani današnjih Gradišč domenili za vsakoletna srečanja. Letos so se Gradiščarji, pravijo jim tudi Gradiščani, srečali v naši soseščini, to je na Gradišču nad Pijavo Gorico v občini Škofljica. Bilo je nadvse lepo in zanimivo. Nekaj pa sem vendarle pogrešal: nihče od govornikov ni omenil izvor tega imena, ki izhaja iz prazgodovinskih časov in priča, poleg drugih dokazov, o slovanskem značaju takratnih prebivalcev. - LS Kosovni odvoz in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - jesen 2007 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v jesenskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan kosovnega odvoza iz gospodinjstev: Sreda 26.09.2007 KS Račna, KS Ilova Gora, KS Sp. Slivnica Četrtek 27.09.2007 KS Mlačevo, KS Žalna, Petek 28.09.2007 KS Št. Jurij, KS Škocjan Ponedeljek 01.10.2007 KS Polica, KS Grosuplje - okolica Torek 02.10.2007 Grosuplje naselje - severno od Adamičeve ceste Sreda 03.10.2007 Grosuplje naselje - južno od Adamičeve ceste Četrtek 04.10.2007 KS Šmarje - Sap Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojniku, kjer običajno pobiramo odpadke. Plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev: DATUM NASELJE STOJNO MESTO CAS ZBIRANJA Torek 09.10.2007 Polica Parkirišče pri družbenem domu 14,00 - 15,00 Torek 09.10.2007 Mala vas pri Gros. Parkirišče za družbenim domom 15,30 - 17,00 Torek 09.10.2007 Veliko Mlačevo Parkirišče pri družbenem domu 17,30 - 19,00 Sreda 10.10.2007 Grosuplje Parkirišče pri sodišču 14,00 - 16,00 Sreda 10.10.2007 Šmarje - Sap Parkirišče pred družbenim domom 16,30 - 18,30 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov. Naša prihodnost je čisto okolje! - Javno komunalno podjetje Grosuplje Kozmetika Masiki v Hotelu Kongo Podjetje Masiki je ob bližajoči se tridesetletnici dopolnilo zastopstvo z novo kozmetično hišo Klapp iz Nemčije. Priredili so svečano srečanje v Hotelu Kongo, v sredo, 12. septembra. Povabili so ugledne goste, predstavnike grosupeljskih organizacij in podjetij, prijatelje, prireditve se je udeležil tudi župan Janez Lesjak s soprogo. Strokovna predstavitev je bila atraktivna: prikazali so masažo z zlatim prahom. Druženje so popestrile baletke, s petjem pa Nuša Derenda. Moderatorka večera je bila napovedovalka Zelenega vala Tjaša Hrobat, ki je nosila obleko v stilu grških boginj, kar se je odlično ujemalo s prikazanim programom. Direktorico podjetja Masiki gospo Silvo Glavan sem povprašala, ali Slovenke rade uporabljamo kozmetiko, ali znamo izbirati pravo. »Slovenke so zelo ozaveščene in segajo po najboljših programih in najboljših proizvodih.« Koliko smo Slovenke pripravljene odšteti za kozmetiko? »Težko bi rekla! Ko pa se ženske odločimo, da bomo nekaj storile zase, pa po žensko ne poznamo meja.« Po uspešno izpeljani prireditvi je gospa Glavanova s ponosom dejala: »Vesela sem, da mi je v Grosupljem uspelo prodreti s tako dejavnostjo. Ko sem pred tridesetimi leti prišla sem, je bilo Grosuplje vas. Veseli me, da sem to svečano prireditev izpeljala z domačimi ljudmi, v domačem kraju, v Hotelu Kongo, ki je prijeten ambient za taka srečanja.« Predstavitev so zaokrožili s kozarčkom penine in zaželeli podjetju še dosti uspehov. Marija Samec avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi gospodarstvo Vodenje Pekarne Grosuplje je prevzel Miran Hribar Grosuplje, 11. september 2007 - Nadzorni svet Pekarne Grosuplje je na včerajšnji seji na njegovo željo razrešil Štefana Plankarja, dolgoletnega direktorja Pekarne Grosuplje. Z današnjim dnem je za novega direktorja Pekarne Grosuplje imenovan Miran Hribar. Novi direktor Pekarne Grosuplje Miran Hribar je diplomirani univerzitetni ekonomist, ki je svojo kariero gradil v prodaji in trženju. V Pekarni Grosuplje se je zaposlil leta 2000. Nadaljeval bo dosedanje strateške usmeritve pekarne, ki je od leta 1987 del trgovskega sistema Mercator, od leta 1995 delniška družba, Poslovni sistem Mercator pa ima danes v njej 81,1-odstotni lastniški delež. Štefan Plankar predaja mesto direktorja družbe po še enem uspešno zaključenem projektu, in sicer po dokončanju projekta zaokrožitve in povečanja obsega vseh Mercatorjevih proizvodnih dejavnosti, katerih nosilec bo postala Pekarna Grosuplje. Cilj projekta je z lastno, Mercatorjevo proizvodnjo zagotoviti najkonkurenčnejšo in razlikovalno ponudbo po kakovosti, izboru in cenah za Mercatorjeva prodajna mesta v segmentih sveže ponudbe - od lastne pekarne, peciva do delikates. Štefan Plankar je dobitnik več priznanj, med drugim nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Pekarno Grosuplje je vodil 33 let, odslej pa bo svetovalec vodstva. Zaradi spleta okoliščin je vodenje pekarne prvič prevzel kot vršilec dolžnosti v času svojega pripravništva, nato je prevzel vodenje proizvodnje, sedaj pa mu je tekel peti mandat na mestu direktorja. V času njegovega vodenja je Pekarna Grosuplje doživela izrazit napredek. Konec sedemdesetih let se je rešila težkega finančnega položaja in se nato postopoma uvrstila med najuspešnejša podjetja v panogi, v lokalnem okolju in nasploh v Sloveniji. Danes je najhitreje rastoča pekarna v Sloveniji in 2. po tržnem deležu, skupaj s Poslovnim sistemom Mercator je prisotna na nekaterih jugovzhodnih trgih. Med pekarnami je vodilna po nekaterih ključnih ekonomskih kazalnikih, kot sta produktivnost in dodana vrednost na zaposlenega. Svoje prednosti črpa iz združevanja tradicionalnih odlik peke in proizvodnje živil ter skrbi za najvišjo kakovost izdelkov in najsodobnejših tehnoloških zmogljivosti, s katerimi že vrsto let uspešno izboljšuje tudi delovne razmere zaposlenih. Dolgoleten in zelo uspešen serviser avtomobilov BMW ter prodajalec in serviser BMW motornih koles Anton Valentinčič - Avtoval d.o.o., bo v sodelovanju z Avtohišo Malgaj razširil svojo ponudbo. Od 5. oktobra 2007 dalje bodo v prodajno servisnem centru Avtoval, (po novem Avtohiša Malgaj - Avtoval), prodajali tudi BMW vozila. BMW Slovenija, s partnerstvom med Avtohišo Malgaj in Avtovalom v Grosupljem, dela prvi korak v izvajanju strategije širjenja in posodabljanja prodajne mreže BMW v Sloveniji, ki želi z odličnostjo storitev dosegati zadovoljstvo svojih strank. I i1111 11 mm^i Vrhunski BMW avtomobili na voljo tudi v Grosupljem ■71 r • • • • 14 javni razpisi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2007 (Ur. list RS, št. 28/07), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, ter na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Grosuplje za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 65/07) naslednji Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2007. 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Grosuplje za leto 2007, in sicer za izvajanje sledečih ukrepov: I/ Skupinske izjeme za kmetijstvo • naložbam v kmetijska gospodarstva (prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev, posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov - melioracije), • varstvo tradicionalnih krajin in stavb, • plačilo zavarovalnih premij, • zaokrožitev kmetijskih zemljišč. II/ Splošna pravila za gospodarstvo - pomoč »de minimis«- dopolnilne dejavnosti • naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih, • naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. 3. Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev je za: • naložbe v kmetijska gospodarstva: - prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev 13.582,00 EUR, - posodabljanje kmetijskih gospodarstev 9.350,00 EUR, - urejanje pašnikov 4.173,00 EUR, -urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov -melioracije 20.865,00 EUR • varstvo tradicionalnih krajin in stavb 4.173,00 EUR, • plačilo zavarovalnih premij: - poljščine 2.004,00 EUR, - živali 11.865,00 EUR, • zaokrožitev kmetijskih zemljišč 2.504,00 EUR, • naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih (dopolnilne dejavnosti) 9.180,00 EUR ter • subvencija obrestne mere v okviru naložb v kmetijska gospodarstva (primarna kmetijska proizvodnja in dopolnilne dejavnosti ) skupaj 12.519,00 EUR. Navedena sredstva so namenjena sofinanciranju na področju kmetijstva in plačilu akontacije dohodnine, ki jo je po zakonu o dohodnini potrebno obračunati in odvesti od tovrstnih prejetih finančnih sredstev, ki so nakazana neposredno na osebne račune prejemnikov. 4. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so: • za ukrepe v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oz. sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Grosuplje, • za ukrepe v okviru pomoči »de minimis« pa nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu v skladu z uredbo, ki določa dopolnilne dejavnosti na kmetijah; kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter imeti sedež in kmetijske površine na območju občine Grosuplje. 5. Razpisna področja: I/ skupinske izjeme za kmetijstvo A/ NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO - v skupni višini 47.934,00 EUR Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 1. Prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev (ekološke in integrirane kmetije) in 2. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev K tč. 1 in 2: Sredstva se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. Upravičeni stroški: - stroški za pripravo načrtov za novogradnjo in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječih na zakonodaji ES ter drugi splošni stroški, - stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, - stroški storitev v zvezi z novogradnjo ali adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, - stroški za nakup in montažo nove in rabljene tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke, - nakup materiala, opreme in stroški novogradnje pomožnih živinorejskih objektov (gnojne jame, gnojišča, seniki, silosi ...) razen sofinanciranje adaptacije in rekonstrukcije gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda nitratne direktive, - nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije; - stroški prve postavitve oz. prestrukturiranja obstoječih intenzivnih in ekstenzivnih trajnih nasadov, - nakup zemljišč v zvezi s postavitvijo trajnih nasadov (največ do višine 10 % celotne investicije), - stroški nakupa in postavitve rastlinjakov s pripadajočo opremo; - stroški nakupa in postavitve mrež proti toči, - subvencija obrestne mere kreditov za namene, navedene v prejšnjih alineah te točke (doba vračanja največ do 5 let). Urejanje pašnikov Sredstva so namenjena urejanju pašnih površin in podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše. Sredstva se dodelijo za: - novogradnjo pašnika (zemljišče, na katerem se ureja pašnik, ne sme biti manjše od 1 ha), - za razširitev obstoječega pašnika (zemljišče ne sme biti manjše od 0,5 ha) ali - za obnovo pašnika, starejšega od 10 let. Upravičeni stroški: - stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino, - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanje zemljišča, nasipanja (stroški strojnih storitev), - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in materiala), - splošni stroški (honorarji strokovnjakov in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakupi patentov in licenc). Urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov Sredstva so namenjena izvedbi manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oz. pogojev obdelave kmetijskih zemljišč Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta za ureditev zemljišč, - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišča, nasipanja (stroški strojnih storitev), - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in porabljenega materiala) - stroški nakupa in postavitve opreme za posodobitev namakalnih sistemov pod pogojem, da naložba vodi k zmanjšanju prejšnje porabe vode za najmanj 25 %. Finančne določbe v okviru naložb v kmetijska gospodarstva: - bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) ter 40 % na ostalih območjih, - pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah, - pomoč se ne dodeli za že izvedene investicije oz. aktivnosti, razen za sofinanciranje projektne dokumentacije, - obresti se sofinancirajo za kredite v višini do 50 % vrednosti naložbe na območjih OMD oz. v višini do 40 % vrednosti naložbe na ostalih območjih, • • • • avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi javni razpisi 15 - najmanjši znesek dodeljene pomoči po je 200 EUR, največji pa 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto, - v okviru upravičenih stroškov se storitve in material sofinancirata največ do višine 40 % oz. 50 % na OMD vrednosti naložbe oz. investicije, splošni stroški (honorarji arhitektov, inženirjev, svetovalcev, študije izvedljivosti, poslovni načrti patenti in licence idr.) pa največ do višine 10 % vrednosti celotne investicije, ob upoštevanju, da dodeljeni znesek na kmetijsko gospodarstvo na leto za ta ukrep ne sme presegati najvišjega zneska dodeljene pomoči v skladu s prejšnjo alineo, najvišji znesek posamezniku iz naslova podpor za naložbe na kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati 400.000 EUR oz. 500.000 EUR na območjih OMD v treh letih. B/ VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN IN STAVB - v višini 4.173,00 EUR Sredstva so namenjena sofinanciranju obnove zgodovinskih znamenitosti, zaščitenih z občinskim odlokom ali vpisanih v register nepremičnine kulturne dediščine (RDK), in sicer: - za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahaja na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti), - za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetiji, kot so kmetijska poslopja, žage, mlini, idr., če naložba ne povzroča povečanja zmogljivosti kmetije. Upravičeni stroški: - stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oz. sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program, - stroški za nabavo materiala za obnovo, - stroški za izvajanje del. Finančne določbe v okviru varstva tradicionalnih krajin in stavb: - bruto intenzivnost pomoči za - neproizvodne objekte do 100 % dejanskih stroškov, - za proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % dejanskih stroškov oz. do 75 % na OMD, - dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah, - najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR, največji znesek pa 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. C/ POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ - v skupni višini 13.869,00 EUR Sredstva so namenjena za doplačilo zavarovalnih premij za zavarovanje pridelkov in živali. Upravičeni stroški: - sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje izgub, ki jih povzročajo vremenske razmere, in izgub, ki jih povzročajo bolezni živali ali napadi škodljivcev. Finančne določbe v okviru plačila zavarovalnih premij: - podpora občine, z upoštevanjem uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki jo sprejme Vlada RS, znaša razliko pomoči do 50 % upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije, najmanjši znesek dodeljene pomoči je 25 EUR, največji pa 1.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. D/ POMOČ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ - v višini 2.504,00 EUR Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov, nastalih z zaokrožitvijo oz. menjavo zemljišč. Namen ukrepa je spodbuditi združevanje kmetijskih zemljišč v večje zaokrožene enote za lažjo in učinkovitejšo ter racionalnejšo rabo zemljišč za kmetijske namene, pri čemer vrednost enega zemljišča ne sme presegati vrednosti drugega za več kot 50 %. Ukrep velja le za tista področja, kjer še ni bil uveden postopek komasacije, oz. kjer že tečejo postopki o uvedbi komasacije. Upravičeni stroški: - stroški pravnih in upravnih postopkov. Finančne določbe v okviru pomoči za zaokrožitev zemljišč: - bruto intenzivnost pomoči do 100 % upravičenih stroškov, največji znesek dodeljene pomoči je 1.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. II / splošna pravila za gospodarstvo - pomoč »de mimmis« A/ NALOŽBE V PREDELAVO IN TRŽENJE KMETIJSKIH PROIZVODOV IN V NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH (dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih) -v skupni višini 9.180,00 EUR Sredstva so namenjena naložbam v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kamor sodijo: - predelava primarnih kmetijskih in gozdarskih proizvodov ter njihove trženje in - naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijah (opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji, dejavnosti in storitve, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, prodaja drugih izdelkov, izdelanih na kmetiji, pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji), kompostiranje organskih snovi, socialne storitve na kmetijah (terapevtske storitve, učne kmetije, oskrba starostnikov na domu, nadomeščanje kmeta na gospodarstvu ...), opravljanje uslužnostnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih oz. storitve, ki zagotavljajo višjo kakovost življenja na podeželju. Upravičeni stroški: - stroški priprave oz. izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo ali adaptacijo prostorov za izvajanje dopolnilne dejavnosti ali trženja kmetijskih proizvodov, - nakup materiala za izgradnjo ali obnovo prostorov za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, - nakup nove in rabljene opreme in naprav ter tehnoloških postopkov za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, - stroški storitev v zvezi z izgradnjo ali montažo opreme v okviru izvajanja dopolnilne dejavnosti, - subvencija obrestne mere kreditov za stroške, navedene v prejšnjih alineah (doba vračanja največ do 5 let). Finančne določbe v okviru naložb v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih (dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih): - bruto intenzivnost pomoči za naložbe ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov na območjih OMB ter 40 % na ostalih območjih, če ni v nadaljevanju drugače določeno, - pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah, - pomoč za naložbe se ne dodeli za že izvedene aktivnosti, - obresti se sofinancirajo v višini do 50 % vrednosti naložbe na OMD oz. do 40 % vrednosti naložbe na ostalih območjih, - v primeru, da prosilec zaproša za subvencijo obrestne mere za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, mora izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dejavnosti in dejavnost opravljati na kmetijskem gospodarstvu še vsaj naslednjih 5 let po pridobitvi sredstev iz naslova subvencije obrestne mere, - v primeru, da je prosilec iz prejšnje alinee začetnik in še nima pridobljene dokumentacije o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, mora vlogi priložiti registracijo ter si najkasneje v dveh letih od dneva pridobitve sredstev pridobiti ustrezno dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev; v primeru, če v roku dveh let ne izpolni pogojev za opravljanje dejavnosti in si ne pridobi ustrezne dokumentacije pristojnega organa, mora vrniti vsa nakazana sredstva od dneva nakazila do dneva vračila z zakonitimi zamudnimi obrestmi, - najmanjši znesek dodeljene pomoči za naložbe je 200 EUR, največji pa 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto, - v okviru upravičenih stroškov tega ukrepa se delo in material sofinancira največ do višine 40 % vrednosti naložbe oz. investicije, splošni stroški (honorarji inženirjev, svetovalcev, študije izvedljivosti idr.) pa > i6 občinski SVet in OdbOTl Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 > največ do višine 10 % vrednosti celotne investicije, ob upoštevanju, da dodeljeni znesek na kmetijsko gospodarstvo na leto za ta ukrep ne sme presegati najvišjega zneska dodeljene pomoči v skladu s prejšnjo alineo, skupna pomoč »de minimis«, dodeljena podjetju oz. kmetijskemu gospodarstvu, ne sme presegati 200.000 EUR bruto oz. 100.000 EUR v cestnoprometnem sektorju, v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih finančnih določb v okviru posameznega ukrepa odvisna tudi od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev. 6. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge v okviru posameznega ukrepa so navedena v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na sedežu Občine Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje, ali na internetni strani občine na naslovu http://www.grosuplje.si/. 7. Merilo za dodelitev sredstev je popolna vloga. 8. Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva v letu 2007 je 15. 10. 2007. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri ge. Martini Cingerle, razpisno dokumentacijo oz. obrazce pa lahko dobijo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine na naslovu, navedenem v 6. točki tega razpisa. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ -"pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2007"«. 9. Odpiranje vlog bo 16. 10. 2007, od 9. ure dalje, v sobi št. 33 na Občini Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 10. O dodelitvi sredstev upravičencem po tem razpisu bo odločil direktor občinske uprave s sklepom najkasneje v 20-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki sredstev pomoči bodo urejena s pisno pogodbo. Šifra zadeve: 410-0187/2007 Datum: 12. 9. 2007 OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2007 (Ur. list RS, št. 28/07), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, ter na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Grosuplje za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 65/07) naslednji Javni razpis za sofinanciranje programov društev na področju kmetijstva v letu 2007. 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov društev in krožkov na področju kmetijstva v letu 2007. V okviru izvajanja programov društev in krožkov na področju kmetijstva se sofinancirajo: • organizacija ali sodelovanje na različnih prireditvah, srečanjih, shodih idr., ki jih za člane in nečlane organizirajo društva ali društva na njih sodelujejo, • promocijske aktivnosti društva, • izobraževanje in usposabljanje v okviru društvene dejavnosti ter • izvajanje drugih aktivnosti, ki jih v okviru svoje dejavnosti izvajajo društva. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije. 4. Finančne določbe: največji upravičeni strošek za društva je do 2.000 EUR/ program. Upravičeni stroški so: stroški organizacije ali sodelovanja na prireditvah, shodih, srečanjih idr., stroški programov usposabljanja in izobraževanja, honorarji, potni stroški, najemnine za prostore, stroški simboličnih nagrad, stroški v okviru promocije društev in izdaje publikacij idr. Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih finančnih določb odvisna tudi od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev oz. prijavljenih programov. 5. Vsi prosilci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: • obseg in kvaliteta programa v letu 2007 (do 60 točk) - jasnost postavljenih ciljev in skladnost s predmetom razpisa od 0 do 50 točk - nedvoumna opredelitev ciljne skupine uporabnikov od 0 do 5 točk - sodelovanje članov in prostovoljcev pri izvedbi programa od 0 do 5 točk • leta delovanja od 0 do 10 točk • število članov od 0 do 20 točk • realna finančna konstrukcija od 0 do 10 točk Skupaj možnih: 100 točk 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za programe društev na področju kmetijstva v letu 2007 je do 8.346,00 EUR. 7. Dodeljena sredstva mora upravičenec porabiti do konca leta 2007. 8. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge so navedena v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na sedežu Občine Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje, ali na internetni strani občine na naslovu http://www.grosuplje.si/. 9. Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje programov društev na področju kmetijstva v letu 2007 je 15. 10. 2007. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri ge. Martini Cingerle, razpisno dokumentacijo oz. obrazce pa lahko dobijo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine na naslovu, navedenem v 8. točki tega razpisa. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ - "sofinanciranje programov društev na področju kmetijstva v letu 2007"«. 10. Odpiranje vlog bo 16. 10. 2007, od 10.30. ure dalje, v sobi št. 33 na Občini Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 11. O dodelitvi sredstev upravičencem po tem razpisu bo odločil direktor občinske uprave s sklepom najkasneje v 20-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 12. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki sredstev pomoči bodo urejena s pisno pogodbo. Šifra zadeve: 410-188/2007 Datum: 12. 9. 2007 OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2007 (Ur. list RS, št. 28/07), Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Grosuplje za programsko obdobje 2007 - 2013 (Ur. list RS, št. 65/07), Pravilnika o dodelitvi enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva (Ur. list RS, št. 94/05) in v skladu z določili Pravilnika o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, XIII. javni razpis za dodelitev sredstev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva v letu 2007. Vsebina in pogoji razpisa: 1 . Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva. 3. Skupni znesek razpisanih sredstev je 2.295,00 EUR. 4. Maksimalna višina dodeljene denarne pomoči je za dijake 540,00 EUR, za študente dodiplomskega študija 750,00 EUR, za študente podiplomskega študija pa 950,00 EUR. V primeru večjega števila prosilcev so vrednosti sorazmerno manjše. 5. Za dodelitev enkratne denarne pomoči lahko zaprosijo dijaki in študenti dodiplomskega in podiplomskega študija, vključeni v izobraževalne programe na področju kmetijstva, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Med upravičence ne sodijo dijaki agroživilske in veterinarske smeri ter študenti veterinarske smeri. 6. Za sredstva štipendije lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo stalno bivališče na območju občine Grosuplje, - da imajo študenti status rednega študenta ali izrednega študenta ob pogoju, da niso zaposleni, - da so predvideni prevzemniki kmetije, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave staršev ali samega upravičenca ter potrdi z mnenjem kmetijska svetovalna služba, - da je kmetijsko gospodarstvo, na katerega se nanaša izjava iz prejšnje alinee tega razpisa, aktivno, - da ne dobivajo kakršnihkoli rednih sredstev iz drugih virov. 7. K vlogi za dodelitev enkratne občinske pomoči mora biti priložena naslednja dokumentacija: - potrdilo o vpisu v kmetijski izobraževalni program, - pisna izjava staršev ali samega upravičenca o predvidenem prevzemu kmetije, - dokazila o površini kmetijskih zemljišč in staležu živali na kmetijskem gospodarstvu (fotokopija vloge za subvencijo), na katerega se nanaša izjava iz prejšnje alinee, - mnenje kmetijske svetovalne službe, - zadnje šolsko spričevalo oz. fotokopija potrdila o opravljenih izpitih, - izjavo, da niso zaposleni, če imajo študenti status izrednega študenta, 8. Rok za vložitev prošnje za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva je 15. 10. 2007. Prosilci vložijo prošnje za dodelitev sredstev denarne pomoči na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri ge. Martini Cingerle, razpisni obrazec pa lahko dobijo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ - VLOGA ZA DODELITEV ENKRATNE DENARNE POMOČI - KMETIJSTVO«. 9. Odpiranje vlog bo 16. 10. 2007, ob 8.30. uri, v sobi št. 33 na Občini Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 10. Župan Občine Grosuplje bo sprejel sklep o dodelitvi enkratne denarne pomoči najkasneje v 15 - i h dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki proračunskih sredstev bodo urejena s pisno pogodbo. Šifra zadeve: 603-0002/2007 Datum: 12. 9. 2007 OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 50/07) in Pravilnika o štipendiranju nadarjenih študentov v Občini Grosuplje (Ur.l. RS, št. 96/02 in 96/03) Javni razpis za pridobitev štipendije za nadarjene študente v Občini Grosuplje za šolsko leto 2007/2008 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendij nadarjenim študentom v Občini Grosuplje v skladu s Pravilnikom o štipendiranju nadarjenih študentov v Občini Grosuplje. 3. Pravico do štipendije za nadarjene študente Občine Grosuplje lahko uveljavijo študenti dodiplomskega študija, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo status rednega študenta, - dosegajo v preteklem študijskem letu povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj 8, oziroma (za študente prvih letnikov) so izdelali 4. letnik z odličnim ali pravdobrim uspehom in so dosegli na maturi najmanj 23 točk, - so vsestransko dejavni, se odlikujejo z ustvarjalnostjo ter dosegajo vidne rezultate na izvenšolskih področjih, kot so izobraževanje, kultura, šport, umetnost, itd. - so državljani Republike Slovenije, - imajo stalno prebivališče v Občini Grosuplje najmanj eno leto, - ob vpisu v prvi letnik visokošolskega in univerzitetnega izobraževanja niso bili starejši od 26 let, - niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu za zaposlovanje, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika, nimajo druge štipendije v RS. 4. Vsi prosilci se morajo prijaviti na razpisnem obrazcu (najdete ga v razpisni dokumentaciji) in priložiti sledeča dokazila: - dokazilo o vpisu za tekoče študijsko leto, - dokazilo o opravljenih izpitih in njihovi povprečni oceni predhodnega študijskega leta, oziroma dokazila o uspehu v 4. letniku in uspehu na maturi, - dokazila o izvenšolskih dejavnostih, uspehih in priznanjih, - izpolnjen razpisni obrazec za pridobitev štipendije z lastnoročno podpisano izjavo, ki je del tega obrazca. 5. Za šolsko leto 2007/2008 bo v skladu s Pravilnikom o štipendiranju nadarjenih študentov v Občini Grosuplje predvidoma dodeljenih 13 štipendij. > i8 Stran za VOlltlkO Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Predsednik stranke Janez Podobnik in predsedniški kandidat Lojze Peterle. Iz nagovora predsednika stranke »V Slovenski ljudski stranki resnično spoštujemo načelo dobrega gospodarja. Kaj to pomeni! To preprosto pomeni, da na primer moder kmet nikoli ne proda najboljše njive. In kaj to pomeni za aktualni trenutek, v katerem se nahajamo. Predvsem to, da mora biti načelo dobrega gospodarja eden osnovnih principov, po katerih se ravna tudi država,« je uvodoma udeležence tabora nagovoril predsednik stranke Janez Podobnik. Na taboru so se spomnili tudi Janeza Evangelista Kreka, saj letos mineva 90 let od njegove smrti. »Krek je bil prvi ideolog Slovenske ljudske stranke, ki mu veliko dolgujemo kot dediči te zgodovinske ljudske stranke,« je dejal Podobnik. Spomnili se bodo > 6. Vloge za dodelitev štipendij morajo biti dostavljene do 10. 10. 2007 do 10. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani dobijo tudi vse dodatne informacije. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne v času uradnih ur na vložišču Občine Grosuplje. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »ŠTIPENDIJE ZA NADARJENE ŠTUDENTE« »NE ODPIRAJ - VLOGA NA JAVNI RAZPIS« 7. Odpiranje ponudb bo 10. 10. 2007 ob 11. uri v sejni sobi Upravne stavbe Občine Grosuplje, Taborska cesta 2 v Grosupljem. 8. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja vlog. 9. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim kandidatom bodo urejena s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE Župan Janez Lesjak 16. tabor SLS v Postojni O uspehih in aktualnih političnih vprašanjih V nedeljo, g. septembra, seje odvijal v Postojni 16. tabor Slovenske ljudske stranke. Tabor so začeli s sv. mašo, ki jo je v koncertni dvorani Postojnske jame vodil koprski škof Metod Pirih, udeležilo pa se je je blizu 2500 vernikov. Ob 12.30. uri pa so pred jamo začeli z uradnim nagovorom predsednika stranke Janeza Podobnika in nadaljevali s kulturnim in zabavnim programom. Na taboru se je zbralo po oceni od 12.000 do 15.000 članov in simpatizerjev stranke, udeležilo pa se ga je tudi celotno vodstvo stranke z obema podpredsednikoma, poslanci in ministri SLS. Jože Miklič tudi Slovenske kmečke zveze, predhodnice SLS, je povedal Podobnik. »To je zgodovinsko izročilo, ki ga SLS zavestno goji in išče dodatno zgodovinsko utemeljitev za svoje delovanje, ki ga mora tudi aktualizirati.« Izmed slednjih je izpostavil predvsem oblikovanje pokrajin. »Po uspešni reformi lokalne samouprave, ko je Slovenija dobila dobro premišljeno občinsko ureditev, je naslednji korak - oblikovanje pokrajin -izredno pomemben,« je dejal Podobnik in dodal: »SLS iskreno verjame v projekt decentralizacije Slovenije. Tako bomo državo še bolj približali ljudem.« Nadalje je dejal: »Najprej moramo, tako kot dr. Krek in njegovi sodelavci, imeti jasno vizijo: kakšno Slovenijo hočemo. Hočemo Slovenijo, v kateri bomo Slovenci sposobni zagotoviti preživetje našega naroda. Tako, kot sedaj kaže, ni dobro; še več, kaže nam slabo, bolj črnogledi celo govorijo in nam napovedujejo izumrtje. Tukaj se moramo najprej obrniti na naše družine. Te so v preteklosti bile temelj slovenskega preživetja in narodne identitete. Tudi danes ni nič drugače. Slovenstvo bo preživelo iz in zaradi slovenskih družin ali pa ga ne bo. Družina, družinska vzgoja, posebej pa številčne družine morajo spet postati temeljna vrednota in vzor, spoštovanje človeškega življenja od spočetja do naravne smrti pa civilizacijska, ne le krščanska vrednota. Za družine je v Sloveniji glede na druge evropske države v materialnem smislu solidno poskrbljeno, vendar je tudi na tem področju še potrebno veliko izboljšati. Ključno pa je, da družina postane spet tudi javno in deklarativno temeljna vrednota.« Širitev igralništva po mnenju SLS uničuje posameznike in družine, zato je za Slovensko ljudsko stranko nesprejemljiva. Tako ne bodo podprli napovedanih davčnih in drugih sprememb, ki naj bi jih Slovenija sprejela s ciljem, da pridobi ameriškega partnerja kot soinvestitorja za gradnjo enega največjih igralniško-zabaviščnih centrov v Evropi. Navzoče je spomnil tudi na dosedanje uspehe stranke in poudaril njeno prizadevanje za ohranitev kulturne krajine ter poseljenost in razvoj mest: »Sočasen in enakomeren razvoj podeželja in mesta ter sodelovanje med njima je temelj za doseganje sinergije in garancija za kvalitetno in zdravo življenje naših prebivalcev.« Dejal je, da si SLS prizadeva, da bi se večinski deleži v strateško najpomembnejših podjetjih, bankah in zavarovalnicah ohranili v slovenskih rokah. Glede odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško pa je še enkrat poudaril, da bo SLS vztrajala na celovitosti Piranskega zaliva, neomejenem dostopu Slovenije na odprto morje in na pravični ureditvi drugih mejnih vprašanj od Istre do Prekmurja. Nadalje: »Hočemo Slovenijo, ki bo gradila na spoštovanju vseh, ki so se borili proti fašizmu, nacizmu in komunizmu, ki bo sposobna priznati tudi napake in popraviti krivice, ki bo izražala pieteto do vseh mrtvih. Hočemo Slovenijo, ki bo na zgledih domoljubov iz naše preteklosti krepila narodno zavest in samozavest sedanje in prihodnjih generacij.« Predsedniški kandidat Lojze Peterle na taboru Udeležence je pozdravil tudi predsedniški kandidat in evropski poslanec Lojze Peterle. Spomnil je tudi na izboljšan status slovenstva in slovenskega jezika: 'Prav pred stotimi leti smo se še borili za pravico slovenščine, danes pa je slovenščina enakopraven uradni jezik v Bruslju in tam poteka tečaj slovenščine. Časi obrambnega slovenstva so se zaključili z zmago v vojni za Slovenijo. Od takrat naprej smo sami svoj gospodar, volimo svoje postave.' Okrogle mize SLS po vsej Sloveniji Že pred taborom so v SLS po vseh volilnih enotah po Sloveniji na različnih krajih organizirali tematske večere oziroma okrogle mize s socialnimi, gospodarskimi in političnimi temami. V okviru tabora je bila organizirana tudi humanitarna akcija, s katero so nabirali prostovoljna finančna sredstva. Izkupiček pa so namenili Materinskemu domu. avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi jnfTaStTUktUTa, IZ n^Šlh klSjeV 859 Obramba domovine in vloga predsednika države kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil V prostorih Hotela Kongo v Grosupljem je v sredo, 19. septembra, potekala okrogla miza z naslovom Obramba domovine in vloga predsednika države kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Na povabilo župana Janeza Lesjaka sta se okrogle mize udeležila priznana strokovnjaka, Erik Kopač in Milan Gorjanc, ter kandidat za predsednika republike Mitja Gaspari. Tanja Kenig Župan Janez Lesjak je v otvoritvenem govoru izpostavil, da smo v preteklosti že imeli dober sistem obrambe, ki pa je razpadel. Zato smo bili prisiljeni vstopiti v zvezo NATO, kar pa je za seboj potegnilo številne spremembe in tudi težave. Meni, da je Slovenija danes brez lastne obrambe, prepuščena na milost in nemilost varljivim, nikoli preverjenim mednarodnim politično-vojaškim povezavam. Te po njegovem mnenju nikakor niso sporne, vendar so po pravilu lahko le nadgradnja lastnemu obrambnemu sistemu, ki ga Slovenci nimamo. V nobenem primeru kakršnokoli zavezništvo ne more biti obrambni sistem države sam po sebi. Lesjak, sicer tudi poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljanske pokrajine v času osamosvajanja meni, da se morajo vodilne politične strukture in predvsem predsednik države kot vrhovni poveljnik oboroženih sil, prvi in glavni odgovorni za obrambo in varnost države, teh poraznih razmer v obrambni in varnostni politiki domovine zavedati in v prihodnje razrešiti osnovno dilemo: Ali se bomo Slovenci v primeru ogroženosti še kdaj sami, enotno in organizirano branili ter predvsem za lastne interese borili. Zato je na okroglo mizo povabil tudi predsedniškega kandidata Mitja Gasparija, ki je zbranim pojasnil, da je prva funkcija vojske zaščita lastnega teritorija in prebivalstva. Zavezništvo je lahko le v pomoč, ne more biti pa izgovor, da primarne funkcije ne opravimo sami, meni Gaspari. Podobno je tudi pri nakupu opreme-slovenska vojska potrebuje opremo, primerno za zaščito slovenskega teritorija, ne pa na npr. za puščavske razmere. Podal je tudi svoje mnenje glede udeležbe slovenskih vojakov na mednarodnih misijah. Sodelovanje slovenskih vojakov v Iraku je za Slovenijo nepomembno in neprimerno, medtem ko pa je udeležba na Balkanu upravičena. Izpostavil je Kosovo, kjer bi morala biti prisotnost tujih vojakov povezovalni element za obe naciji, ne pa element obrambe za eno. Erik Kopač, profesor na Fakulteti za družbene vede, je na okrogli mizi spregovoril o spremembah v vojski od leta 1991, ko se je naborniška vojska spremenila v profesionalno, po njegovem mnenju bolj primerno poimenovano, poklicno vojsko. Slovenija danes ni neposredno vojaško ogrožena kot je bila leta 1991, zato tudi obramba domovine ni več njena primarna naloga. Tudi sodelovanje slovenskih vojakov v mednarodnih zavezništvih zahteva poklicne pripadnike oboroženih sil. Sistem naborniške vojske je bil neprimeren in po besedah Kopača je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do sprememb. Do teh je po njegovem mnenju prišlo prehitro in sam prehod na profesionalno vojsko je bil premalo načrtovan. Tudi število nabornikov se je hitro zmanjševalo, saj je ugovor vesti številnim dovoljeval, da so se ognili služenju vojaškega roka. Milan Gorjanc, vojaški komentator in nekdanji član Generalštaba Slovenske vojske, se je v svojem govoru poigral s številkami. Včasih naj bi po njegovi oceni za bivšo vojsko dajali 570 milijonov dolarjev, od tega se je okrog 200 milijonov dolarjev vrnilo nazaj skozi vojaško industrijo v Sloveniji. Lansko leto naj bi dali 609 milijonov dolarjev, dodatno pa še najmanj 150 milijonov za temeljne razvojne programe. Po Gorjančevem mnenju se je kvaliteta za bistveno več denarja zelo poslabšala. Župan Janez Lesjak je v sproščenem pogovoru povedal, da je okroglo mizo organiziral predvsem z namenom, da od kandidata za predsednika izve, kakšno je njegovo mišljenje o obrambni politiki države in vlogi predsednika republike kot vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Priznal je, da je bil prijetno presenečen, saj se Gaspari po njegovem mnenju zaveda, da narod brez lastne obrambe in narod, ki ne razmišlja o tem, da mora slovenska vojska najprej braniti svoje interese in šele nato tuje, ne more preživeti. na novih funkcijah Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Predstavitev dveh novih ravnateljic Občinski svet Občine Grosuplje je že 25. aprila letos dajal soglasja k imenovanju trem ravnateljem javnih zavodov, minister za šolstvo pa je nato to mnenje tudi upošteval. Nato so sveti zavodov imenovali izbrane kandidate za ravnatelje. Zato v tej številki na začetku šolskega leta predstavljamo dva od treh: to sta ga. Majda Fajdiga za ravnateljico VVZ Kekec Grosuplje in ga. Janja Zupančič za ravnateljico Osnovne šole Louis Adamič Grosuplje. Jože Miklič Janja Zupančič Janja Zupančič - nova ravnateljica Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje Nekaj o njeni poklicni poti Ga. Janja Zupančič je rojena Grosupeljčanka, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Šolanje je zaključila na Filozofski fakulteti - oddelek za germanistiko leta 1997. Po izobrazbi je profesorica angleščine in nemščine. Še v času študija se je zaposlila na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani. Tam je z dijaki izvajala razne raziskave, projekte ter tekmovanja. Nato se je srečala z računalniškim področjem, ki je zanjo pomenil nov izziv na njeni poklicni poti. Po srečanju z Nemcem Reinhardom Donathom, ki je neke vrste »guru« na področju uporabe računalnika pri pouku tujih jezikov, je začela najprej s svojim izobraževanjem, ki ga je nato prenašala v svoje delavno okolje. Pridobljene licence na tem področju ji ne pomenijo toliko, kot znanje, ki ga je tam pridobila. V Sloveniji je bila na razpisu za multiplikatorje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo leta 2004 sprejeta v skupino multiplikatorjev za nemščino. Multiplikatorji, imenovani tudi izobraževalci izobraževalcev (iz angleščine 'teacher trainer') so učitelji, ki svoje teoretično znanje obogateno z delovnimi izkušnjami posredujejo drugim učiteljem. Zdaj je članica razvojne skupine za e-nemščino pri Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, kjer pripravlja gradiva za pouk nemščine z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, izvaja seminarje za učitelje, in raziskuje skupaj z ostalimi sodelavci v teamu, kam se bo to področje usmerilo. Konec septembra bo na konferenci IBLOC 07 v Portorožu demonstrirala uporabo spletnih učilnic pri pouku nemščine. Potem je začela sodelovati tudi z raznimi založbami. Do tedaj se je namreč srečevala z multimedijskimi rešitvami oziroma interaktivnimi gradivi. S postavitvijo njenega angleškega učnega gradiva v knjižno obliko pa je dobilo njeno delo dodatno dimenzijo in mi pri tem pokaže še dokaj sveže natisnjen priročnik za deveti razred Z založbo Rokus pa bo sodelovala tudi pri pripravi priročnika za 6. razred. Z založbami sodeluje tudi kot recenzentka novih učbenikov. Je tudi zunanja ocenjevalka za maturo pri angleščini. Ko je pred dobrima dvema letoma zamenjala delavno okolje, pravi, je imela veliko srečo. Zaposlila se je na šmarski podružnični osnovni šoli, ki je še vedno šola od prvega do devetega razreda, česar ne boste srečali na ostalih šolah Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje. V taki šoli zares lahko začutiš duha popolne osnovne šole, kjer tudi lahko spremljaš učence od začetka do konca pri njihovi rasti in napredovanju. To je bila zanjo izredno pozitivna izkušnja, saj meni, da je velika razlika med poučevanjem v osnovni in srednji šoli - v osnovni šoli so učitelji delu predani z dušo in srcem, zavezani šoli.kot tudi kraju, z učenci navežejo tesnejši stik. Zelo dobro se je počutila v tem kolektivu, bila sprejeta tako med učenci kot učitelji in starši. Letos je bila imenovana za ravnateljico. »Potem pride izziv! Izbrana je za ravnateljico Osnovne šole Louisa Adamiča,« ji položim besede v usta, pa pravi, da tako hitro vseeno ni šlo. Bilo je kar nekaj vloženega truda v predstavitve in tudi v pisanje programa šole. V času, ko sva se pogovarjala (bilo je 23. avgusta), si ni še uspela ogledati vseh podružničnih šol, ki spadajo pod šolo Louisa Adamiča (Kopanj in Št. Jurij, Žalna pa je v gradnji). S svojimi sodelavci se je sicer srečala na njeni predstavitvi, v vlogi ravnateljice pa še ne. Vprašam jo, kaj bo naredila najprej, ko bo začela s svojim delom. Pravi, da želi nadaljevati z delom na področju strpnosti v kolektivu, ki ga je izvrstno vodil že dosedanji ravnatelj g. Gabrijel, spoznati svoje sodelavce in se temeljito seznaniti z razmerami tako med človeškimi kot materialnimi viri. Poizkušala bo z uvedbo nekaterih posodobitev na »njenem« področju z informacijsko tehnologijo. Ostalo pa naj za enkrat ostane še skrivnost. Za prvi šolski dan, 3. septembra se je nameravala udeležiti vseh 5 prireditev tudi na podružničnih šolah ob sprejemu prvošolcev. V ponedeljek, 27. avgusta so imeli prvo konferenco, na kateri je seznanila svoje sodelavce z načinom in smernicami dela. Vzgojni koncept v nekaj temeljnih točkah pa bodo s sodelavci, učenci in starši zastavili skupaj. Ravnatelj mora skrbeti tudi za šolske zgradbe. Kljub temu da je bilo v občini Grosuplje v zadnjem desetletju vloženih veliko naporov v gradnjo in posodabljanje šolskih prostorov, pa je tega dela še vedno ogromno. Trenutno poteka gradnja podružnične šole v Žalni. Ga. Janja se zaveda, da bo pri vzdrževanju objektov ves čas in sproti potrebno vlagati optimalne napore. Še posebej se kažejo potrebe po vzdrževanju in obnovi stavbe na Tovarniški v Grosupljem. Stavba je bila sicer lepo vzdrževana, je pa potrebna večjih investicij, da bo sledila sodobnim normativom. Nujno je potrebna obnova oken in strehe. Treba bi bilo razmišljati tudi o prenovi učilnic. Stara šola na Adamičevi cesti je izredno zasedena, zato bo treba graditi prizidek na Tovarniški. Tako bi šolo na Adamičevi zasedla Glasbena šola Grosuplje, šola na Tovarniški pa bi s tem postala popolna osnovna šola od prvega do devetega razreda. Obšolske dejavnosti Na vprašanje, kako bodo nadaljevali z aktivnostmi na šoli z obšolskimi dejavnostmi, pa ga. Janja pravi, da bodo sodelovali tudi v prihodnje, saj je prepričana, če so otroci vključeni v neke dodatne dejavnosti, ki jih imajo radi, je veliko manj možnosti, da zaidejo na slaba pota. Šola pa naj bi na splošno živela s krajem in, kolikor bodo prostorske možnosti dopuščale, bodo omogočali čim bolj optimalno vključevanje mladine v te dejavnosti. avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori Z učenkami na podružnični šoli Šmarje-Sap. Blackpool - Velika Britanija: Študijski obisk na temo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije za bolj kreativno učenje in poučevanje. Levo Natalija Ignatova (Litva), junij 2006. Mednarodna konferenca Mirk: Predstavitev prispevka Nemški jezikovni pouk prihodnosti -Poučevanje z e-gradivi, Piran, maj 2005. Delovno srečanje razvojne skupine za e-nemščino Katja Bradač, Janja Zupančič, Saša Podgoršek, Antonija Barba. Majda Fajdiga Iz njenega programa »Ljudje smo tisti, ki lahko s svojo usposobljenostjo in sodelovanjem zagotovimo kakovostno prakso. Toda nikakor ne na silo! Vedno skladno s svojimi zmožnostmi, potrebami in interesi,« je zapisala ga. Majda Fajdiga v svojem programu. V njem poudarja, da želi ohraniti kakovostne rešitve in primere dobre prakse. Skladno s potrebami in interesi se bo odzivala na sodobne tokove, ki jih v vrtce prinaša kurikularna prenova. Zaveda se, da ravnatelj pri svojem delu poleg pedagoškega potrebuje tudi pravno in upravno znanje, saj skrbi tako za kvalitetne pedagoške programe ter zagotavlja primerno klimo, skrbi za kakovostne kadrovske, prostorske in tehnološke pogoje. Eno od temeljnih vodil njenega dela je uspešna organizacijska kultura vrtca, ki izhaja iz pozitivnih vrednot in prepričanj. K sodelovanju želi pritegniti tako sodelavce, otroke, starše kot širše okolje. Pomembne naloge, ki jih vidi pri svojem delu, so tudi stalna skrb za izobraževanje zaposlenih, sodelovanje v državnih in mednarodnih programih in projektih ter skrb za ekonomično poslovanje vrtca. Začetek poklicne poti Za začetek pogovora sva se z novoimenovano ravnateljico VVZ Vrtec Kekec go. Majdo Fajdiga pogovarjala, kako je kot domačinka začela svojo profesionalno pot. V jeseni leta 1984 po končani srednji šoli se je zaposlila v grosupeljskem vrtcu. Delo vzgojiteljice je opravljala 13 let. Potem je bila 9 let pomočnica ravnateljice vrtca, v času, ko je bila ravnateljica ga. Cvetka Košir. Eno leto je opravljala funkcijo vršilke dolžnosti ravnateljice, letos pa je bila imenovana za ravnateljico. Vzporedno si je ustvarjala dom in družino, ki ji ob poklicni poti pomenita največji zaklad, podporo in varen pristan. Nekoč in danes V tem času se je marsikaj spremenilo. Tudi število otrok se je iz leta v leto, predvsem zaradi širjenja Grosupljega in okolice, večalo. Ko se je prvič zaposlila, je načrtovanje in izvajanje vzgojnega dela potekalo po Vzgojnem programu, ki je predpisoval vsebine za posamezna vzgojna področja. Vzgojiteljica je bila tista, ki je v celoti pripravila in vodila vzgojno-izobraževalni proces, otroci pa so temu sledili. Dejavnosti so potekale predvsem skupno in skupinsko. Pomočnica vzgojiteljice, takrat še varuhinja je skrbela predvsem za nego, urejenost igralnice in varstvo otrok. Praksa je zato narekovala spremembe, vrtec pa jim je bil že od nekdaj naklonjen. Zdaj je pristop drugačen. Leta 1999 so vrtci dobili nacionalni dokument Kurikulum za Majda Fajdiga, nova ravnateljica vrtca Kekec Grosuplje. vrtce, ki je širši in celovitejši od programa in daje poudarek samemu procesu in ne toliko vsebinam. Predlagane vsebine in dejavnosti predstavljajo možne poti in načine uresničevanja ciljev, vzgojitelj pa je tisti, ki se po strokovni presoji odloča kaj, kdaj in kako. Kurikulum za vrtce je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom vzgojiteljev, ravnateljem, svetovalnim delavcem. Je dokument, ki ob rabi strokovne literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula razvija in spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v oddelku, organizacijo življenja v vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje. V ospredje je postavljen otrok, ki je sooblikovalec vzgojno-izobraževalnega procesa. Otrok se uči in razvija v aktivni povezavi s svojim socialnim in fizičnim okoljem ter tako v vrtcu v interakciji z vrstniki in odraslimi razvija lastno družbenost in individualnost. Sodobni tandem vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice tesno sodeluje na vseh nivojih. Skupaj načrtujeta, izvajata in vrednotita vzgojno delo. Pogostejše in drugačne so tudi oblike sodelovanja s starši, ki vključujejo obe strokovni delavki iz oddelka. Danes je čas bivanja otrok v vrtcu oziroma poslovni čas zaradi sprememb delovnega časa staršev mnogo bolj prilagodljiv kot je bil nekdaj. Ko jo vprašam, če to povzroča povečanje števila zaposlenih, pa pravi, da ga bolj povzroča zakonodaja, ki zahteva sočasno prisotnost vzgojiteljice in njene pomočnice v oddelku, zlasti v oddelkih od 1. do 3. leta starosti otrok. Tukaj morata biti skupaj prisotni 6 ur. V 11 urnem poslovalnem času vrtca je zato potrebno zaposlovati dodatne strokovne delavce. > na novih funkcijah, jubilej Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 105 let PGD Št. Jurij Ob prevzemu nove motorne brizgalne. Ni dolgo, kar je PGD Št. Jurij praznoval 100 let aktivnega delovanja in je že mimo tudi 105. rojstni dan društva. Ob tej priložnosti so gasilke in gasilci tega društva pripravili več aktivnosti, in sicer: pionirsko in mladinsko tekmovanje za POKAL KS Št. Jurij, nabavo nove motorne črpalke ter proslavo obletnice s parado. Na igrišču in poligonu pred Podružnično šolo v Št. Juriju so se slavnostnega dne 4. 8. 2007 najprej zbrali tekmovalci, sodniški zbor Zbrani gasilci pred tribuno. in organizatorji. Čas počitnic in dopustov je vsekakor vplival na manjšo udeležbo ekip. Tekmovanja se je udeležilo 12 ekip, med katerimi so v kategoriji pionirjev prva tri mesta zasedle ekipe Ponove vasi, Račne in Št. Jurija, v kategoriji mladincev pa so prva tri mesta zasedle ekipe Čušperka, Račne in Št. Jurija. Tekmovanja v kategoriji mladink se je udeležila le ekipa PGD Račna. Doseženi rezultati so bili boljši kot v prejšnjih letih in zato bo to tekmovanje ostalo kot redna oblika usposabljanja gasilske mladine, kar je poudaril poveljnik GZ Grosuplje Janez Brodnik. Gasilci se posebej zahvaljujemo vodstvu KS Št. Jurij, ki vseskozi izdatno podpira tekmovanje, ter si prizadeva, da se pogoji tekmovanja izboljšajo, kar je v svojem izvajanju povedal predsednik sveta KS Št. Jurij Janez Kozlevčar. Takoj po tekmovanju so se tekmovalci priključili gasilski paradi, ki so s svojim mimohodom predstavnikov vseh PGD GZ Grosuplje in PGD Pijava Gorica počastili 105. letnico PGD Št. Jurij. Operativna enota PGD Št. Jurij je ob tej priložnosti dobila bistveno tehnično okrepitev - novo motorno črpalko proizvajalca Albert Ziegler tip 8/8, kar pomeni 800 litrov pretoka na minuto in z najvišjim tlakom 8 barov. Črpalka v dosedanji rabi je stara več kot 30 let ter je zelo izrabljena in > > Spremenila se je tudi organizacija prostora. Kurikulum je prostoru in času ponudil drugačne, dostopnejše oblike. Igralnice so organizirane v kotičke, ki so oblikovani tako, da otrokom nudijo različne spodbude, omare so nizke, odprte, materiali, sredstva in igrače so otrokom dosegljivi. Poskrbljeno je tudi za »mehke« površine, kjer otroci po potrebi tekom dneva počivajo ali se umaknejo za nekaj časa v zasebnost. Za igro in dejavnosti se koristijo tudi ostale notranje in zunanje površine, kot so garderobe, hodniki, dvorišča, igrišča. Predvsem je pomembno, da znamo kot strokovnjaki ob razvijanju znanj in spretnosti upoštevati predvsem otrokove primarne in sekundarne potrebe. Kadri in kapacitete v grosupeljskih vrtcih Trenutno so v vseh enotah grosupeljskega vrtca zaposleni 103 delavci, od tega 83 strokovnih delavk. V vseh sedem enot vrtca je vključenih 637 otrok. Vsi oddelki so polno zasedeni. V nadaljevanju go. Majdo povprašam, kako je z vpisom in odklonom otrok. Ali je v grosupeljskih vrtcih dovolj prostora za vse tiste, ki potrebujejo vzgojo in varstvo? Nekateri otroke vpišejo, nato odstopijo od prijav iz različnih vzrokov. Ali bo Občina v bodoče morala še graditi prostore za kapacitete vrtca, tudi v povezavi z zadnjimi novogradnjami in priselitvami v Grosuplje? Ga. Majda pove, da se to zadnje povečanje pozna pri povpraševanju po prostoru v vrtcih in je bilo v zadnjem »vrtčevskem« letu odklonjenih kar precej otrok, še posebej iz prvega starostnega obdobja. Starši odklonjenih otrok pa si zato pomagajo na različne načine - od tega, da jih varujejo stari starši, ali jih vozijo v ljubljanske vrtce, če so starši tam zaposleni, ali pa si preskrbijo privatno varstvo. Skrb za prostore vrtca Glede objektov, v katerih so vrtci, pravi, da so stari v povprečju od 20 do 30 let, v katerih so vedno znova potrebne razne obnove. Posebej poudarja, da se je ves čas vanje precej vlagalo, da zanje skrbi tako vodstvo vrtca kot tudi Občina. So pa nekatere starejše zgradbe problematične glede novejših standardov in jih je težko prilagoditi brez temeljitih posegov v same gradbene zasnove zgradb. Največje trenutne potrebe so v obnovah kuhinj, še posebej zaradi zahtevnih kontrol HACCP sistema, ki omogoča identifikacijo oz. prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor nad morebitno prisotnimi dejavniki tveganja z živili, ki lahko ogrožajo zdravje človeka. Poleg tega so kuhinje po 20, 30 letih zaradi obremenjenosti iztrošene, od odtokov pa do strojev ter ostalih naprav in opreme. Podobno je s sanitarijami. Na več objektih je prav tako potrebna zamenjava oken in vhodnih vrat. Velik zalogaj predstavlja vzdrževanje igral in igrišč, še zlasti zato, ker so le ta javna in se uporabljajo tudi v popoldanskem času. Igrišča so večkrat izpostavljena tudi vandalizmu. »Občutek je dober!« Na koncu sem go. Majdo povprašal še, kako so jo sodelavci/ke sprejeli/e v novi odgovorni vlogi. Pravi, da je njen način dela vedno temeljil na strpnih, poštenih, odkritih odnosih med sodelavci in da je ob prehodu na novo delavno mesto čutila podporo in odobravanje. Na koncu še dodaja optimistično, da je kljub raznolikosti, ki jo prinaša tako velik kolektiv, vredno ohraniti pedagoški optimizem in vero v ljudi, ki s seboj nosijo prenekatere odkrite in tudi še neodkrite talente in sposobnosti. Skrb in odgovornost za razvoj prevzema skupaj z njimi in se veseli skupnih dosežkov in osebnih uspehov. avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi jnfTaStTUktUTa, IZ n^Šlh klSjeV 863 Slavnostna tribuna. - Foto Matic Miklič ne ustreza konceptu učinkovitega delovanja, ki ga načrtujemo s sosednjima društvoma Ponova vas in Škocjan. Poveljnik PGD Št. Jurij Karli Goršič je svečano prevzel ključe črpalke od poveljnika GZ Grosuplje Janeza Brodnika in z njimi zadolžil mladega strojnika Tomaža Omahna. Stalni spremljevalec gasilskega dogajanja in druženja g. župnik Anton Hostnik je blagoslovil novo pridobitev in gasilcem ter krajanom zaželel, da požarov ne bi bilo, črpalka pa naj bo vedno pripravljena. Ob tej priložnosti se člani PGD Št. Jurij najlepše zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so omogočili nakup motorne črpalke, predvsem GZ Grosuplje, KS Št. Jurij, SITRON d.o.o - Trontelj Janko, Avtotransporti Kastelec - Kastelec Lado s.p., Goršič Karli Andrej, Omatrans d.o.o. - Omahen Slavko in Selišnik Miran - keramičar iz Št. Jurija. Vsem navedenim se bo PGD Št. Jurij zahvalil s postavitvijo spominske plošče v garaži gasilskega doma. Predsednik PDG Št. Jurij Niko Mihičinac je v svojemu poročilu podal povzetek delovanja društva v zadnjih petih letih. Ugotovitve kažejo, da je društvo pridobilo nujno potrebno gasilsko opremo za osebno zaščito, ki jo je v veliki meri financiralo s pomočjo donatorjev in GZ Grosuplje. Članstvo se je izredno pomladilo, zato so nastale velike potrebe po izobraževanju in usposabljanju. Posebej je poudaril vzorno sodelovanje s sosednjima društvoma Ponova vas in Škocjan, kar se še posebej odraža na sodelovanju med mladimi teh društev. Podpresednik GZ Grosuplje Franc Vrhovec je v svojem nagovoru podal povzetek zgodovine in delovanja PGD Št. Jurij ter poudaril, da se na GZ Grosuplje zavedajo pomembnosti društva in njegovih potreb. Gasilstvo je postala zelo pomembna družbena dejavnost, za katero pa člani društev niso dovolj zavarovani pri intervencijah. Poleg manjkajoče gasilske opreme gasilce ogroža toga zakonodaja. Tokrat so kulturni program na proslavi odlično izvedli člani in simpatizerji PGD Št. Jurij, in sicer citrarka Maja Šipelj, pevski nastop je imela Sara Podlogar, na harmonikah pa sta zaigrala Jani Koščak in Robi Kumše. Vsi navzoči so bili izredno presenečeni nad dobrim nastopom teh mladink in mladincev. Takšne nastope bi morali mladim talentom večkrat omogočiti. Z uradnim zaključkom proslave se je začela veselica, ki je trajala do jutranjih ur. Tajnik PGD Št. Jurij Koritnik Franc Utrinek iz tekmovanja mladih gasilcev v Št. Juriju. Sončni pohod do Županove jame Županova jama, turistično in okoljsko društvo Grosuplje je v soboto, 18. avgusta 2007, organiziralo pohod iz Sončnih dvorov do jame. Začutili smo, da bi bilo potrebno nove priseljence in tudi tiste, ki naših krajev ne poznajo dovolj, povabiti na ogled kraja in okolice. Ker je v pristojnosti društva jama in ker je res prava dolenjska lepotica, smo se najprej odločili za ta izlet. Natisnili smo vabila in jih raznesli po hišah. Okoli 40 udeležencev se je ne preveč sončnega jutra zbralo pred Sončnimi dvori. Za predstavitev občine in Grosupljega je poskrbela Marija Samec. Skozi Brezje in po lepi poljski poti smo prišli do Ponove vasi in se nato vzpeli po cesti proti taboru Cerovo. Ker smo bili hitri, smo imeli čas, da smo se ustavili še pri sv. Antonu v Puščavi, poslušali legendo o dekli, ki je prosila sv. Antona za moža. Spomnili smo se župnika Mateja Sitarja, ki je konec 19. stoletja prvi začutil vrednost tabora Cerovo, obnovil cerkev in vabil ljudi na ogled te znamenitosti s svojo sliko tabora na železniški postaji v Grosupljem. Za taborsko obzidje nas je pospremil šentjurski župnik gospod Anton Hostnik in nam v cerkvi razložil zgodovino in pomen protiturškega tabora. Sledil je še ogled jame. Po njej nas je popeljala vodička Andreja Grablovic. Vsi pohodniki niso šli vanjo, ker so jo nekateri že videli, vsi, ki pa so bili v njej prvič, so bili navdušeni. Nazaj smo se napotili čez Cerovo in Spodnjo Slivnico. Organizatorji Županove jame - turističnega in okoljskega društva: Minka Grablovic, Andreja Smolič, Dora Adamič, Marija Kralj in Miro Vreg so se res izkazali. Če bo dovolj zanimanja, bomo izlet še ponovili. Za Županovo jamo - TOD Grosuplje, M.S. zlata poroka 50 let skupnega avgust - september/ š8 - 9 2007 T življenja Ivanke in Cirila Krišt »O, zdaj pa pojdem po dekle...« Na malo mašo, ko v šmarski župniji praznujejo tudi žegnanje, sta si pred 50 leti večno zvestobo obljubila Ivanka in Ciril Krištof. Veliko lepih, pa tudi težkih trenutkov se je nabralo v tem času. V soboto, 8. septembra, približno ob poldne, pa so bili v Šmarju (oziroma kot so nekoč temu delu naselja rekli - v Razdrtem) pred njihovo domačijo zbrani skoraj vsi, ki so do današnjih dni bili sopotniki na njunih življenjskih poteh - tri hčerke, vnuki in vnukinje ter drugo bližnje in daljno sorodstvo, sosedje, prijatelji, sodelavci, in kot zanimivost - obe priči, ki sta bili z njima pred 50 leti, sta bili z njima tudi to pot. Pa kdo bi vse naštel? Gasilcev pa ne smemo prezreti! Ti so imeli (skoraj) glavno besedo in tudi začelo se je pravzaprav z njimi, saj so zlatoporočencema iz hvaležnosti za njuno dosedanje delo pripravili pravo gasilsko ohcet. Stara šmarska cigovenca se je ob dvorišču domače hiše bleščala od sonca, konji so bili lepo pokrtačeni, platnene uniforme »še iz časov Avstroogrske« so bile lepo uravnane, čelade so se sijale. Ko Ivanka in Ciril družno stopita na dvorišče v slavnostnih gasilskih uniformah, se oglasi frajtonerica, fantje in dekleta (pa tudi kakšen starejši) vriskajo... Predsednik šmarskih gasilcev in njegov pomočnik hočeta vljudno obema pomagati na zadnja dva sedeža na brizgalni, a pomoč ni potrebna, saj sta še čila in zdrava, predvsem pa vedro razpoložena. Za ostale gasilce (in svate) pa se itak ve, kakšno je njihovo delo ob takih priložnostih. I-ja! Konji krenejo, ostali tudi - in le lučaj od tod je že šmarska cerkev. Tam stoji špalir, skozi katerega stopata. Na dvorišču že čaka župnik z ministranti in vse povabi v božji hram. »To, kar je Bog združil.« V začetnem besednem bogoslužnem delu poročne sv. maše so hčerke Iva, Nevenka in Darja povedale nekaj lepih misli in zahvale za vse, kar sta jim dala, predvsem pa za življenje, ki sta jima ga podarila, ena od vnukinj pa je prebrala mašno berilo, ki je govorilo o hrepenenju po višjih darovih - tistih, ki so človeku vir vedno novega zadovoljstva in navdiha - Pavlova »visoka pesem« o ljubezni. ».to je dan, ki ga je naredil Gospod.,« so ubrano prepevali šmarski pevci - in kor je bil skoraj premajhen zanje. Poročno mašo je daroval šmarski župnik dr. Bojan Korošak. V pridigi je prisotne spomnil na veliko milost, ki sta jo zakonca prejela, da sta lahko drug z drugim petdeset let skupaj. Mnogim to ni dano iz različnih vzrokov. Vse tiste, ki pa so že odšli v večnost, je prisotnim priporočil v molitev. Hkrati jima je zastavil retorično vprašanje, kaj sta si želela takrat, pred 50 leti: »Ali je zdaj to to, kar sta pričakovala?« Nedvomno je mnogokrat življenje šlo po svojih poteh, a je prepričan, da ne bi ničesar spremenila, ker sta živela drug za drugega in drug z drugim. Ko vse gladko teče, ni težav. Ko pa se le-te pojavijo, jih je treba reševati z dobro mero posluha, dobro voljo, pomočjo drug drugemu in z veliko potrpljenja, včasih tudi kakšno ostro ali trdo besedo brzdati in blažiti, pa nenazadnje je treba znati tudi odpuščati. In splača se, saj večje ljubezni ni na Zemlji, kot se lahko udejanji le med možem in ženo. Take ljubezni ni niti med materjo in sinom ali med očetom in hčerko ali v drugih zvezah. In na koncu jima je župnik dr. Korošak zaželel, da tako kot sta hodila z roko v roki od takrat pred 50 leti pa do zdaj, naj hodita tudi od zdaj pa do večnosti. Naj pa k temu zapišemo tudi eno od simpatičnih razmišljanj g. župnika, ki je dejal, kako naj on, ki še ni niti toliko ni star, kot sta onadva skupaj, njima govori, kako naj živita, ko pa sta onadva to že vse doživela. Pa tudi to moramo dodati, da sta si Ivanka in Ciril ponovno nataknila zlata prstana in si še prej, kot je župnik »dal dovoljenje«, dala »kušeljc« pred vsemi, kar je tudi župnik z modrimi in na veselje obrnjenimi besedami vnovčil v dobro voljo vseh prisotnih v cerkvi, ki so nato Ivanki in Cirilu kar sredi obreda močno zaploskali. Zahvale hčerk in gasilcev Po končani maši so jima hčerke v zahvalo podarile kip lurške Matere božje, predsednik šmarskih gasilcev Anton Kastelic pa jima je ob tej priložnosti podaril kip sv. Florjana, zavetnika avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi jnfTaStTUktUTa, IZ n^Šlh klSjeV 865 gasilcev, in se jima zahvalil za ves trud, ki sta ga vložila v njihovo gasilsko društvo. Pri tem naj omenimo, da je bil na začetku meseca oktobra leta 2005 Ciril proglašen v okviru akcije Nedeljskega dnevnika za najgasilca, in da se je v istem letu v isti akciji njegova žena Ivanka med slovenskimi gasilkami uvrstila na 6. mesto. S klekljano čipko pa se je še posebej zahvalila Ivanki predsednica komisije za delo z gasilkami v Gasilski zvezi Grosuplje Minka Marinčič. Veselja ni bilo konca Zunaj so nato gasilci priredili pravi šov z metlami za gašenje gozdnih požarov in pri tem izpraznili nekaj gasilnikov na CO2, da se je kadilo kot skoraj na pravem požaru... A tega požara ni bilo treba gasiti, saj se je vnel iz ljubezni že pred več kot 50 leti in gori še vedno tako močno kot na začetku. In tega so gasilci in vsi ostali le še »podpihovali«. Ampak! Tu pa se ta vesela zgodba sploh še ne konča! Pravzaprav se taveseli del šele začne: Nato so na dvorišču postregli z dobrotami in kapljico in veselje bi še kar trajalo, če ne bi zlati poroki sledila čisto prava poroka. Tega dne se je namreč poročila tudi mlada Šmarčanka Marjetka Zoran (hčerka avtorju tega zapisa zelo dobro znanega, žal, že davno pokojnega gasilca Zorana, in prav tako osebno mu znane mame Marjete, s katero smo se srečevali kot soorganizatorji pri pripravi različnih prireditev ob proslavitvi 500-letnice šole v Šmarju). Šmarski gasilci so tudi njej prav tako pripravili pravo gasilsko poroko in mladoporočenca in svate nato pogostili kar na novoasfaltiranemu dvorišču pred gasilskim domom, jaz pa novoporočenemu paru zaželim, da bi Grosupeljski odmevi čez 50 let pisali vsaj tako optimistično kot o Ivankini in Cirilovi tudi o njuni zlati poroki. Ivankini in Cirilovi svatje so nato skupaj s pričama, bratoma Francem in Stanetom Skubic, odšli k Slamarju in se veselili do zgodnjih jutranjih ur. Zahvala Ivanke in Krištofa Posebej pa sta mi Ivanka in Ciril naročila, naj se v njunem imenu zahvalim vsem, ki so sodelovali pri pripravi tega njunega velikega slavja zlate poroke: župniku dr. Korošaku, šmarskim gasilcem s predsednikom Kastelicem na čelu ter drugim društvom, vrstnicam gasilkam z Minko na čelu, konjenikoma Ladu in Jožetu ter vsem sosedom, ki so napekli toliko dobrot, da bi kmalu zmanjkalo prostora, ter za vse darove in prijazne besede in druga dejanja, ki so jima jih izrekli oziroma so jima jih kdaj koli napravili. Nekaj iz njunega življenja Ivanka je bila rojena na Zgornji Slivnici, kjer so imeli kmetijo. Pri hiši sta bila še dva brata in ena sestra - sestra je mlajša, brata pa starejša. Ciril je rojen v hiši v Šmarju, kjer sta nato živela skupaj z Ivanko. Po domače se pri hiši reče pri Parčku. Priimek Krištof so imeli pri hiši že stari starši. Tudi pri njih so se ukvarjali s kmetijstvom. Med vojno so Cirilovo hišo požgali Italijani. V taborišču Gonars je izgubil očeta, zato je moral skupaj z bratom in sestrami zelo mlad poprijeti tudi za težja kmečka in druga gospodarska opravila, a se je vseeno odšel učit v Domžale za kolarja. Z Ivanko sta se spoznala kar doma. Nato sta se 1957. poročila. Ciril je hodil v službo na Splošno gradbeno podjetje Grosuplje kot tesar. Potem se je zaposlil pri Gasilski brigadi v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve. Pri tem odgovornem delu je imel kar nekajkrat srečo, saj so bile številne intervencije tudi dokaj nevarne. Nekajkrat je tudi padel, a se je v zadnjem trenutku ujel, da ni na primer omahnil v globino ali celo v središče požara. Najhuje pa je bilo pri intervenciji v nekdanjih Javnih skladiščih v Ljubljani. Ko je bil Ciril v službi, je Ivanka skrbela za otroke, gospodinjstvo in domačijske posle. Z njimi je živela tudi Cirilova mama, s katero, Ivanka pravi, sta se dobro razumeli. Tudi otroci so bili pridni in so se dobro učili. Starejša hčerka Iva je zdaj poročena na domu, druga na Škofljici, tretja pa v Sv. Duhu pri Škofji Loki. Vsaka ima po dva otroka. Ivanka pravi, da je rada vesela in v veseli družbi, Ciril pa ne govori preveč, se pa zelo rad smeje. Njegovo dodatno ljubiteljsko delo pa je sušenje klobas. K njemu nosijo sušit ljudje od blizu in daleč. To je že stara hišna tradicija. društva, klubi, zveze... Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Konjeniški klub Grosuplje, Trubarjeva konjenica: Konjeniški Tabor Letos so člani Trubarjeve konjenice konec junija skupaj z Dominem Zupančičem organizirali Konjeniški tabor v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah. Tabor je trajal štiri dni, udeležilo se ga je kar 40 konjenikov, člani Trubarjeve konjenice, člani Belokranjske konjenice pod vodstvom gospoda Pluta, predstavniki Društva ljubiteljev konj in narave Višnja Gora, predstavniki Društva konjenikov Suhe krajine, predstavniki Konjerejskega društva Velike Lašče in drugi. Prvi dan, v soboto, 23. 6., so konjeniki jahali po okolici Uršnih sel ter obiskali veselico v Dobindolu. Drugi dan, v nedeljo, 24. 6., so konjeniki odjahali v Dolenjske Toplice, kjer jih je sprejel tamkajšnji župan g. Vovk, ki je tudi podelil spominska priznanja konjenikom. Sprejeli so jih tudi predstavniki Turističnega društva Dolenjske Toplice in predstavniki lokalne skupnosti. Popoldne pa je bilo na ranču Koral tekmovanje za Koralov venček in tekmovanje v spretnostnem jahanju okoli bal. Tekmovanja se je udeležilo kar 32 konjenikov, prireditev je povezoval naš član g. Alojz Klančar, kot popestritev pa je g. Hosta iz Šentjerneja prikazal lepo točko s svojim lipicancem. Zvečer pa je bilo prijateljsko srečanje z živo glasbo. Tretji dan, v ponedeljek, 25. 6., pa so konjeniki počastili dan državnosti s pohodom na Trdinov vrh. Četrti dan, v torek, 26. 6., so konjeniki zaključili svoje druženje in se vrnili domov. Tabor je potekal v prijetnem vzdušju, pohodi in tekmovanja so se končala brez poškodb konjev in jahačev. Gostitelj, g. Domine Zupančič, je bil zadovoljen s srečanjem in morda se kmalu spet srečamo na kakšnem podobnem dogodku. Vanja Lukman-Tome Preko 700 gasilcev na medobčinskem tekmovanju Letošnje medobčinsko gasilsko tekmovanje se je odvijalo v Grosupeljskem gasilskem Centru. V dveh dneh se je med sabo pomerilo 78 ekip iz občin Dobrepolje in Grosuplje. Gasilke in gasilci so se pomerili v vseh kategorijah, v soboto so nastopili pionirji in mladinci, v nedeljo pa člani, članice in veterani. Skupaj je sodelovalo preko 700 gasilcev, Helena Miklič V soboto, 15. 9., se je pomerilo 29 ekip pionirjev in mladincev iz obeh občin. Za gasilsko zvezo Grosuplje je najhitreje vajo z vedrovko izvedla ekipa pionirjev iz Gatine in ekipa pionirk iz Račne. Prostovoljno gasilsko društvo Zdenska vas se je letos res dobro pripravilo, saj so slavili mladinci, pionirji in pionirke. Vajo z ovirami so najbolje izvedli mladinci iz Čušperka ter mladinke iz Račne. Slavile pa so tudi mladinke iz Strug. V nedeljo, 16. 9., so se pomerili v vaji za mladince, v vaji z vedrovko, z motorno brizgalno, s hidrantom, v vaji raznoterosti ter v štafeti z različnimi ovirami in prenosom ročnika. Vsak član ekipe je moral kar najhitreje preteči 50 metrov ter prenesti ročnik od starta do cilja. Na koncu je v okviru Gasilske zveze Grosuplje med člani A zmagala ekipa Gatina 1, pri članicah A pa ekipa iz Šmarja - Sapa. Pri članih B je slavila ekipa iz Račne, pri članicah B ekipa s Police, pri starejših gasilcih pa člani PGD Grosuplje. Za gasilsko zvezo Dobrepolje je pri članih A slavila ekipa iz Zdenske vasi, pri članih B ekipa iz Ponikev, pri članicah A pa ekipa iz Zdenske vasi. Najboljše uvrščene prve tri ekipe v posameznih kategorijah se bodo konec septembra pomerile na regijskem tekmovanju, ki bo potekalo v Kočevju. Zmagovalke članice PGD Polica. - Foto Helena Miklič • • avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi priznanja 27 20. aprila 2007 ob 19. uri je bila izvedena svečana podelitev priznanj »ZA SLOVENIJO«, in sicer za pomožne (rezervne) policiste iz PP Ribnica, PP Kočevje in PP Grosuplje. Priznanja je Ministrstvo za notranje zadeve - Policija podelilo pripadnikom rezervnega sestava, ki so v času osamosvojitvene vojne leta 1991 sodelovali oziroma bili vpoklicani k opravljanju uradnih policijskih nalog, katere so opravljali skupaj z aktivnim sestavom policije. Podelitve priznanj se je udeležilo okoli 100 pripadnikov takratnega rezervnega sestava, manjkalo jih je samo devet. Podelitev je skupaj s komandirji omenjenih treh policijskih postaj izvedel pomočnik direktorja Policijske uprave Ljubljana g. Alojz Pavlič, prisotni pa so bili tudi predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana g. Emerik Peterka, sekretar Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana g. Gojislav Kern in župan občine Ribnica g. Jože Levstek. Pred samo podelitvijo je prisotnim spregovoril predsednik PVD Sever Ljubljana g. Emerik Peterka, ki je temeljito predstavil delovanje in cilje tako PVD Sever Ljubljana, kot tudi celotnega Združenja Sever. Izkazalo se je, da veliko prisotnih pred tem ni bilo dovolj dobro seznanjenih z delovanjem Združenja Sever, saj jih je veliko po končanem uradnem delu izrazilo željo po včlanitvi v PVD Sever Ljubljana. Prisotnim sta spregovorila tudi pomočnik direktorja Policijske uprave Ljubljana g. Alojz Pavlič in župan občine Ribnica g. Jože Levstek. Po končanem uradnem delu oziroma po svečani podelitvi priznanjje sledilo nadaljevanje oziroma druženje in klepet v menzi Vadbeno oskrbnega centra Gotenica, kjer so tamkaj zaposleni poskrbeli za prav lepo pogostitev, katero so financirali sponzorji, in sicer PVD Sever Ljubljana ter občine Ribnica, Grosuplje in Kočevje. Brez omenjenih sponzorjev svečana prireditev seveda ne bi bila svečana, zato jim gre izreči iskreno zahvalo. Na fotografiji so med ostalimi tudi REZERVISTI POLICIJSKE POSTAJE GROSUPLJE: Branko Ban, Anton Boštjančič, Franci Boštjančič, Ivan Boštjančič, Franc Brlan, Matjaž Fajdiga, Jože Franko, Andrej Gantar, Milan Glinšek, Dušan Gorjup, Janez Jereb, Jože Jurečič, Rafael Kadunc, Marjan Kastelic, Srečko Koščak, Robert Koščak, Boštjan Kranjc, Ivan Ljubič, Marko Lunar, Franc Marinčič, Jože Marolt, Martin Matjažič, Franc Mesojedec, Zlatko Mesojedec, Branko Momčilovič, Jože Momčilovič, Anton Obreza, Stanko Pajk, Zmago Pajk, Vladimir Pavčič, Anton Perme, Branko Polzelnik, Leon Predalič, Alojzij Rebolj, Marjan Rebolj, Janez Rigler, Stane Sietel, Franci Strah, Drago Šinkovec, Andrej Škantelj, Alojz Škrjanc, Anton Škrjenec, Slavko Škrjanec, Franc Škufca, Branko Štucin, Maks Vidmar, Ivan Zabukovec, Sašo Zabukovec, Slavko Zaviršek, Slavko Zupančič, Alojz Žitnik, Andraž Žvan. Pobratenje novega prapora z ostalimi prapori. Blagoslov je opravil župnik Andrej Šink. Razvitje prapora in 70 let PGD Vel. Mlačevo V soboto, 25.8.2007, so se na igrišču ob gasilskem domu na Velikem Mlačevem zbrali gasilci iz večine gasilskih društev v Gasilski zvezi (GZ) Grosuplje, da bi proslavili 70 let obstoja gasilstva na Velikem Mlačevem. Poleg domačih gasilcev in gasilcev se slovesnosti udeležili predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec, žalski župnik Andrej Šink in predsednica Krajevne skupnosti Mlačevo Valentina Vehovec. Ob tej priložnosti so razvili tudi nov prapor, na katerega so poleg gasilske simbolike dali izvesti tudi enega od bolj znanih grbov grofov Blagajev z boštanjskega gradu. Jože Miklič Slovesnost ob 70-letnici so gasilci začeli s povorko in nato s pozdravom predsednika društva Ivana Bučarja, ki je vse prisotne pozval z minuto molka k spominu na vse njihove pokojne člane. Iz kronike društva je nato nekaj utrinkov nanizal tajnik društva Peter Kastelic, ki jih skupaj s podatki iz lično oblikovanega vabila navajamo v posebnem okvirčku. Osrednji del proslave so namenili razvitju prapora, kar so družno opravili najstarejši člani v društvu oziroma tisti, ki so dopolnili 70 in več let. To so: Ivan Bučar st., Niko Hudorovac, Stane Jereb, Ivan Kastelic, Rafael Oven, Franc Ozimek st., Martin Stajnko in Anton Sterle. Le-ti pa so ga nato predali aktivni generaciji s predsednikom Ivanom Bučarjem na čelu, poveljnikom Janezom Svetkom in Janezom Jerebom ml. Sledilo je pripenjanje botrskih trakov in nato blagoslov prapora, ki ga je opravil žalski župnik Andrej Šink. Zbrane je po razvitju in blagoslovu prapora nagovoril predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec. Omenil je, da se je v sedemdesetih letih delovanja društva zamenjalo kar nekaj političnih oziroma družbenih sistemov in da je tudi društvo doživljalo svoje vzpone in padce. Pomembno pa je, da je obstalo ob vseh teh preizkušnjah. Spomnil se je tudi svojega sodelovanja v mladih letih na Mlačevem, ko je tudi sam tekmoval na Napadih na rdečega petelina. Dejal je, da so bila ta tekmovanja vrsto let osrednji dogodek v Gasilski zvezi Grosuplje in to so bili tudi osebno zanj nepozabni trenutki. Nato je društvu in predsedniku podelil priznanja Gasilske zveze Slovenije, Prostovoljno gasilsko društvo Mlačevo pa je podelilo spominske plakete vsem pokroviteljem, zaslužnim za napredek in povezovanje društva na različnih področjih, botrom prapora in veteranom društva ter vsem prisotnim gasilskim društvom. V kulturnem programu so nastopili: Godba Dobrepolje, Melita Zaletel s citrami, Moški pevski zbor Samorastnik pod vodstvom Draga Zakrajška ter Ženski pevski zbor Lastovke pod vodstvom Mojce Intihar, program pa je povezovala Barbara Pance. Na koncu slovesnosti se je poveljnik Janez Svetek vsem sedanjim in nekdanjim generacijam še enkrat zahvalil za delo v društvu in vse pozval na golaž in druženje ob kozarčku. Praporščaki iz gasilskih društev, ki so se udeležili mlačevske slovesnosti. Del zbranih gasilcev. - Vse foto Tomaž Miklič Razvitje novega prapora je upravni odbor zaupal veteranom, starejšim nad 70 let. 28 avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi jnfTaStTUktUTa, IZ n^Šlh klSjeV 869 Iz kronike društva Za prvi ustanovni zbor so se vaščani dogovorili 5. februarja 1937 pri mizarju Francu Palčarju (hiša št. 14 je stala približno na istem mestu kot današnji obrtno-poslovni prostori, ki jih je postavil Janez Svetek, sedanji poveljnik društva). Po nagovoru Franca Glihe iz Šmarja so izvolili pripravljalni oziroma ustanovni upravni odbor v naslednji sestavi: Franc Koprivec - predsednik, Janez Štrus -poveljnik, Alojzij Klančar - podpoveljnik, Franc Palčar - tajnik, Anton Rozman - blagajnik, Franc Zajc - orodjar in Janez Travnik - četar. V nadzorni odbor pa so imenovali naslednje člane: Janez Javornik - predsednik, Franc Duša - zapisnikar ter trije člani/odborniki Franc Matjažič, Jakob Javornik in Martin Bačar. Ustanovili so gasilsko četo Veliko Mlačevo. Še istega leta so nabavili novo motorno brizgalno ILO, glavni boter pa je bil baron Ludvik Lazzarini. Leta 1961 so začeli z gradnjo gasilskega doma in ga do leta 1967 v glavnem dogradili, ko so nato ob praznovanju 30-letnice društva razvili tudi prvi prapor. Nabavili so tudi novo motorno brizgalno ter z njo izvedli verižno vajo. Sledila je nabava novega gasilskega vozila kombi IMV 1600. Od leta 1980 do leta 1990 so izvedli deset tekmovanj, ki so jih poimenovali Napad na rdečega petelina. Vmes, leta 1988, so zamenjali staro vozilo za nov kombi Renault Trafic. V zadnjih letih pa so pridobili še dodatne prostore nad garažo in skrbijo za urejen izgled doma in njegove okolice. Na pročelje so pred nekaj leti dali naslikati sv. Florjana. Sliko je izdelal Jože Žbogar iz Luč, ki je v sliko umestil poleg osrednjega lika sv. Florjana še del vasi Veliko Mlačevo. Zanimiv na sliki je resničen požar na Gabrovem kozolcu. Tega dogodka se mnogi, ki smo že srečali Abrahama, še dobro spomnimo, ko je v ta mogočen spomenik slovenske kulturne dediščine treščila strela. Na desni strani pa je slikar naslikal boštanjski grad, kakršen je bil pred njegovim uničenjem, ter cerkev sv. Martina. Prav iz te slike pa so nato dali izvesti tudi osrednji motiv novega gasilskega prapora. Na njem so dodali tudi grb grofov Blagajev, ki je tudi upodobljen na levem stranskem oltarju sv. Ane v boštanjski cerkvi. Blagaji so bili od leta 1652 pa do leta 1901 močni graščaki, vplivni in povezani s temi kraji. Ko pa je po moški strani rod izumrl, so se z ženitvijo povezali s sosednjim gradom v Čušperku, kjer je živel rod Lazarinijev, iz katere izhaja tudi že omenjeni glavni boter prve motorne brizgalne. Zdaj je že več let pokojni, a še živi v spominih starejših kot dober graščak. Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Grosuplje predstavlja svoje delovanje Območno združenje ZZB NOV Grosuplje je na skupščini sprejelo sklep o preimenovanju imena društva v »Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje«. S tem dejanjem smo simbolično odprli vrata vsem, ki se zavedajo vrednot narodnoosvobodilnega boja in pomembnosti našega partizanskega boja. Društvo deluje na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje in je registrirano v skladu z Zakonom o društvih. Krajevne organizacije delujejo v naslednjih krajih: Grosuplje, Šmarje-Sap, Višnja Gora, Ivančna Gorica, Stična, Šentvid pri Stični in Krka. V društvo je trenutno včlanjenih preko 450 članov. Združenje deluje z namenom, da na območju vseh treh občin uresničuje naslednje cilje: - skrbi za ohranitev vrednot narodnoosvobodilnega boja; - skrbi za varstvo vojnih veteranov na področju socialno-zdravstvenega varstva; - ohranja in razvija spominske svečanosti ob dogodkih iz obdobja NOB; - skrbi za vzdrževanje spominskih znamenj in vojnih grobišč iz obdobja 1941-1945; - v okviru informativno publicistične dejavnosti pojasnjuje medvojna dogajanja in se zavzema za objektivno in strokovno obravnavanje dogajanja v času druge svetovne vojne na Slovenskem; - izvaja pogrebne časti udeležencem NOB; - ohranja tovariške vezi med borci, udeleženci in zagovorniki narodnoosvobodilnega boja; - goji solidarnost in humane medsebojne odnose ter spodbuja in razvija razne oblike prostovoljne družbene pomoči ter samopomoč v skrbi za ostarele, bolne in onemogle člane; - nudi pomoč državnim organom pri uresničevanju pravic upravičencem po zakonu o vojnih veteranih, zakonu o žrtvah vojnega nasilja, zakonu o vojnih grobiščih, zakonu o varstvu kulturne dediščine in po drugih predpisih; - spodbuja in podpira s tematiko narodnoosvobodilnega boja povezano zgodovinopisno, muzejsko, spomeniško varstveno dejavnost in umetniško ustvarjalnost; - organizira tovariška srečanja, športno-rekreacijske in druge prireditve ob pomembnih obletnicah zgodovinskih dogodkov in ob državnih praznikih. Ob teh priložnostih izdaja in prodaja brošure, značke in drugo ustrezno promocijsko gradivo; - opravlja druge naloge po sklepih organov zveze in skupščine združenja. Člani društva smo v letošnjem letu že imeli nekaj odmevnih prireditev in srečanj: - aprila smo počastili spomin na padle talce in borce v Radohovi vasi; - maja smo se pred spomenikom Stojanu Šuligoju spomnili obletnice ustanovitve OF in osvoboditve Grosupljega; - julija smo se z društvenim praporom povzpeli na vrh Triglava in na ta način počastili spomin na partizane, ki so se že leta 1944 zavedali simbolnega pomena Triglava za slovenski narod in tja prinesli slovensko zastavo; - v velikem številu pa smo se udeleževali tudi proslav in srečanj v drugih zgodovinskih krajih. Letos bomo organizirali še naslednje prireditve in srečanja: - 22. septembra bomo od 11. ure dalje na tovariškem srečanju na Medvedici obudili spomin na prvega komandirja Grosupeljske čete Dolfeta Jakhla; - 13. oktobra se bomo ob 11. uri dobili na Ilovi Gori in počastili spomin na padle borce, Planinsko društvo Grosuplje pa bo takrat organiziralo tradicionalni pohod iz Zagradca na Ilovo Goro, ki se bo pričel ob 7. 45 pred gostilno Lunca; - 20. oktobra se bomo ob 15.30 srečali z italijanskimi partizani na Korinju; - pred dnevom mrtvih se bomo spomnili padlih pri grobnicah v vseh večjih krajih. Združenje posveča še posebno skrb urejenosti spominskih obeležij, ki jih je na našem območju 119. Slovenci moramo biti ponosni na svojo zgodovino in na naše partizanske borce, ki so se z orožjem v roki uprli okupatorju in njihovim pomagačem in že takrat zgradili temelje za našo samostojnost. Vse še živeče borce vabimo, da svojim vnukom oziroma najbližjim zaupajo svoje zgodbe iz obdobja NOB. Vsa pisna pričevanja pošljite na sedež društva na naslov: ZB NOB Grosuplje, Adamičeva 14, 1290 Grosuplje. Pričevanja bomo prihodnje leto izdali v posebni knjigi. Pridružite se nam in pomagajte ohranjati vrednote NOB! Predsednik Franc Štibernik med ljudmi, mladi upi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Diapozitivi g. Toneta Zrnca so nas ponesli v Kanado Tone Zrnec med predavanjem. Kvartet Janeza Severja in pr'jatli. Jožef Marolt se je zahvalil g. Tonetu Zrncu. 9. 9. je v okviru Kulturnega društva Škocjan potekalo zanimivo predavanje zdomca in lazarista g. Toneta Zrnca. Sončno nedeljsko popoldne, predvsem pa zanimiv in znan gost sta privabila številne domačine, znance in prijatelje, ki so se že pred tretjo uro popoldne zbrali v Gasilskem domu v Škocjanu. Začetek kulturnega popoldneva je napovedal kvartet Janeza Severja in pr'jatli, katerega člani pod vodstvom g. Janeza Severja radi sodelujejo na številnih prireditvah v kraju. Predstavili so se s pesmijo Pred visokimi gorami. Potem je dobil besedo g. Tone Zrnec, ki nas je vse prisotne v skoraj dveurnem predavanju ob diapozitivih popeljal v Kanado. Predstavil je življenje v daljni Ameriki, svojo prejšnjo župnijo Marija Pomagaj v Torontu, v kateri je deloval in župnijo Brezmadežne s čudodelno svetinjo, v kateri deluje še danes. Poleg tega nas je popeljal tudi v pokrajino, pokazal je njihove hribe, gore, kanjone, značilne rastline ter seveda svoje prijatelje, s katerimi so skupaj raziskovali lepote Kanade in drugih predelov Amerike. Marsikdo v dvorani je poznal njegove prijatelje in to je pričaralo prav posebno vzdušje. Čisto na koncu smo si ogledali nekaj diapozitivov turjaškega gradu, turjaških grofov ter njihovega pokopališča. Zadnja dva diapozitiva sta v dvorano vnesla nemir. Prikazovala sta igralce, ki so v dvorani, v kateri smo poslušali predavanje, leta 1941 zaigrali gledališko igro. Naj kot zanimivost povem, da je nekaj današnjih poslušalcev sedelo v dvorani tudi leta 1941. Celotno predavanje je g. Zrnec popestril z zanimivimi in preprostimi komentarji, ki so posebej navdušili obiskovalce, ki njega in njegove prijatelje poznajo. Po končanem predavanju je uradni del popoldneva zaključil kvartet, ki nas je glasbeno obogatil še s tremi pesmimi. Članica Kulturnega društva Škocjan, gdč. Maja Sodja, se je g. Zrncu zahvalila za prijetno popoldne. Predsednik Kulturnega društva Škocjan, g. Jožef Marolt, pa se je g. Zrncu zahvalil s knjigo Marija v slovenski umetnosti. Sledilo je veselo druženje ob pijači in prigrizku, za kar je poskrbel g. Martin Tomažin, ravno tako član Kulturnega društva Škocjan. Klepet z g. Tonetom Zrncem. G. Toneta Zrnca so želeli pozdraviti številni udeleženci predavanja. Tako sem morala malce počakati, da sem tudi jaz prišla na vrsto. Naj vam na kratko predstavim, kdo sploh je g. Tone Zrnec. G. Tone je član misijonske družbe svetega Vincencija Pavelskega, oziroma po domače, je lazarist. Izhaja iz Laporja, ki se nahaja v današnji občini Velike Lašče in župniji Škocjan, kjer je preživel svoja otroška leta. Kasneje ga je pot zanesla v tujino. Leta 1945 je odšel študirat v Rim, kjer je bil še pred koncem študija posvečen v duhovnika. Teološki študij je nadaljeval in ga končal v Španiji. Nato ga je pot peljala v Argentino, Čile in Peru. Leta 1959 so ga zaradi pomanjkanja duhovnikov poslali v Kanado, v Toronto, kjer deluje še danes. Ko sem ga vprašala, kaj še želi povedati o sebi, je navdušeno pripovedoval o fotografiranju: ''Privatno se rad ukvarjam s fotografiranjem. Imam zbirko 10.000 fotografij. Preslikal sem tudi mnogo knjig, da sem dobil ustrezne fotografije.'' Seveda predava tudi v Kanadi. Povedal mi je, da je med drugim imel predavanje o slovenskih cerkvah. Na koncu naj povem, da bo(je - o.p. urednik) g. Tone Zrnec praznoval v nedeljo, 23. septembra, biserno mašo v svoji rodni župniji. O tem pa bomo pisali v naslednji številki Grosupeljskih odmevov. mag. Branka Škufca Obisk Pekarne Grosuplje Tudi v letošnjem šolskem letu smo z učenci drugih razredov izvedli naravoslovni dan z naslovom: OBISK PEKARNE GROSUPLJE. Izvedli smo ga v mesecu juniju, vanj pa so bili vključeni vsi 2. razredi Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje ter tudi podružnice: Žalna, Št. Jurij, Šmarje - Sap in Kopanj. V zahvalo za odlično vodenje ter za vsa presenečenja, ki so nam jih pripravili delavci Pekarne Grosuplje, so učenci skupaj z učiteljicami poslali na uredništvo Grosupeljskih odmevov več prispevkov -enega od teh objavljamo: Dragi pek Matevž! Ko sva vstopili v Pekarno Grosuplje, sva se te zelo razveselili. Ko si nas popeljal po pekarni, se nama je zdelo čudovito. Zelo nama je bilo všeč, ko smo pekli žemlje, izdelovali kitke in ptičke. Matevž, zelo si bil prijazen. Še posebej nama je bilo všeč, ko si nam podaril darila. Tvoje žemljice so najboljše. Všeč nama je bilo tudi, ko smo šli v hladilnico. Hvala ti za vse in upam, da se bomo še kdaj videli. Lucija in Barbara, 2. razred Podružnične šole Kopanj Za konec pa še izjava zelo domiselnega učenca: Šel bom za peka, bom prišel vsaj do kruha. avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Jakševi s Police Vedno so me navduševali ljudje, ki znajo zgrabiti življenje v svoje roke in si ga ukrojijo po svoje kljub težkim časom. Pogumno najdejo pot iz krize in poiščejo najboljše rešitve zase in za svoj rod. Na to mislim predvsem takrat, ko gledam opuščene, razpadajoče domačije ali pa poslušam tožbe, kako da se nič več ne splača. Za primer pozitivne naravnanosti in uspešnega prilagajanja vedno novim izzivom in razmeram imam v mislih Skubičeve iz vasi Polica 2b pri Grosupljem. K njim sem zahajala že takrat, ko so bivali še v stari hiši sredi vasi. Vse generacije nazaj se je pri hiši reklo - pri Gornjem Jakšu. Več rodov nazaj je takratni gospodar Jaka iz enega grunta naredil dva za dva sinova. Enega je namenil Janezu, ki je bil po poklicu kovač. Kovačijo si je uredil kar v veži, v »štiblcu« pa še malo mizarsko delavnico za priložnostna popravila lesenega orodja, voz, kadi in podobnega. Bil je izredno spreten, saj si je celo, ko so mu zaradi bolezni odrezali nogo, kar sam naredil nadomestno - leseno. Za ženo si je izbral Prinčevo iz zaselka Goričane. Eden od desetih otrok, ki jih je rodila, je bil Filip, oče sedanjega gospodarja. Prevzel je domačijo, a se je ukvarjal le še s kmetijstvom, kar je bilo mnogo teže, zato se je za kruhom odpravil celo v rudnik v Belgijo. Ko se je vrnil, se je leta 1930 poročil z Ano z Malega Vrha nad Trebeljevim. Tudi zdaj se je v hiši rodilo 10 otrok, kar trikrat so bili dvojčki, zadnji, ki je v hiši prijokal na svet (1944), pa je bil France, ki se je izučil za soboslikarja. Da bi si malo opomogel, je odšel delat v Nemčijo, a zaradi očetove bolezni so ga kmalu poklicali domov. Kot edini moški potomec (kar trije njegovi bratje so umrli) je na očetovo željo, zapisano v testamentu, leta 1969 moral prevzeti skrb za gospodarstvo in mamo. Takrat je bilo v hlevu sedem glav živine, strojev nobenih, hiša pa stara in zelo potrebna popravil. Ker je bilo doma dosti dela, se je mladi gospodar zaposlil kot pismonoša, da je prišel do skromne plače in malo več časa, ki ga je nujno potreboval za delo na kmetiji. Najprej je za silo popravil staro hišo, leta 1974. pa se je poročil s Sonjo, ki je v zakon pripeljala tudi sina Borisa iz prejšnjega zakona. Zdaj živi s svojo družino v svoji hiši na Polici. Že pet let za tem sta zakonca začela graditi na svoji parceli na robu vasi novo hišo. Veliko sta morala delati. Sonja je ob večerih in ob nedeljah še frizirala, kuhala je za vse delavce in prijela za vsako delo. Sreča je bila, da sta lahko prodala nekaj kosov zemlje, pa tudi, da je na parceli, kjer sta začela z gradnjo, bilo dovolj kamenja in ogromno peska, tudi za marsikoga drugega. Vzela sta tudi dva kredita in ko so dali novo hišo pod streho, sta staro prodala, da sta lahko nadaljevala z gradnjo. Z njimi se je preselila tudi Francetova mama, ki je imela v novi hiši svojo sobo, kuhalnico in štedilnik pa je prepustila »tamladi«. Obdelovali so vseh 6 ha obdelovalne zemlje, gojili prašiče, oddajali so mleko in se ukvarjali še z marsičem. Med tem sta se jima rodila še dva otroka: Franci in Peter. Ko sta fanta odraščala in začela razmišljati o svojem poklicu, se nobeden ni navdušil za kmetovanje. Franci se je že od malega rad sukal po kuhinji in je želel postati gostinec (danes je uspešen solastnik dveh Mehiških restavracij), Peter pa se je odločil za čevljarstvo. Ker so bili časi kmetovanju čedalje manj naklonjeni (k 4 bikom so jih dokupili še 10; v Kmetijski zadrugi so upali, da se bo v dveh letih, ko bodo biki zrasli, že obrnilo na bolje, pa v resnici niso mogli odkupiti niti enega), so najprej opustili živinorejo. Leta 1992 so registrirali podjetje S.F.S. d.o.o. s trgovino, 1995. pa prvi in edini v Sloveniji začeli izdelovati in tržiti proizvode za higiensko in enkratno uporabo za hotele in zdravilišča, kar delajo in tržijo tudi danes. Hlev so najprej spremenili v skladiščni prostor, zgornji del, kjer so shranjevali seno, pa so počasi spreminjali v čevljarsko delavnico za Petra, ki je najprej čevljaril v pritličju stanovanjske hiše. Združili so obe stavbi tako, da ima Peter zdaj tudi lepo Prenovljena domačija Jakševih. stanovanje - zdaj že tudi za tri svoje sinove. Njegovo bivšo delavnico so preuredili v najemniško stanovanje, v prejšnjem hlevu pa pridobili še dva. Tako si je tudi Sonja prislužila svojo »pokojnino«, ki je sicer kljub vsemu garanju ne bi mogla. Od stare hiše hranijo le še star šivalni stroj in nekaj orodja, ki ga je France očistil, prebarval in napravil pod kozolcem neke vrste muzej kmečkega orodja. Torej nikoli ni pozabil svojih kmečkih korenin, čeprav zdaj obdelujejo le nekaj malega zemlje. Peter je svojemu drugemu sinu dal ime Filip, v spomin na deda, ki ga Peter in Franci nikoli nista poznala, a ga globoko cenita. Delavnost in pravilen odnos do prednikov so jima vcepili starši. Zadnja sprememba, ki spet dokazuje, kako Skubičevi znajo iti v korak s časom, je kurjenje z lesno biomaso. Pod kozolcem od letošnjega poletja stoji stroj za sekanje drv. Kurjenje in ogrevanje vseh stanovanj in delavnice je tako popolnoma avtomatizirano in ekološko najbolj neoporečno. Vredni so posnemanja! Ivanka Mestnik Sonja in France Skubic ob gospodarskem poslopju. 32 upokojenci Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Bilo je Urejen fundus Sredi avgusta smo imeli pravo udarniško akcijo - nujno čiščenje prostora pod odrom, ki združuje predmete več vsebin: celoten računovodski in vsebinski arhiv ZKD Grosuplje, tehnično okolje in skladišče za hišnika, fundus (urejena zbirka kostumov in scen predstav minulih sezon) za gledališko dejavnost, malo skladišče okvirov, podstavkov in ulitkov za likovno dejavnost. Zdaj je ta prostor že poln, vendar je urejen in očiščen, kot je potrebno. Brez pomoči članov Gledališča GGNeNi bi se naše čiščenje zavleklo v nekaj dni, tako pa smo to uredili v petkovem popoldnevu in sobotnem dopoldnevu. Kontejner z odpadnim materialom je bil hitro poln. Če potegnemo črto čez to očiščevalno akcijo: ugotovili smo, da je naš kulturni dom resnično premajhen, če bi hoteli vse stvari sproti urejati. Tudi sam dostop je za tovrstne namene zelo nefunkcionalen in prostor poleg pododra - kurilnica, je izjemno vlažen. Bolj intenzivno bomo delali, vse manj prostora bomo imeli. Ob tej akciji pa smo spletli dobro vez z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje. Za več kot korekten odnos in sodelovanje se zahvaljujemo direktorju Tomažu Riglerju in operativnemu vodji Franciju Šestu. Obnova kulturnega doma Letošnje poletje smo v Kulturnem domu Grosuplje opravili nekaj najnujnejših obnovitvenih del. Notranjo obnovo, ki je žal publika ne bo opazila, zajema v celoti zamenjana dotrajana odrska mehanizacija (vitli, jeklenice ter sistem škripčevja). Zaradi standardov, ki so predpisani, smo morali z odra odstraniti nekaj toplotnih teles in prestaviti ekspanzijsko posodo. Zunanja obnova, ki bo na vidnem polju vseh obiskovalcev, pa obsega zamenjavo vseh tlakov pri vhodih v Kulturni dom. V povezavi s tem smo morali zamenjati tudi glavna vhodna vrata in opraviti nekaj potrebnih soboslikarskih del in drobno kozmetično ureditev dvoriščnega dela vhoda v Kulturni dom. Z novo sezono bo tako tudi lepša podoba Kulturnega doma prispevala k boljšemu počutju obiskovalcev. Čeprav smo morali trdno držati vse niti obnove v rokah, pa zdaj ugotavljamo, da so pri obnovi sodelovali sami domači izvajalci. Tudi pri tistih najbolj specializiranih delih. Zadovoljstvo je zaradi dobrega rezultata tako še večje. In ker so dobro opravili delo, bomo lahko mi v svojem delovanju še boljši. Pomembna prepletenost dejavnosti, urejene infrastrukture okolja, je vrednota, ki se je skoraj ne zavedamo. Zaključena dvomesečna razstava palete V galeriji Mestne knjižnice Grosuplje so članice likovne skupine Paleta KD Teater Grosuplje razstavljale v počitniških mesecih 55 izbranih likovnih del (akril, olje, akvarel) pod skupnim imenom Čas, ujet v sliki. Šestnajst likovnih ustvarjalk je dela ustvarilo v okviru izobraževalnega procesa v prejšnji sezoni. Razstavo si je, pod vodstvom članic UTŽ, ki so prostovoljno dvakrat na teden odpirale razstavni prostor, ogledalo 498 obiskovalcev. Po prebiranju knjige vtisov lahko sklepamo, da je razstava dosegla svoj namen in obogatila barvno paleto počitniškega mestnega utripa. Naše dejavnosti za najmlajše, predstavljene v katalogu pro-stočasnih dejavnosti LAS 2007/2008 Odzvali smo se povabilu Lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje zasvojenosti v občini Grosuplje in v njihovem letošnjem katalogu prostočasnih dejavnosti predstavili našo ponudbo društvenih dejavnosti. Z vključitvijo čim večjega števila otrok in mladostnikov v različne dejavnosti tudi mi aktivno prispevamo v njihovo ustvarjalno preživljanje prostega časa. Poleg dobrih mentorjev, ki so močan motor skupine, ponujamo tudi delavnice, ki so izbrane in atraktivne. Lahko rečemo, da je bilo povpraševanje po gledališki in baletni dejavnosti na podlagi te objave precejšnje. Upamo, da bomo z večjim vpisom, mogoče tudi z novo gledališko skupino, vidno okrepili vrste ZKD Grosuplje z najmlajšimi člani. Dodajamo lahko le to, da smo po vpisu v baletno skupino, ki je bil v četrtek, 13. oktobra 2007, že oblikovali dve skupini malih baletk. Info ZKD Dogaja 11. do 14. oktober 2007, Portorož 10. FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA Uspeh filma »Ujeti zajca« Film »Ujeti Zajca« režiserja Luke Gluvica, v produkciji ZKD Grosuplje in Gledališča GGNeNi (KD Teater), se je uvrstil na 10. festival slovenskega filma v Portorožu. Festival slovenskega filma je kulturni in poslovni dogodek, na katerem se srečujejo filmski ustvarjalci, strokovna javnost, poslovni partnerji in ljubitelji filma. Je vsakoletno srečanje, na katerem se štiri dni zapored odvrti produkcija celovečernih igranih, dokumentarnih in kratkih filmov, vrstijo se novinarske konference, strokovna in poslovna srečanja, zaključi pa se s slovesno podelitvijo nagrad Vesna. Vesna simbolizira moč junakinje iz legendarnega istoimenskega filma, ki ga je leta 1955 režiral František Čap. Selektor letošnjega festivala Jože Dolmark je film »Ujeti Zajca« zelo pohvalil in čestital ustvarjalcem za odličen izdelek. Primerjal ga je s filmom »Jaz sem iz Titovega Velesa« makedonske režiserke Teone Mitevske, v koprodukciji Makedonije, Slovenije, Francije in Belgije, ki je na letošnjem filmskem festivalu v Sarajevu prejel posebno nagrado žirije, častno nagrado za prispevek na filmskem področju. To je vsekakor dobra vzpodbuda za nadaljnje delo na filmskem področju v Grosupljem. Ustvarjalci filma so ustanovili svoje kulturno društvo Smila, v kateri je najdejavnejša sekcija SmilaFilm. Od prvega filma je sekcija ustvarila že štiri kratke igrane filme, od katerih se je film »Pianist« uvrstil v tekmovalni program Festivala 600". Izbiranje novih članov v organe ZKD Grosuplje V službi ZKD Grosuplje tečejo priprave na volitve. V društvih že izbirajo možne kandidate za vodstvo ZKD v naslednjem mandatu, saj se zdajšnji ekipi z Ljubom Vilarjem kot predsednikom konec leta izteče mandatno obdobje. Na sestanku strokovne službe in predsednika ter člana OI zveze je bilo ugotovljeno, da mora biti izbira novih članov predvsem osredotočena na ljudi, za katere funkcije avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi 33 Film Luke Gluvica UJETI ZAJCA v produkciji ZKD Grosuplje, KD Teater in Gledališče GGNeNi se je uvrstil v tekmovalni program 10. festivala slovenskega filma, ki bo v Portorožu. ZKD Grosuplje čestita ustvarjalcem za uvrstitev v tekmovalni program 10. festivala slovenskega filma v Portorožu, od 11. do 14. 10. 2007. niso le častna naloga. V toku sprememb zakonov tudi na tem področju postaja potreba po odgovornih, delovnih, torej aktivnih članih z jasno vizijo in poznavanjem sistema organiziranosti in delovanja zveze. V jedru ljubiteljske dejavnosti ostaja isto le to, da samo dober, močan motor - mentor, vodja skupine, predsednik - z jasnimi cilji lahko potegne za sabo vse ostale ljudi. Tudi glede zelo uspešnega sodelovanja z Občino Grosuplje ugotavljamo, da je sistem financiranja z vsem pisanjem in poročili vred, če je dobro izpolnjen, izjemno dober pokazatelj o aktivnostih, delu in kazalcih njihovega delovanja. Čeprav smo zakonsko jasno opredeljeni kot ljubiteljska in nepridobitna dejavnost, se pisanju in izvirnemu marketingu ne moremo več izogniti. vodile pri izboru različne lutkovne estetike, je letos rdeča nit likovna izraznost, podoba lutk. Tako boste spoznali delo nagrajenca Prešernovega sklada 2006 Silvana Omerzuja, pa funkcionalno prvovrstno in estetsko prepoznavno scenografko in kostumografko Jasno Vastl, »odpujsali« bomo v izjemni glasovni animaciji z Jurijem Součkom, poizkušali bomo narediti lutko prav iz vsega v domiselnih kombinacijah likovne zasnove Petra Aliča in Vasilija Fišerja in spoznavali nasprotja med vroče-mrzlo, slano-sladko...z Zlatolasko in tremi medvedki. Spet nekaj trenutkov, ki lepšajo dan in kažejo otrokom različne poglede na svet, ki ga živimo. In zdaj še razpored in naslovi: MOŽIČEK MED DIMNIKI - torek, 16. oktober 2007 ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI - torek, 6. november 2007 PIPI IN MELHIJAD - torek, 8. januar 2008 Zaključna redakcija otroškega abonmaja 2007/2008 Ni lepšega, kot spremljati otroke, ko z navdušenjem in skoraj zadržanim dihom spremljajo dogajanje na odru. Lansko leto smo imeli v okviru otroškega abonmaja kar nekaj takšnih trenutkov. Pravkar zaključujemo redakcijo izbranih predstav in vas spet vabimo. Edina sprememba letos je ta, da začenjamo z abonmajem mesec prej, tako da bomo začeli s prvo predstavo že v torek, 19. oktobra 2007, s prvo predstavo ob 17. uri. Izbrali smo tudi rezervne predstave, če pride kaj vmes - lansko leto smo imeli dva taka primera. Cena celotnega abonmaja petih predstav je 20 EUR, seveda bo nekaj popustov pri vsakem naslednjem otroku. Če so nas lansko leto BALERINA IN KLADIVO - torek, 4. marec 2008 SNEGULJČICA - torek, 1. april 2008 Vpis v otroški abonma se bo začel s 1. oktobrom 2007 in bo trajal vse do prve predstave, do torka 16. oktobra 2007. Vpisati > 34 upokojenci Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 >se lahko pridete kar k nam, na ZKD Grosuplje, Adamičeva 16, v pisarno, ki je nad dvorano. Tisti pa, ki imate otroke v vrtcih, se boste vpisali kar tam. Upam, da ni treba posebej poudarjati, da morajo abonmajsko karto kupiti vsi obiskovalci, tudi starši, ki pridejo z otroki. Le tako lahko udobno namestimo vse gledalce. Če vas pa še kaj zanima, nas lahko vprašate na telefon: 01/786 40 28, ali GSM: 041 674 050, za tiste, ki raje pišete pa e-pošta: grosuplje@kultura.si! Vabilo med člane društva ZKD Grosuplje V evropskih sosednjih državah prostočasno kulturno udejstvovanje in izobraževanje državljanov in kulturo samo uglašujejo kot zdravje - takrat, ko ga imaš, o njem ne razmišljaš, ko pa opaziš, da si bolan, je velikokrat že prepozno - čeprav je bolan za zdravje pripravljen dati prav vse. Torej ne pustite, da skrite želje ustvarjanja v vas usahnejo. To, da izrazimo svoja občutja na način, ki nam ga zvrstno zelo široko ponuja paleta umetnosti, je še vedno priložnost, ki jo ponujamo v okviru društev zveze prav vsem generacijam. Je pa le nekaj res, da ima kulturna dejavnost nekaj lastnosti, ki narekujejo vsem, ki se z njo ukvarjajo, veliko mero odpovedi, trme in vztrajnosti. V umetnosti je izmerljiv samo ritem v glasbi, drugih pravil pa nekako ni, oziroma so zato, da jih vsaka nova umetniška estetika postavi na glavo. In prav zato je tako, da danes v kulturni zgodovini neredko slovijo za večne ustvarjalci, ki v svojem času skorajda niso bili poznani. In naj zaključim z mislijo Vladimirja Bartola (navduševale so ga mnoge stvari, najrajši pa je imel biologijo, filozofijo, psihologijo, umetnost in seveda literaturo in pa gledališče, kot znanstvenik pa je tudi zbiral in raziskoval metulje), ki jo razpreda v svojem Svetu pravljic in čarovnij - saj pisanja se lahko nauči vsak, saj obstajajo šole za pisanje, ampak »avtentičnega« pa nima vsak in se ga ne da naučiti. Potem pisatelj to pokomentira s predavanjem Miroslava Krleže književnikom, v katerem je veliki, takrat jugoslovanski pisatelj navedel petdeset nagrajenih slikarjev neke francoske institucije skozi petdeset let- med njimi ni bilo niti enega imena, ki bi danes še kaj pomenilo. Bartol potem ugotavlja, da je to »avtentično« izjemno težko prepoznati, ko je ustvarjalec, umetnik še živ, čeprav je definicija avtentičnega izjemno preprosta - to je nekaj, kar ostane v umetnini živo še dolgo potem, ko sta avtor in njegova doba že minila. Naj zaključimo velikopotezno: na ZKD Grosuplje vas vabimo na avtentična potovanja. Pa še tole: »potovanja« so pravzaprav brezplačna in »potujete« z najboljšo agencijo. Po naročilu mentorjev naslednjih skupin pišemo: pravih izzivalcev avtentičnosti primanjkuje kar v nekaj skupinah: MoPZ Corona, zborovodja Jernej Kralj: pevce (moške) MoPZ Šmarje, zborovodkinja Mojca Jevnikar Zajc: pevce (moške) Obe skupini sta bili letos uvrščeni na republiško srečanje po izboru strokovnih sodelavcev v okviru JSKD. Torej gre za skupine, ki resno delajo - kot sami pravijo pa so prijatelji tudi drugače. Lepo povabljeni med njih v svet pevskih izzivov. Gledališče GGNeNi, mentor Simona Zorc Ramovš: igralci (dekleta in fantje) Skupina redno deluje in združuje študente in dijake, ki želijo raziskovati v umetniško gledališkem izrazu. Imajo kar nekaj uspehov in igrajo predvsem tista besedila, ki jih vznemirjajo in sporočajo o danes. Literarna dejavnost, vodja skupine Larisa Daugul: predvsem dijaki in študentje. V okviru KD Teater Grosuplje bodo preoblikovali literarno skupino, njen zdajšnji del baje že organizirano lovi še neodkrite talente in bo njihovo delo predstavilo domači publiki. UTŽO Grosuplje, koordinatorica Andreja Smolič: vse, ki se želijo izobraževati in so v najlepših letih UTŽO Grosuplje je vzoren primer delovanja aktivnih starejših v kraju. Njihova dejavnost se prepleta s številnimi študijskimi krožki, redno v tem okviru raziskujejo dom in tujino -jezikovno, ekološko, kulturno zgodovinsko, računalniško,.. Uradni vpis je v četrtek, 4. oktobra 2007, s predavanjem, ki mu sledi vpis. Vse se bo odvijalo od 9.00 do 13.00 ure dopoldan v dvorani Družbenega doma Grosuplje. Napovedujemo... četrtek, 27.09. 2007 ob 19:30 Kulturni dom Grosuplje DS Scena: komedija TEŽAVE S HRBTENICO Vas je že kdaj uščipnilo v hrbtenici? Bi se radi na ta račun vsaj enkrat pošteno nasmejali? Dovolite, da za to poskrbi DS Scena. Po uspešnih nastopih doma in na gostovanjih v Bertokih, Šentjakobskem gledališču in še kje, ste tokrat vabljeni v Kulturni dom Grosuplje, da si ogledate komedijo z naslovom Težave s hrbtenico. Vabljeni. Od ponedeljka, 1. 10. 2007 do petka, 5. 10 2007, kulturni dom Grosuplje - Teden otroka Otroci so male iskrice v našem bivanju. Mali radovedni otrok, ki v prvih letih življenja srka vase vse zavedno in nezavedno kar pride do njega iz okolja v katerem živi, mnogim pomeni izziv. To zagotovo velja tudi za ustvarjalce vseh umetniških zvrsti, ki za njih pripravljajo najrazličnejša doživetja. V okviru sodelovanja s šolami smo letos na ZKD Grosuplje organizirali pravi ustvarjalni praznik v tednu otroka. Kot se za našo hišo spodobi, jih bomo popeljali v svet pravljice, glasbe in tudi trpke sedanjosti. V letošnjo ponudbo smo vključili filmske, lutkovne predstave in glasbeni performans. Za vsako stopnjo smo izbrali primeren program: prvi in drugi razred bo razveselila večna pravljica SVINJSKI PASTIR v izvedbi Lutkovnega gledališča FRU-FRU, malo starejši tretješolci se bodo prepričali, da se vse sanje lahko izpolnijo, le če verjameš vanje v še vročem animiranem filmu RATATOUILLE, ki je sinhroniziran v slovenščino, četrto- in petošolci bodo uživali v estetiki drugih kultur v ZAČARANI ŠTORKLJI v izvedbi Mini Teatra Ljubljana, ki je v izvedbo pravljice vključil tudi bolgarske umetnike, za boljši ustvarjalni naboj šesto- in sedmošolcev bo poskrbel Trio Kučma v glasbenem performansu za otroke z naslovom GLAS, s filmom Ala Gora NEPRIJETNA RESNICA pa se bodo »spopadli« najvišji razredi devetletke - da bodo vedeli v kakšen svet odraslih vstopajo. Po filmu bo sledilo še zanimivo predavanje Slovenskega E-foruma predavatelja Andreja Klemenca »Neprijetna resnica naših življenjskih stilov«. V avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi multimedijskem stilu se bodo učenci zelo konkretno seznanili o spremembah našega podnebja, spoznali različne stile življenja Potratnikovih in Mavričnikovih, dvourno druženje bodo končali še s kvizom o filmu. In kaj je pika na i pri našem izboru poleg izbrane vsebine?! Lutkovno gledališče FRU-FRU, SVINJSKI PASTIR: Predstava je nastala v sodelovanju z gledališčem ZAPIK. Na 12. mednarodnem festivalu POLETNI LUTKOVNI PRISTAN, Maribor 2000 je prejela nagrado otroške žirije (25 zvezdic) in bila l. 2001 uvrščena na Bienale slovenskih lutkarjev v Mariboru. Trio kučma, glasbeni performans GLAS: predstava je na 17. mednarodni festival POLETNI LUTKOVNI PRISTAN, Maribor 2006 prejela: nagrado za izvirnost, nagrado za besedilo in priredbo besedila (Matevž Gregorič in Boštjan Gorenc - Pižama), nagrado za glasbo/glasbeno opremo (Peter Kus in Andrej Žibert) in nagrado nagrada otroške žirije (25 zvezdic) Film: NEPRIJETNA RESNICA Marcel Štefančič je film v svojem tipičnem slogu komentiral kot »dokumentarec, ki ga požrete na dušek. Neprijetna resnica bo zasenčila in preglasila vse letošnje grozljivke, šokerje in filme katastrofe.« Film: RATATOUILLE Nepričakovana zgodba o prijateljstvu, pogumu, drznosti, iznajdljivosti in veri vase. Zgodba o tem, da mora vsak najti svojo pot, ne glede na to, kaj mu pridigajo drugi. Zgodba o tem, da moraš vedno in povsod ostati zvest samemu sebi. "Vsi sanjamo neuresničljive sanje," pravi režiser Brad Bird. "In vsi se trudimo po najboljših močeh, da bi jih uresničili. Remyjeve sanje so morda ene najbolj nemogočih, kar si jih lahko zamislite." Mini Teater Ljubljana, ZAČARANI ŠTORKLJI: Marionetna predstava je nastala po znani pravljici Zgodba o kalifu štrku nemškega pisatelja Wilhelma Hauffa. Kot večina klasičnih pravljic je tudi pravljica Začarani štorklji večplastna in tako ponuja več tem za interpretacijo. Ekipa ustvarjalcev iz Bolgarije je skupaj z igralcem, animatorjem in nagrajenim ustvarjalcem številnih predstav Robertom Waltlom izbrala temo svobode v okviru problema oblasti. Za vse tiste, ki vas v dopoldanskem času ne bo (predstave so zaradi sodelovanja s šolami zaključene), pa vabilo na film režiserja Brada Birda RATATOUILLE, v četrtek 4. oktobra 2007, ko ga bomo predvajali tudi ob 18:00 uri, v popoldanskem terminu. Poleg dobre animacije in večne zgodbe boste lahko v dobri sinhronizaciji lahko prepoznali glasove številnih slovenskih igralcev: Lada Bizovičarja, Nine Ivanič, Matjaža Javšnika, Braneta Završane, Iztoka Valiča, Borisa Cavazze,.... Lepo povabljeni! torek, 16. 10. 2007 ob 17:00 in 18:00 uri, Kulturni dom Grosuplje Prva predstava Otroški abonma 2007/2008 ZAJEC ZDRAVNIK O predstavi: Osrednji lik zgodbe je mali možiček, živi med dimniki 'starega mesta'. Kot dobri duh pomaga revnim in 'navadnim' malim ljudem, rešuje njihove težave in tegobe in zato ga imajo radi; postane neke vrste njihov zaščitni in povezovalni element, saj z malimi dejanji udejanja in kaže svoje veliko in toplo srce. V predstavi je to osrednja tema, avtorjem je bistvena predvsem humana in prijateljska dimenzija človeške nravi, saj ta na koncu zgodbe premaga pohlep, napuh in agresijo. Predstava povezave pripovedništvo z lutko, prikazovanje lutke kot figure ter sožitje tradicije in sodobnega lutkovnega izraza v prepoznavno samosvojo sintezo. Gledališče Labirint se ob izvrstni Kovačičevi zgodbi zaveda arhetipskih, elementarnih pa tudi vseh sodobnih moči lutkovnega izraza in gradi na tej moči in raznovrstnosti tudi svoje lastno raziskovanje v novi predstavi. Zgodba 'Možiček med dimniki', izpod peresa nedavno preminulega pisatelja Lojzeta Kovačiča, je izšla v knjigi Zgodbe iz mesta Rič Rač. S pisateljem Lojzetom Kovačičem je režiser predstave Saša Jovanovic sodeloval že v skupini mladih lutkarjev 'Pionirski dom', katero je Lojze Kovačič kot mentor s posebno vnemo dolga leta vodil, zato se njegovih zgodb režiser loteva s posebno pozornostjo. Ustvarjalci predstave: Po avtorju besedila Lojzetu Kovačiču je zgodbo za predstavo priredil Saša Jovanovic, ki jo je tudi režiral in uredil dramaturgijo, za dobro slovenščino je poskrbela Tatjana Stanič, likovna podoba, poslikava lutk in scene je delo Jasne Vastl, lutke in sceno je izdelal Žiga Lebar, lutke pa oživljata Tina Oman, Saša Jovanovic. Predstava je nastala s finančno pomočjo Ministrstva za kulturo RS in MOL. Primerno za otroke od 3 let dalje. Zgodba 'Možiček med dimniki 'je v prvi vrsti namenjena otrokom, seveda pa se bodo v njej našli tudi odrasli. V sebi na eni strani nosi mnogo ostrine in značilnega Kovačičevega zajedljivega in zbadljivega humorja in kritike človeške nravi, ki je v zgodbi vseskozi latentno prisotna, na drugi strani pa Kovačičevo mehko in močno humanistično naravo. Zgodba vsebuje mehko kritiko človeške pohlepnosti in ne-senzibilnosti ter agresivnega načina življenja sodobne družbe, ki nas lahko hitro pripelje tudi do tiranije in vladavine terorja - če se ji zavestno ne upremo. Svoje humano sporočilo pripoveduje zgodba skozi socialno kontrastno izraženo razmerje dveh polov mesta v zgodbi -revnega in človeško prijaznega Starega mesta, ter bogatega in ošabnega Novega mesta. Če vas je tale zaključni komentar navdušil in če se niste odločili za abonma povabljeni v torek, 16. oktobra 2007 v dvorano Kulturnega doma Grosuplje ob 18:00 uri, na predstavo, ki bo odprta tudi za izven. četrtek, 25.10. 2007 ob 19:30 uri, Kulturni dom Grosuplje Koncert kvinteta ASTORPIA Kvintet Astorpia sestavljajo mladi, a že izkušeni ter uveljavljeni klasični glasbeniki, ki dokazujejo, da se lahko preizkusijo v malone vsaki glasbeni zvrsti. Čeprav delujejo od septembra leta 2006, so v tem kratkem času že posneli prvo zgoščenko »Mar del Plata«, ki je izšla decembra 2006 pri založbi Dallas Records. V letošnjem letu so posneli tudi videospot za singl Maria de Buenos Aires skladatelja Astorja Piazzolle z gostujočo pevko Vesno Zornik, ki je sodelovala tudi pri snemanju zgoščenke. Nastopajo širom Slovenije po festivalih, dobrodelnih prireditvah ter samostojnih koncertih. Med pomembnejše dosežke in nastope Astorpia uvršča predstavitev na lanskih Viktorjih, sodelovanje na mednarodnem tango festivalu, v okviru katerega so nastopili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, celovečerni koncert v Festivalni dvorani. Najbolj odmeven dogodek pa je bil nastop v polnih Križankah na festivalu Druga godba, kjer so poželi buren aplavz. Sodelujejo s priznanimi umetniki kot sta tango plesalca Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar ter s solistom Ljubljanske opere, vrhunskim pevcem Ivanom Andresom Arnškom, ki je dolga leta živel v Argentini. Kvintet Astorpia vas bo z odra Kulturnega doma Grosuplje popeljal na ulice temperamentnega Buenos Airesa v četrtek, 25. oktobra 2007 ob 19:30 uri. 36 upokojenci Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Medana pred Medano - Dnevi poezije in vina V torek, 22. avgusta 2007, so se v Mestni knjižnici Grosuplje predstavili trije pesniki iz različnih delov sveta: Usha Akella, Rocio Gonzalez in Miša Pasujevic. Dnevi poezija in vina so se zgodili že enajstič, že tretje leto se s prireditvami Medana pred Medano predstavljajo pesnice in pesnike z vsega sveta po Sloveniji, prvič pa so udeleženci mednarodnega srečanja poetov prišli tudi v Grosuplje. Kaj naj bi bolj sodilo skupaj, kot mehka pokrajina Goriških Brd, poezija in vino, je povedal gospod Igor Brlek, direktor Študentske založbe, ki sodeluje pri organizaciji in je natisnila tudi zbornik s prevodi pesmi vseh sodelujočih pesnikov. Večer je povezovala prevajalka iz nemščine Tanja Petrič. Z recitacijami pa sta sodelovala tudi dva člana skupine GGNeNi. Usha Akella se je rodila v Indiji, sedaj pa živi v Ameriki. V poeziji združuje jezik, občutja in doživetja obeh dežel. Organizira karavane poezije, kjer ponuja brezplačne delavnice in branja. V pesmi Tipke klavirja zahteva od svoje hčerke, rojene v Ameriki, da jo kliče amma (mama po indijsko), da je vsaj z besedo povezana z materinim jezikom. Pesem Poštni urad z mnogimi državami pa je posvečena kašmirskemu pesniku Aliju, ki je tudi živel v Ameriki, razpet med dve kulturi. Srb Miša Pasujevic je urednik Književnega lista, mesečnika za književnost umetnost in kulturo, piše poezijo in prozo. Pesem Črno-bela slikanica je nastala kot notranji izraz ljubezni in mladosti, ko so še vse poti odprte in je vse mogoče. Prebral je še pesmi Pol-dnevi, ki jih človek preživi med sanjami in resničnostjo. Blodenje - vedno pravzaprav iskanje pa postavijo človeka v blodnjak mest, kjer vedno nekaj išče, nečemu sledi. Mehikanka Rocio Gonzalez je diplomirala iz latinsko-ameriške književnosti. Za svoje pesmi je prejela nacionalno nagrado. Pesmi Ena, Dve in Tri so posvečene Sofiji. Notranja resnica pa je pesem o človeku, ki vedno postane to, kar noče biti. Koščakova soba se je zopet izkazala kot prelep prostor za branje in uživanje v poeziji. Zanimivo je bilo prisluhniti različnim jezikom, glasovom, melodijam. Pesniki so po prijetnem srečanju odšli še na predstavitev v Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljano. Marija Samec Tabor Cerovo je poživila glasba V okviru SEVIQC Brežice in projekta Klasikaa Dolenjska se je v taborski cerkvi na Cerovem zgodil koncert stare glasbe. SEVIQC (Semper Viva Quam Creata - Vedno živa kot ustvarjena) ima svoj sedež v Brežicah, na koncerte po Sloveniji pa vabi tuje in domače izvajalce stare klasične glasbe. Vsako leto širi svoje poslanstvo tako, da išče stare cerkve, gradove, samostane in druge zgodovinske objekte, ki so primerni za izvajanje take glasbe. Letos so tak koncert napovedali tudi na taboru Cerovo. V torek, 17. julija 2007, ob 20.30, so v Nikolajevi cerkvi zazveneli zvoki čembala Tineke Steenbrink in violine Judith Steenbrink, sester dvojčič iz Nizozemske, ki sestavljata Ensemble Severin. Zvečer so se proti taboru začeli voziti avtomobili, mnogi, ki živijo tam blizu, pa so prišli tudi peš. Pot proti taboru so osvetljevale sveče. Kar lepa procesija ljudi je napovedovala polno cerkev. Moderatorka in organizatorka večera, Simona Zorc Ramovš, je zaprosila poslušalce, bilo jih je okoli 90, naj prva skupina prvi del koncerta posluša v cerkvi, ostali pa zunaj, v drugem delu pa bomo zamenjali mesta. Zunaj v objemu zelenja in nočnega miru je bilo prijetneje poslušati glasbo, pa še tako vroče ni bilo kot v cerkvi. Po odmoru je cerkev ostala skoraj prazna, da sta tudi nastopajoči vabili poslušalce nazaj. Simpatični sestri Steenbrink sta vskočili namesto obolele nizozemske violinistke Lidewij van den Voort. Izvajali sta glasbo Leclaira, Rameauja, Bacha, von Biberja, Corellija in Händla. Včasih nežna in umirjena, včasih živahna in nagajiva glasba je polnila prostore tabora, ki verjetno že dolgo ni utripal tako živahno. Sestri sta bili nad lepoto cerkve tako navdušeni, da bi bili takoj pripravljeni snemati svoje nastope v takem okolju. Dogajanje so poživili še člani igralske skupine GGNeNi, ki so, oblečeni v srednjeveška oblačila, ilustrirali drobec življenja iz 16. stoletja. Tu jim je priskočila na pomoč Gabrijela Fleischman, izvrstna filmska, TV in gledališka maskerka. Prijetno, kot zna le on, pa je s predstavitvijo tabora in njegove zgodovine popestril večer tudi šentjurski župnik gospod Anton Hostnik. Topla in čutna glasba se je prepredla z izjemno lepim in intimnim ambientom obnovljenega tabora Cerovo in vse skupaj je pričaralo izjemen koncertni večer, ki bo še dolgo ostal v spominu. V naslednji sezoni pričakujemo na taboru Cerovo nekaj več dogodkov različnih glasbenih stilov, z vsebino, ki spada v tak ambient. Hvaležni smo vsem, ki so pomagali, da je večer uspel: bratoma Blažu in Roku Zrncu, ki sta preko svojega podjetja Drugačno pohištvo prispevala stole za poslušalce v cerkvi, g. Milan Hojč je poskrbel za prevoz klopi, ki so bile postavljene zunaj med cerkvijo in obzidjem, posodili pa so jih gasilci PGD Grosuplje, g. Božo Knez je poskrbel še za varno vrnitev obiskovalcev do parkiranih avtomobilov, saj je z močnim žarometom osvetlil gozdno pot, ki vodi do parkirnega prostora pod taborom. Temu objektu, ki je po obnovi postal eden najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov v Sloveniji, tako dodajamo živ sedanjik. Zagotoviti moramo le še stole in klopi - potem pa samo še atraktiven izbor vrhunskih glasbenikov, ki imajo radi malo drugačne koncertne prostore - brez električne podpore, z interpretacijo glasbe v čisti obliki. Zahvaliti se moramo zavodu Ars Ramovš, njegovemu direktorju Klemenu Ramovšu in ekipi Zveze kulturnih društev Grosuplje, da so domačim in obiskovalcem od drugod odkrili lepoto protiturškega tabora, ki sicer lepo obnovljen sameva sredi gozdov. Iz Ljubljane je prispel cel avtobus obiskovalcev in večina sploh ni vedela, da obstaja taka lepota tako blizu Ljubljane. Glede na navdušenje se bodo verjetno še kdaj vrnili podnevi, kot turisti. Le smerokaze bo treba postaviti, da bodo našli pot. Marija Samec avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Kiparski simpozij in kiparske delavnice Letos nekoliko okrnjeno Četudi svetniki niso potrdili v proračunu postavke, ki bi bila namenjena stroškom za izvedbo kiparskega simpozija Grosuplje - mesto kipov, so se kljub temu nekateri odločili, da bodo s projektom nadaljevali v nekoliko zmanjšani različici. Verjetno pa so se svetniki tako odločili zato, ker v samem Grosupljem ni urejenih površin, kamor bi na javnih mestih lahko postavili večje število kipov in skulptur. Kiparske delavnice O samih kiparskih delavnicah za otroke, mladino in odrasle, ki so bile od 20. do 24. avgusta in od 27. do 31. avgusta in sta jih vodila akademska kiparja Drago Vit Rozman in Lučka Koščak, ste lahko prebrali že v samem vabilu. V okviru simpozija pa so sodelovali trije kiparji, ki jih v nadaljevanju predstavljamo. Akademski kipar Radivoj Mulič je rojen leta 1968. Diplomiral je leta 1998 pri prof. dr. Marku Uršiču z diplomskim delom Umetnost in transcendenca. Sodeloval je na več kiparskih simpozijih, med drugim na mednarodnem simpoziju Terra v Kikindi, mednarodni likovni delavnici Štanjel 2004 ter mednarodni likovni delavnici 'Artita 05' v Piranu. Sodeloval je tudi pri več samostojnih in skupinskih postavitvah, med drugim v Ljubljani, Tolminu, Kobdilju in Izoli. Živi in dela v Komnu na Krasu. Akademski kipar Jernej Mali je rojen leta 1977. Diplomiral je leta 2003 pri prof. Luju Vodopivcu in prof. dr. Tomažu Brejcu. V septembru istega leta je vpisal magistrski študij restavratorstva. Ukvarja se s kiparstvom in restavratorstvom. Za njim je več samostojnih in skupinskih razstav, tudi v mednarodnem merilu: Verona (IT), Messina (IT), Danilovgrad (ČG), Krakow (PL) ter na več mestih po Sloveniji. Ustvarja javna dela, kot so kamniti kip ISSA pred Fakulteto za organizacijske vede v Kranju, kamniti kip ARBA v parku skulptur Mednarodne umetniške kolonije Danilovgrad, Črna Gora, likovna oprema zakristije cerkve sv. Marjete v Kosezah v Ljubljani ter 'Deklica z rastočo knjigo' v Severnem mestnem parku vLjubljani. Prejel tudi več nagrad na kiparskih natečajih. Živi in dela v Črnučah v Ljubljani. Kipar Stipe Miličič: »Tisto, kar ti je Bog dal, to znaš.« S prijaznim in zgovornim kiparjem Stipetom Miličičem pa smo napravili pogovor, ki ga objavljamo v nadaljevanju. Jože Miklič: G. Stipe! Se lahko predstavite našim bralcem? Stipe Miličič: Prihajam iz Ljubljane, po očetu pa sem z otoka Hvara. Jože Miklič: Se pravi, da ste se najbrž že v rani mladosti srečali s kamnom? Stipe Miličič: Da, in živim tudi na Krasu. Jože Miklič: V katerem kraju? Stipe Miličič: Dane pri Sežani. Jože Miklič: Poznam. Stipe Miličič: No, potem pa boste kdaj prišli na obisk? Jože Miklič: Je mogoče? Stipe Miličič: Seveda. Jože Miklič: Kako vam je všeč tukaj? Stipe Miličič: Lepo, lepo. Letos prvič sodelujem na tem simpoziju. Sprejeli so mojo idejno rešitev za skulpturo, ki bo stala na grosupeljskem pokopališču. Skulptura se imenuje Psalm 33. Jože Miklič: Lahko poveste, kakšna je vsebina te hvalnice po vaši zamisli realizirana v kamnu? Stipe Miličič: Ima simboličen pomen in govori o odhodu, jaz pa poskušam dematerializirano hvalnico oblikovati v kamnu. Jože Miklič: Lahko zaupate vašo starost? Stipe Miličič: Trenutno sem med tremi kiparji starosta. Star sem 57 let. Moja življenjska pot je bila nekoliko drugačna. 25 let sem delal v Leku kot doktor kemije. Potem sem to pustil in se posvetil kamnu. Jože Miklič: Kdaj ste pravzaprav začeli s kiparjenjem? Stipe Miličič: Pred desetimi leti. Jože Miklič: Ljubiteljsko?Ali ste imeli morda tudi kakšno dodatno izobraževanje? Stipe Miličič: Za to, kar vam je Bog dal v zibelko, ne potrebujete arbitrov in institucionalnih avtoritet, da vam omogočajo ali onemogočajo izpolnjevanje vaših otroških sanj. Tisto, kar ti je Bog dal, to znaš. Jože Miklič: Ste morda že kdaj sodelovali »v kakšni podobni navezi«? Stipe Miličič: Sem, v Avstriji. Tam je bilo v lesu. Doma imam postavljenih nekaj skulptur. Jože Miklič: Nisem vedel, da se srečujete tudi z lesom? Stipe Miličič: Tudi, ampak ne tako s srcem kot s kamnom. Kamen je bolj moj izpovedni material. Jože Miklič: Koliko časa boste še potrebovali na tem simpoziju, da boste skulpturo dokončali? Stipe Miličič: Do roka bo narejeno. Vsak dan ni dnevu enak. Včasih gre bolj hitro, včasih bolj počasi. Včasih moraš nekoliko bolj opazovati. Jože Miklič: Imate še kakšno posebno sporočilo za naše bralce? Ste si Grosuplje ogledali? Stipe Miličič: Ogledal. Vesel sem, da so se odločili za ta simpozij in za kiparjenje. To ni majhna stvar. Hvaležen sem Grosupljemu, da podpira kiparsko dejavnost. Zanimivo, da sem tu spoznal tudi kolego s Krasa. Verjetno bova še kaj skupaj naredila. Morda v Dalmaciji. Svet je majhen, če je srce veliko. Jože Miklič: Hvala za pogovor. Zaključna skupina otrok skupaj s kiparjema Dragom Vitom Rozmanom in Stjepanom Miličičem. 38 upokojenci Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Lep dan klice z Željkom Kozincem in Bogi Pretnar v Mestni knjižnici Grosuplje Novinarja Bogi Pretnar in Željko Kozinc sta nekaj let preživela v Grosupljem. Čeprav sta se preselila v Ljubljano, ju lepi spomini še kdaj pripeljejo med Grosupeljčane. Tako je bilo tudi v četrtek, 14. junija. Kljub vročini se je dvorana v Koščakovi hiši napolnila. Prišli so njuni znanci, pa tudi vsi tisti, ki imajo radi lepote naše dežele. Tudi četrta knjiga iz serije Lep dan kliče predstavlja 100 izletov po manj znanih krajih. Vendar to ni le turistični vodnik. Vsak izlet je opremljen z opisom naravnih ali kulturnih znamenitosti, obogaten z zgodbami, ki jih je pisalo življenje v izbranih krajih. Je lirična pesnitev o slovenskih pokrajinah in ljudeh. Ob pisanju vseh svojih knjig je mislil tudi na hendikepirane ljudi, ki ne morejo za njim po teh poteh, lahko pa se ob branju knjige v mislih z njim sprehodijo po vaseh, trgih, hribih, gradovih. Pogovor je duhovito in dinamično vodila njegova žena in novinarka Bogi Pretnar. ''Topli in dolgi dnevi kar sami kličejo po izletih. Med 100 bolj in manj znanimi ne prenapornimi izletniškimi točkami - tudi zdravilne so vmes - boš hitro našel prijeten kotiček, kamor lahko povabiš na izlet prijatelje ali sorodnike. Ker imamo v Sloveniji ogromno prelepih izletniških ciljev, ti bodo pri odločitvi gotovo pomagali pregledni in orientacijski zemljevidi, opisi in fotografije. Uživaj v branju in pohajkovanju,'' nas je na koncu povabil avtor knjige Željko Kozinc. Marija Samec Željko Kozinc in Bogi Pretnar - Foto D. Samec S KUD Marij Kogoj Turjak na 10. državno in 1. svetovno tekmovanje harmonikašic 18. avgusta je bilo na gradu RAJHENBURG pri Krškem 10. državno in žal nepopolno 1. svetovno tekmovanje harmonikašic. Udeležile so se ga tudi tri harmonikašice iz Trubarjevih krajev: Nina Kralj, Tea Kraljič iz Velikih Lipljen in Saša Gačnik z Vina. Ker smo bili dolžni obisk Krškemu, saj so leta 1996 oni že nastopili na srečanju harmonikarjev - Turjaški harmonikar, smo se za to tekmovanje že dalj časa temeljito pripravljali. Naročili smo avtobus, kjer so imele družine harmonikašic absolutno prednost, ostala mesta pa so zapolnili mladi, ki so se že in se še bodo izkazali v povezavi s to dejavnostjo, pa tudi mladi, ki bodo v prihodnje nosilci organiziranj raznih kulturnih prireditev. Odpotovalo je tudi 7 starejših, med njimi starosta KUD-a, g. Štefan Zrnec. Takšnemu sestavu pa najbrž ne more nihče oporekati, kajti to je bila med drugim tudi vzgojna in poučna ekskurzija, saj so mladi spoznali, da morajo biti vsi za enega in eden za vse. Spoznali so tudi, da niso prepuščeni sami sebi, kako se krepijo medsosedski odnosi, kako se sklepa nova prijateljstva ter spoznali nujnost medgeneracijskega povezovanja, kajti le tako je prišel uspeh. G. Štefan Zrnec je bil povabljen na oder, kjer je občinstvu naznanil prihodnje leto za Trubarjevo leto, saj bomo vsi Slovenci praznovali 500-letnico Trubarjevega rojstva. Poudaril je, da moramo zato še ''bol skup stopiti'' in povedal tudi, da prihajamo iz Trubarjevih krajev (občina Velike Lašče in občina Grosuplje). S tem smo si zagotovili še dodatne simpatije. Naša nastopajoča dekleta so imele dovolj časa (vožnja z avtobusom), da so pridobile samozavest in tako so na prireditvi dovolj korajžno nastopile. Z njihovim nastopom je bil marsikdo zadovoljen, zelo pa predstavnik iz Vidma (Udine), ki je naša tri dekleta že povabil na tekmovanje v Italijo. Z organizatorji smo se še dogovorili, da se 1. decembra udeležijo našega tradicionalnega harmonikarskega srečanja na Turjaku. Ob 23. uri smo se v prijetni vožnji z avtobusom vrnili na Turjak. S tem je bil uspešno zaključen še en premišljen projekt v organizaciji KUD-a Marij Kogoj Turjak. Za udeležence iz občine Velike Lašče in občine Grosuplje, KUD Marij Kogoj, predsednik Franci Pečnik Štefan Zrnec na odru. Saša Gačnik avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi GROSUPLJE Ponedeljek.1. Oktober ob2Q:00 Vsak ponedeljek zvečer so si mnogi radijski poslušalci lahko krajšali čas ob poslušanju Tonetovih tematskih večerov, kjer se je govorilo o čustvih, tabu temah, skratka o vsem, kar se tako ali drugače dotika ljudi. Tone zaradi spleta okoliščin ne razveseljuje več ljudi preko radijskih frekvenc. Ogromno ljudi je v preteklih tednih izrazilo željo, da bi ga spet slišali. Tako je nastala ideja o ponedeljkovih večerih V ŽIVO. Prvi ponedeljkov večer se bo zgodil 1. oktobra ob 20. uri v Pupa pubu v Grosupljem. Vstop za vse obiskovalce bo prost. Tone Košmrlj je za gosta prvega večera izbral simpatično miss Slovenije 2004 Živo Vadnov in štajerskega slavčka Damjana Murka. Seveda pa boste vsi, ki se nam boste pridružili, lahko Živi in Damjanu postavili najrazličnejša vprašanja in tako izvedeli še več. V družbi Toneta in najrazličnejših zanimivih gostov boste lahko ponovno nato vsak naslednji ponedeljek zvečer. V ponedeljek, 8. oktobra, bosta gosta vsesplošno aktivna bivša barovka Alma Brdžanovic in uspešni glasbenik Brendi. Se vidimo v ŽIVO! VSTOP PROST www, to nekos m r I j, s i glasi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 SALFd.O.O. Cesta na Krko it.lv Grosuplje 031 /213-626 PRI GROSUPELJSKEM POKOPALIŠČU VRTNARIJA GROSUPLJE v v VABI K JESENSKIM OBISKOM OD 17.9. 2007 DALJE Delovni Cas: ponedeljeli-petek fi.-lft.li, sobota 11«.h Jesen in aima sta lepi s pravimi J U cvetlicnimi nasadi. *Y ZATO VAM NUDIMO: - trajnice. - mačehe, - rese, - fcrizanteme, SO BIVANJE Z NARAVO JE OSNOVA ZA PRiJETNO VZDUŠJE V - substrate za sajenje VAŠEM DOMU ~ in se marsikaj. IN VKTU. Vzemite si č Opis vadb ZLATA LE' Dopoldanska teb vadba za vse, ki žeijo ohraniti svojo vitalnost tudi v jesen; svojega žuljenja. Za gibanje Kot preventivo! AEROBIKA Intenziven trening za celotno teb, katerega clj je z utrjmm pod 150 udarcev na minuto spraviti masčobne cekce c zabg telesa. Krepi na vadba za lepšo držo in bolj čvrsto telo. Z aktivacgo globokih nnišic oblikujemo svojo postavo in festne mfeS. Prijavite se na: 041 261 566 info@sunshine.sl Www. sU r Narečni klub Grosuplje Narečni, krajevni govor ni le bistvena in najstarejša sestavina naše kulturne dediščine, ampak tudi eden od temeljev slovenske zavesti. Narodna skupnost seveda potrebuje knjižni jezik, skupni jezikovni kod, ki se ga naučimo v šoli, slišimo v naših javnih ustanovah in na slovenskih radijskih postajah, beremo v knjigah in časopisih ter »gledamo« na slovenskih televizijah - toda zaradi vsega tega ni potrebno pozabiti ali se celo sramovati narečne govorice, ki nas ozemljuje in nezamenljivo povezuje tako z našim najbližjim okoljem kot z našo najglobljo kulturno preteklostjo. Dialektologi trdijo, da narečja ne izginjajo, ampak se - po devizi panta rhei/vse teče - predvsem spreminjajo, vendar sem se zamislil ob ugotovitvi, da pravzaprav več nimam družbe, v kateri bi naravno uporabljal naravni narečni govor. Zato smo ustanovili narečni klub, v katerem bomo govorili, gojili in spoznavali svoje dolenjsko narečje, pa ne le svoje, spoznavali in gojili bomo tudi vsa druga narečja, ki jih govorijo prebivalci in prebivalke Grosupljega in okoliških krajev, spoznavali druga slovenska narečja, s posebnim veseljem pa tudi narečja avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi društvo Sonce as zase. (60 minutne vadbe) Kdaj: Lko sredo in petek Kje: Gasilski dom Grosuplje / Gasilska 6 1290 Grosuplje asproti trgovine Tuš oz. za pekarno) Kaj potrebujete: udobno športno oblačilo, pijačo, športno obutev brisačo In talno blazino ali PROUAJA ODPRTIH VIN VIPAVSKEGA VMOIiOMSOA iOUSA Delovni čas: ponedeljek - petek 9-12 in 14-13 sobota 9-13 NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO GSM 031 536299 flfsano belo m riCete^batbera, merlot, TB/eabernet sauvignon), VAM PONUJAMOTjUDI BUTELJČNA VINA, MED KATERIMI PRESENEČATA HH * jL Zlati rumeni muškat iti merlot fbarique). .Klnlsler h idrsule rau;ja. Ji le KelSrano pilit! V1a jdrevju ifceillln. Slovencev v zamejstvu, spoznavali z narečji povezane materialne in duhovne kulture in navezovali stike z vsemi drugimi narečnimi govorci, ki jih bomo vabili k nam in obiskovali pri njih doma. Vse, ki imate radi in vas zanimajo narečja, vabimo, da se pridružite Narklubu G. Naslednji klubski sestanek bo v torek , 16. 10. ob 17. uri v Mestni knjižnici Grosuplje. Jakob Müller oglasi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA v Centru Dolfke Boštjancip na Igu PRENADENT D.O.O. vas vabi iri vam ponuja estetsko sanacijo zobovja s plombami, prevlekami iz najkvalitetnejšega porcelana, impiantanti ter protezami, beljenja in vse preventivne posege pri odraslih in otrocih. Naročanje po telefonu 040 / 934 000 vsak delavnik med 8. in 18. uro flZCIR NEPREMIČNINE, DELNICE, SKLADI, MENJALNICA Kolodvorska cesta 2 Grosuplje 01 7860 880 01 7860 881 m+386(0)31 610 644 azur@siol.net www.azur-nepremicnine.si PRODAJATE? KUPUJETE? NAJ VAM POMAGAMO! nepremičnine najdemo kupca za vašo nepremičnino * najdemo nepremičnino, ki jo želite kupiti * uredimo vso dokumentacijo- od sestave pogodbe do predloga za vpis v zemljiško knjigo- v sodelovanju z odvetnico * spremljamo vas do zaključka posla delnice, skladi nakup in prodaja slovenskih delnic * nakup in prodaja točk vzajemnih skladov tijsko zemljišče..." lovni prostori S Varno, zanesljivo, strokovno. avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Novosti iz domoznanske zbirke - 21 Zelenjava od kozice do pečice / [zbrala in uredila Tanja Pance]. - Grosuplje : Gratis trade, 2007. - 64 str. ; 20 cm. - (Mala kuhinja : najboljši weekend recepti; 12). Največja vrednost zelenjave je, da vsebuje malo kalorij in vse snovi, ki jih telo potrebuje: mineralne soli, vitamine, organske kisline, vlakna in v manjših količinah tudi maščobe. Ali ste vedeli, da lahko naredite repino torto ali torto iz rdeče pese? Gluvic, Goran Blejsko pritrkavanje : roman / Goran Gluvič. - Murska Sobota : Franc-Franc, 2006. - (Zbirka Križpotja). Roman prikazuje generacijo oficirskih otrok, ki se, zaznamovani z vzgojo in vzdušjem v družinah, vsak na svoj način upirajo vsemu, kar jih v življenju omejuje. Radensko polje , Grosuplje : zavarovano območje narave / Maja Berden Zrimec, Stane Peterlin, Alexis Zrimec. - Grosuplje : Občina Grosuplje, maj 2007. - 1 zgibanka ; barvne fotografije. Ob posvetovanju ''Povezovanje zavarovanih območij - iskanje razvojnih priložnosti znotraj območij zavarovanja'' in malo pred pohodom po Radenskem polju je izšla nova zloženka, ki nam predstavlja Radensko polje kot zaščiteno območje pod okriljem Nature 2000. Predstavili so tri radenske vode, Kopanj, rastlinstvo in živalstvo, grad Boštanj in turistični-informativni center Grajski vrt Boštanj. Dodana je še karta Radenskega polja in seznam treh kontaktnih oseb s telefonskimi številkami. Frbežar, Ivo -ilustrator Zgodba o medvedku Skuštrančku / Zdenka Obal ; ilustriral Ivo Frbežar. - Ljubljana : Morfem, 2007. Ljubezen v Zajčji dobravi / Mojiceja Podgoršek ; ilustriral Ivo Frbežar. - Ljubljana : Morfem, 2007. Ivo Frbežar se zadnja leta posveča otroški ilustraciji in pred nami sta spet dve slikanici s toplimi pastelnimi ilustracijami. Zaviršek, Slavko: Žarki vzhajajočega sonca / Slavko Zaviršek. - Cikava : samozaložba, 2007. - 91 str. Pesnik Slavko Zaviršek se je lotil japonske pesniške oblike haiku. Sam je v pojasnilu povedal, da so haikuji ena najbolj jedrnatih pesniških oblik na svetu. Vsebujejo le tri verze: prvi in tretji obsegata po pet zlogov, drugi pa sedem - skupno sedemnajst zlogov in pesnik se tega vzorca drži. Najpogostejša tema klasičnega haikuja je trenuten vtis iz narave, posebno občutenje nekega enkratnega pojava, ki čustveno vpliva na človeka. Tudi Slavko Zaviršek upesnjuje taka občutenja narave, predvsem tista, ki ga obkrožajo v okolici njegovega doma in ga spremljajo na vsakem koraku. Rad prisluhne glasovom v svoji okolici in v sebi. Močna je njegova navezanost na njemu bližnje ljudi: očeta, mamo, ženo, otroke. Pesniška knjiga je zanimivo branje. Severni veter Severni veter plapola čez močvirje. Noč se prebuja. Podpičje na nebu Sijoča zvezda. Pod njo se zlati luna. Podpičje neba. Pokojni oče. Danes ponoči je zaječala duša. Obisk očeta. Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem : obdobje zrelega baroka : katalog razstave Arhitekturnega muzeja Ljubljana na gradu Fužine v Ljubljani od 12. maja do 20. avgusta 2007 / Nace Šumi ; Asja Krečič ; Igor Sapač. - Ljubljana : Arhitekturni muzej, 2007. V 282 strani debeli knjigi je na str. 209 predstavljen grad Boštanj, na str.212 pa grad Praproče, takšen, kot je bil v času svojega največjega sijaja. KOZINC, Željko: Lep dan kliče 4 : 100 izletov / Željko Kozinc ; [karte Mateja Rihtaršič ; fotografije Željko Kozinc ... et al.]. - Ljubljana : Modrijan, 2007. - 336 str. : ilustr. ; 22 cm. [Deset] 10 let OŠ Brinje Grosuplje : 1997 - 2007 / [glavna urednica Irena Kogovšek ; zbrala, uredila Marija Bučar ; fotografije in viri Šolska kronika 1997 - 2007, Foto - video Rozman]. - Grosuplje : OŠ Brinje, 2007. - 47 str. : ilustr. ; 30 cm. Marija Samec Festival Krka - tretjič Kulturne prireditve različnega žanra je že tretjič »pod streho« spravila podeželska krajevna skupnost, kar je neke vrste fenomen v našem sosedstvu. V času, ko se na eni strani pojavljajo med ljudmi zgolj turbo-pop veselice in na drugi strani samo za peščico izbrancev in zaprte kroge namenjene elitne kulturne prireditve, so se v okviru Festivala Krka - izvir ustvarjalnosti zbrali prizadevni predstavniki iz vseh društev v Krajevni skupnosti Krka ter skupaj z znanim igralcem Matjažem Javšnikom skupaj spravili zahtevnih 11 od 12 načrtovanih prireditev. Zaradi smrti družinskega člana je odpadel le koncert Parlamentarnega Dixie Banda. Ko sem se po telefonu pogovarjal z Jožetom Kozincem, enem izmed organizatorjev tega festivala, je dejal, da je vodstvo festivala zelo zadovoljno tako s pripravljavci posameznih prireditev kot tudi izvedbo in z obiskom, saj so jih nekateri dogodki še celo pozitivno presenetili. Ves izkupiček pa vlagajo v nadaljnji razvoj teh dejavnosti, tako v opremo raznih odrov, streh in kulis, vsako leto pa poskrbijo tudi za kakšen izlet vseh tistih, ki sodelujejo pri pripravi. Že zdaj pa vabijo tudi vse Grosupeljčane in okoličane na festival, ki ga bodo pripravili tudi prihodnje leto. V nadaljevanju pa izvedene prireditve samo naštevamo: - Koncert VOCALICA je bil 2. 6. v Krški jami. - Koncert ARESNA DEDIČA ob spremljavi kantavtorice LEE DEKLEVA je bil 9. 6. na kmečkem turizmu Magovac. - Lutkovna predstava SAPRAMIŠKA je bila 16. 6. v dvorani Družbenega centra na Krki. - Koncert ALYE s predskupino I.C.E. je bil 23. 6. pred Družbenim centrom na Krki. - Nastop skupine DISTANGO, ki pleše argentinski tango, se je odvil 14. 7. na kmetiji odprtih vrat Javornik. - Koncert skupine TERRAFOLK je bil 28. 7. pri izviru Krke - Poltarici. - Koncert ansambla LOJZETA SLAKA, na katerem so obiskovalci lahko tudi zaplesali, je bil 18. 8. na kmečkem turizmu Stane Podržaj. - Otroška lutkovno-glasbena delavnica je potekala od 20. do 25. 8. v dvorani Družbenega centra na Krki. - Koncert godalnega kvarteta ROŽMARINKE je bil 25. 8. v cerkvi sv. Kozma in Damjana. - Gledališka predstava NAPRAVITE MI KRSTO ZANJ - Matjaža Javšnika & Improvokatorji je bila 1. 9. na Žgajnarjevem skednju na Krki. Koncert NEW SWING QUARTETA je bil 9. 9. v Krški jami. med ljudmi, mladi upi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Šentjurska oratorijska pesem Da ne bo vsako leto isto, v pesmi povedala bom bistvo. Začetek junija, vreme krasno, cel oratorij potekal je glasno. Vsako jutro himno smo zapeli in ob Jezusu v cerkvi bili veseli. Zares otroci so radi peli, še raje kitare razglasili. Igralci igre bili so kvalitetni, pri gradnji kolišča pa sila spretni. Zahvala Bogu, ker dežja ni bilo veliko, saj gledališče plavalo bi pod vodo. Vse šlo je dobro - kot po maslu, le kakšno reči treba je bilo bolj glasno. Kateheze so bile odlične in delavnice še najbolj mične. Z vso vnemo bonsaje smo krasili in jih v mavec posadili. Lutke vse imela so krilca, peresa, in lepo frizurico ta bitja za v nebesa. Potem odpravili smo se na Tabor. Izlet prekrasen, to vemo vsi. Zgoraj pričakali smo vojake tri. Z vojaškim duhovnikom imeli smo mašo, in se z njim Bogu zahvalili za domovino našo. Bili so zelo veseli, ker smo jih v goste povabili in kmalu nato veliko zanimivega razkrili. Skoraj vsak dan smo v telovadnici noreli, ob koncu dneva pa si sladoleda zaželeli. Teden oratorija minil je hitro, ker zares delali smo ekipno. Sestra Simona zadovoljna je bila z nami, saj cel teden bili smo razigrani Tudi župnik in Rezka bila sta vesela, ker se mladina okoli župnišča je podila. Zahvala vsem, ki radi nas imajo, nam pomagajo, kolikor znajo in dobrote v srcu imajo. Največja zahvala pa gre otrokom, saj oratorij preklapljali smo zanje v Št. Juriju ves teden svoje sanje na dejanje. A že zdaj animatorji se veselimo, da se tudi drugo leto spet dobimo ter se z našimi najdražjimi angelčki za nekaj časa v otroke spremenimo. Pesmica: Petra, fotografije: Sara in Urša i7-, j. -t . H '■r* -> i m ■ s nSi i VJk' eč? 5T "i * < ■ i. I -i I M« 1 1 avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Št. Jurska mladina v Ankaranu Drugi del šentjurskega oratorija pa se je odvijal v Ankaranu. Vreme bilo je jasno. Imeli smo se krasno. Že ob sedmih avtobus smo pričakali, nato smo proti Igu se odpeljali, kjer smo še ižanske otroke pobrali in jo z njimi proti Ankaranu ubrali. Ko v Ankaran prispeli smo, že pošteno vroče je bilo. Potem brž vse smo razložili in si želodčke napolnili, da ne bi od lakote potonili. Vsi smo skrbno se namazali, da od sonca ne bi bili ožgani. Na žalost s kožo je že tako, da nastradala bela bi močno. Zato Tjaša bila je vsa vesela, ker na traktorju od sonca barvo rjavo je dobila. Še sestra z nami se je kopala, pa tudi tunkati je pošteno znala. Ko dodobra vsi smo se nakopali, smo jo šele proti prenočišču ubrali. Tam kuharica nas je že čakala, da bi nas s palačinkami pocrkljala. Nič ne škodi še malo športa, na vrsti bila je zdaj odbojka. Še večerna zgodba za lahko noč, potem pa spat in nabirat novo moč. A šele zdaj se je začelo tisto pravo, da animatorji držali smo se za glavo: eni bi spali, drugi razgrajali, malo je manjkalo pa bi noč za dan zamenjali. Nismo mogli, za prmej: žarnica morala iz sobe je čim prej! Hvala Bogu! Vsaj spali smo, čeprav drugi dan gledali se bolj resno. Zgodaj spat in zgodaj vstat, če hočeš biti lep in mlad. Maša zjutraj, zajtrk je za dušo pravi, Jezus, naš prijatelj, nam to pravi. Otroci so se morja naužili in vsak dan po 20 litrov soka spili. V kuhinji hitro smo se zasukali ter posodo na suho pobrisali, da kuharica bila je vsa vesela, še drugo leto ob kuhovnici bo pela! Tudi kaplan se je zabaval z nami. To salezijanec zares je pravi! Župnik naš prišel je šele čez dva dni, zato se ni mogel veliko kopati. Na koncu vsi zadovoljni smo bili, da v morju ohladili smo te vroče dni. Za drugo leto že zdaj se veselimo, da animatorji s sestro Simono in otroki se v morje zapodimo. Pesmica: Petra, fotografije: Sara in Urša Občina Grosuplje, Javno komunalno podjetje Grosuplje in Krajevna skupnost obveščajo, da bo odprtje poslovilnega objekta na pokopališču Resje v Grosupljem v petek, 12. septembra 2007 ob 17. uri. Vljudno vabljeni! Oratorij na Polici Otroci in animatorke smo nestrpno pričakovali 21. avgust, začetek našega drugega oratorija. Ta in vsak naslednji dan se je pričenjal s himno in dvigom zastave ter lutkovno igrico, v kateri smo spoznavali Ostrorogega Jelena in mostiščarje. Seveda smo nadaljevali s katehezo, kjer smo se pogovarjali o različnih vrednotah, z delavnicami in številnimi igrami. Nekateri so se podali celo v novinarske vode in izdali oratorijski časopis, dogajanje na oratoriju pa je za bralce Grosupeljskih odmevov takole opisala 9-letna Mojca: Imeli smo se lepo. Šli smo se razne igre, delali smo piškote in sadne kupe. Na delavnicah pa smo izdelovali okvirje iz makaronov, iz blaga smo naredili lutke; smo tudi molili in peli himno ter še ostale pesmi. To je bil naš lep oratorij, ki mi je kar prehitro minil. Animatorke Anja, Katja, Manca, Lavra in Hema pa so nas lepo vodile. Izdelovali smo še razglednice in pisali otrokom na drugih oratorijih, si pošiljali oratorijsko pošto, gradili mostišča, barvali majice in še marsikaj. Zadnji dan smo se odpravili v Troščine, kjer smo oratorij sklenili s sveto mašo, staršem pokazali svoje izdelke in s petjem navdušili celo naše stare mame, ki že nekaj časa več ne hodijo v osnovno šolo. Ves utrip dogajanja je težko ujeti v fotografski objektiv, še teže je te štiri dneve, polne smeha, igre, molitve, petja, pogovorov in ustvarjanja strpati v le nekaj stavkov, a prepričana sem, da bodo ostali neizbrisno zapisani v naših srcih. Naj zaključim z besedami sv. Janeza Boska, velikega prijatelja in vzornika mladih: »Mladi naj ne bodo samo ljubljeni, ampak naj čutijo, da so ljubljeni.« Ja, po teh skupnih dneh res lahko rečem, da je vsak otrok svoj svet, na svoj način poseben in dragocen, predvsem pa vreden ljubezni. Katja Trtnik med ljudmi, mladi upi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Kopanjski verniki svojemu župniku Jožetu Glasu v zahvalo »Vrnil se bom k Očetu!« Kadarkoli me pot vodi po Radenskem polju, se ob pogledu na idilično kopanjsko cerkev spomnim neizpolnjene obljube g. župniku Viktorju Pristovu, ko sem mu ob priliki najinega prijetnega pogovora, v katerem sem spoznala veličino in hkrati preprostost tega velikega moža, obljubila, da bom še prišla. Tako prijetno se je bilo pogovarjati z njim. Pa je usoda prekrižala načrte, jaz pa sem prišla samo še enkrat, ko se je procesija ljudi žalostno vila do kopanjske cerkve in se tako poslavljala od priljubljenega župnika, ki mu je morilčev nož zadal smrtno rano. Morilca žal roka pravice še po desetih letih ni našla. Kopanjski farani pa svojega duhovnega pastirja niso pozabili. V pogovoru z njimi je čutiti, da še vedno živi z njimi, da je ostal v njihovih srcih. V nedeljo, 8. julija, pa je prelat stolni kanonik g. Anton Slabe v kopanjski cerkvi Marije Vnebovzete vodil mašno slovesnost ob 10-letnici nasilne smrti g. župnika Viktorja Pristova, po sveti maši pa so se farani pridružili molitvam ob duhovnikovem grobu, za katerega vse leto lepo skrbijo. Pred osmimi leti so na Kopanju pozdravili novega dušnega pastirja, ki ga je gospod poslal v svoj vinograd kopanjske župnije in g. župnik Jože Glas se je z vso resnostjo, odgovornostjo, predvsem pa z ljubeznijo in preudarnostjo lotil svojega poslanstva. Z roko v roki je v slogi in skupnih uspehih minilo 8 plodnih let. Bilo je osem let skupnega dela, prijetnih pogovorov, razumevanja. Potem pa je nad kopanjsko cerkev in kopanjsko župnijo legla senca bolečine, ko je g. župnik zbolel. Molitve in tihe priprošnje župljanov so bile namenjene ozdravitvi in željam, da se g. župnik, dušni pastir, vrne med svojo čredo, med svoje vernike. Nedelja, 29. julij 2007. Sončno nedeljsko jutro je zvon slovesno okrašene kopanjske cerkve Marije Vnebovzete vabil svoje farane s posebnim zvenom. Pred cerkvijo pa je velik napis »HVALA VAM, G. JOŽE! ŽUPNIJA KOPANJ« naznanjal veličino dneva in hkrati neprikrito bolečino, žalost kopanjskih faranov. Bilo je to slovo in zahvala g. župniku, kajti bolezen je bila močnejša od želje po vrnitvi in delu v gospodovem vinogradu. Sveto mašo je daroval grosupeljski župnik in dekan g. Janez Šket ob somaševanju g. Krištofa in g. Jožeta Glasa. Polna kopanjska cerkev je bila dokaz, kako radi so imeli farani svojega dušnega pastirja. Slovesnost se je začela s pozdravom duhovnikom. Iz orgel, je bilo čutiti, so prihajali še posebno čuteči toni, pesmi so zvenele s še posebno milino. In ko so pevci, med katere je g. Jože Glas ob vajah tako rad prihajal, zapeli »Vrnil se bom k očetu«, so po licih vernikov tekle solze bolečine. Potem pa so prišli trenutki zahvale, v katerih so ljudje podoživljali 8-letno skupno pot za Kristusom, po kateri jih je vodil g. Jože. V imenu faranov se je g. Jožef Valentinčič najprej zahvalil obema duhovnikoma - g. Šketu in g. Krištofu, ki sta bila v času bolezni njihovega župnika tesno povezana z njimi in jih spremljala na duhovni poti: »Hvala vam, g. Krištof, za vse nedelje, ki ste jih, poleg številnih obveznosti v samostanu Stična, namenili nam. Hvala vam za vse maše, iz katerih smo iz vašega globokega prepričanja in poglobljenega iskanja resnice to resnico lahko spoznavali tudi mi.« G. župniku Glasu se je g. Jožef Valentinčič zahvalil in z izbranimi besedami najprej orisal njegovo dušnopastirsko pot: »Osem let je od tedaj, ko ste prišli skupaj z vašo mamo tu med nas, na Kopanj. Nikoli niste oklevali, niti na začetku, ko se še nismo poznali, pa čeprav se je velikokrat izkazalo, da smo vas razumeli šele, ki je bilo dejanje izvršeno. Veliko ste storili za nas, naše ljudi, naše kraje, tako v materialnem kot tudi duhovnem smislu. V materialnem bodo vse te obnove in izboljšave še dolgo spominjale na vas. Posvetili ste se vsaki vasi, vsakemu objektu. O vas bodo pričala dela na Veliki Ilovi Gori, Mali Račni, Čušperku, Predolah, Veliki Račni in tu na Kopanju. Trudili ste se tudi za duhovno rast faranov. Hvala vam za vse obrede, maše, za vse krste, obhajila, birme, poroke, maziljenja, procesije križevega pota in druge procesije, hvala vam za skrb za bolne, ostarele in osamljene. Hvala vam za molitve in vse besede tolažbe ob težkih trenutkih naših faranov. Hvala vam tudi za sodelovanje z drugimi skupnostmi, s krajevno skupnostjo, gasilci in vsemi drugimi. Vedno ste našli dobro voljo in pomagali, če ste le mogli. Mogoče se nam šele sedaj, po osmih letih, izrisuje prava slika župnika Jožeta Glasa. G. župnik, ste človek z velikim srcem in radodarnimi rokami. Vsa vaša dejanja, vsa vaša prizadevanja, ves vaš trud, vse vaše življenje ste v teh 8-ih letih namenili nam, faranom Kopanja. Naj vam za vse to nebeški oče v nebesih stotero poplača, tu, na zemlji pa naj vam dodeli še mnogo zadovoljnih let. Vedno dobrodošli tu, med nami!« - je z občutenimi besedami zaključil g. Valentinčič. Tudi najmlajši - kopanjski otroci so se zahvalili z otroško iskrenimi besedami: ».Prav tako pa bi se vam v imenu otrok prav posebej radi zahvalili za vse ure verouka, kjer ste nam odkrivali veličino vere in pomen svetih zakramentov. Vi ste bili svetla luč vere, za kar se vam najlepše zahvaljujemo in prosimo Boga, da Vam v zdravju obilno povrne.« so nežno izzvenele besede osnovnošolke Katarine Cimerman. Zahvalili so se mu tudi pevci kopanjskega pevskega zbora, darilu v spomin pa priložili izvezeno besedilo pesmi, ki jo tako radi prepevajo: avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi iz župnij 47 Blagoslovitev obnovitvenih del na cerkvi sv. Magdalene na Magdalenski gori Na Magdalenski gori obnavljajo cerkev. Stalni obiskovalci so sicer že seznanjeni z obnovo, želimo pa, da z obnovo seznanimo tudi širšo javnost. Obnavljajo zunanjost cerkve sv. Magdalene. Lani je bila obnovljena fasada zvonika in ostrešje celotne cerkve vključno z žlebovi, te dni pa zaključujejo dela še na fasadi, vključno z zamenjavo oken na ladijskem delu cerkve. Vse to pa je kar velik finančni zalogaj, zato je dobrodošel vsak prispevek. Prispevke za obnovitvena dela na cerkvi zbira župnija Šmarje - Sap na svojem TRR: 02022-0253130966. 14. oktobra 2007 ob 15. uri popoldne bo obnovitvena dela na cerkvi sv. Magdalene prišel blagoslovit pomožni škof dr. Anton Jamnik. Zatorej vljudno vabljeni na slovesno sv. mašo. Po sv. maši pa bo turistično društvo organiziralo druženje ob hrani in pijači. Naj pa ob tej priliki povabim na Magdalensko goro tudi 7. oktobra ob 14. uri na kostanjevo nedeljo. Takrat bo tamkajšnje turistično društvo peklo kostanj in točilo mošt, otroci pa se bodo lahko zabavali v otroških delavnicah na temo kostanja. za TD Magdalenska gora Lea Janežič Veliki šmaren -Tradicija praznovanja na Magdalenski gori »O, Marija iz Kopanja, tebi se priporočim, ti me bodeš varovala, jaz pa tebe ne zapustim. Kopanjska Marija zlata, prosimo te vsi lepo, da odpreš nam rajska vrata, kadar boja konec bo.« Vsem pa je bila skupna ena iskrena želja, da današnje slovo ne sme biti slovo v pravem pomenu besede, da se bodo še naprej srečevali - torej - vedno dobrodošel na Kopanju, g. Jože Glas! Da je bilo v teh trenutkih težko vsem - tako faranom v cerkvi, kot njemu samemu, ni bilo mogoče prezreti. Bile so iskrene solze in bile so tudi besede g. župnika, ki so se zapisale v srca njegovih vernikov: »10 let duhovnik - učitelj - pastir ... Prihaja pa najtežja preizkušnja: duhovnik - bolnik.. 10 nas je v hiši, 10 nas je brez koristi, družbi nič ne prinašamo, sebi težko preizkušnjo. Upam, da v tej preizkušnji nismo sami. - Zaradi bolezni se bomo malokdaj videli ... danes sprejemam vse to nase.« - so bile besede, ki jih je vdano položil svojim vernikom v srca. Iz vzdušja, ki je preplavilo množico, je bilo čutiti, da bo v srcih tudi ostalo. Da bi pregnali temne misli in žalost ob tem slovesu, so prizadevni farani pripravili po sveti maši srečanje, na katerem so si imeli še veliko povedati. Ker so vsa dobra dela, ki jih je vsadil v duše svojih vernikov, ostala, bodo le-ta obrodila nove sadove, in ti bodo še dolgo izpričevali vse dušno-pastirsko delo g. Jožeta Glasa. Da bi Bog uslišal molitev in prošnje kopanjskih župljanov za zdravje njihovega župnika Jožeta Glasa! Alenka Adamič Lep praznik je za nami. Veliki šmaren. Že veliki Avgust je pred dvema tisočletjema hodil na počitnice na dan, ki je veliko stoletij kasneje postal Marijin praznik. Veliki šmaren je za verski praznik razglasil papež Pij XII., od takrat je dobrega pol stoletja. Ob tem prazniku se verniki množično odpravljajo na romanja k Marijinim cerkvam. Glavna slovesnost je bila sicer na Brezjah, v naši občini pa se lahko pohvalimo z zdaj že tradicionalnim romanjem ob prazniku velikega šmarna na Magdalensko goro. Tu je presenečene romarje ob prihodu na Magdalensko goro poleg pozdravnega zvonjenja domačih pritrkovalcev pozdravil pevski zbor »Samorastnik« iz Žalne pri Grosupljem z domovinsko pesmijo »Slovenec sem«. Sveto mašo za domovino je daroval kaplan župnije Šmarje-Sap g. Stane Kerin, poznan širši javnosti predvsem po popotništvu . V cerkvi, napolnjeni do zadnjega kotička, pridigo izostri s tem, čemu so mediji sploh začeli prežati na praznik velikega šmarna. Ne zaradi bistva praznika ali da bi z veseljem hodili na romanje na Brezje, ampak ker so takrat ponavadi čakali, kaj bo nekdanji nadškof dr. Franc Rode povedal na Brezjah. Tudi za petje med darovanjem svete maše je poskrbel pevski zbor »Samorastnik«. »Ofer« je bil namenjen za obnovo cerkve sv. Magdalene, darovalcem ofra pa so delili novo reklamno zgibanko o Magdalenski gori, ki jo je ob tem prazniku izdalo Turistično društvo Magdalenska gora. Po slovesni sveti maši je tamkajšnje turistično društvo poskrbelo za družabno srečanje obiskovalcev Magdalenske gore. Godci ansambla »Šrangarji« so imeli dobro nabrušene prste. Iz kotla je omamno dišal golaž, z roštilja pa čevapčiči. Tako tekoče kot pečeno okrepčilo je bilo torej na razpolago obiskovalcem Magdalenske gore. Anja Janežič 48 upokojenci Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Župnijski dan in Svetopisemski maraton ŽUPNIJSKI DAN V soboto, 6. oktobra, bomo v župniji Grosuplje obhajali ŽUPNIJSKI DAN. To je neke vrste DAN ODPRTIH VRAT za našo župnijo. Smo v letu SVETEGA PISMA, s septembrom pa začenjamo še leto DRUŽINE, zato bomo tega dne odkrivali bogastvo, ki se skriva v KNJIGI VSEH KNJIG in v naši župniji: s prebiranjem Svetega pisma in s predstavitvijo različnih skupin in dejavnosti, ki se skozi vse leto odvijajo v naši župniji. Duhovno-kulturni in družabni program bo potekal od 10. do 19. ure v novi in stari cerkvi, v veroučnih prostorih in v župnišču. V tem sklopu lahko omenimo še dve točki dnevnega dogajanja: ob 14. uri bo skupno kosilo, ob 18.30 pa si bomo ogledali monoigro dramskega igralca Gregorja Čušina z naslovom: EVANGELIJ PO ČUŠINU. Župnijski dan je namenjen srečanju župljanov, občanov in vseh ljudi dobre volje, obenem pa bi k temu dogodku posebej povabili nove krajane, ki so se v obdobju zadnjih let priselili v Grosuplje. SVETOPISEMSKI MARATON Maraton ni le za telo, tudi za dušo. Tako bomo ob zaključku leta Svetega pisma tudi mi počastili to KNJIGO ŽIVLJENJA z nepretrganim prebiranjem. Od četrtka, 4. oktobra zvečer, pa predvidoma do srede, 10. oktobra, bomo čez dan v stari, ponoči pa v novi cerkvi, od začetka proti koncu brali Sveto pismo. K tej obliki molitve in čaščenja Božje besede, z branjem ali poslušanjem, ste povabljeni tako skupine kot posamezniki. Branje Svetega pisma bo spremljalo še nekaj drugih dejavnosti: možnost za osebno premišljevalno molitev Svetega pisma (meditacijo) v meditacijski sobi v župnišču z vodeno meditacijo vsak dan, razen nedelje, ob 7.00 in ob 10.00 ter animacija s svetopisemsko tematiko za veroukarje od 16.00-18.00. V sklopu tega naj še enkrat omenimo monoigro EVANGELIJ PO ČUŠINU, ki si jo bomo lahko ogledali v soboto, 6. oktobra. Vse nadaljnje informacije dobite v župnišču. Vabljeni! »To je dan, ki ga je naredil Gospod...« Vse ostarele in ostale prisotne v KS Št. Jurij je v dvorani Kulturnega doma Mala vas v nedeljo, 16. 9., nagovoril predsednik Krajevne skupnosti Št. Jurij in občinski svetnik Janez Kozlevčar: »Nedelja je dan veselja, počitka, je pa tudi dan, ko se utrjujejo vezi med člani družine in prijatelji... Človek lahko vse zdrži in prebrodi, če ima ob sebi prijatelja, pa čeprav tudi on morda ne more storiti drugega, kot reči le besedo in ponuditi roko...« Srečanju ostarelih in bolnih so prvič po dolgih letih v Krajevni skupnosti Št. Jurij želeli dodati globlji pomen. Zato so ga pripravili s sv. mašo, a so s prireditvenim prostorom imeli kar nekaj težav, saj se je okoli tega precej zakompliciralo glede soglasja v zgradbi nove telovadnice, kljub temu da so prav krajani zbrali pomemben del sredstev in si prizadevali za pridobitev zemljišča in začetek gradnje šole. Morda je bilo prav zaradi tega tudi nekaj ostarelih prikrajšanih in se niso mogli udeležiti tega srečanja. Domači župnik je za uvod napravil primerjavo med Jezusovo zadnjo večerjo, ki je bila v dvorani in ne v kakšnem templju. Mašo je nato ob somaševanju domačega župnika vodil mag. Simon Onušič, župnik iz Cerkelj ob Krki. V pridigi se je ustavil ob evangeliju te nedelje, ki je govoril o izgubljenem sinu. Še posebej pa je izpostavil neimenovano osebo iz evangelija ki jo je poimenoval »svinjski delodajalec«. Leta je izgubljenega sina popolnoma oropal temeljnega človeškega dostojanstva. Ker je ta »svinjski delodajalec« vedel, da Judje po Mojzesovi postavi ne smejo vzrejati in jesti prašičev, mu je nalašč dal takšno delo. Takih delodajalcev je tudi danes vedno več po raznih zabaviščih in nočnih barih... Mnogi »izgubljeni sinovi« nasedajo lahkotnemu uživanju, namesto da bi včasih prisluhnili modrosti starejših. Pri tem ne zapravljajo samo svojega denarja in časa, pač pa tudi svoje dobro ime. Ko ti »svinjski delodajalci« začutijo, da so taki »izgubljeni sinovi« na tleh, jih nato še bolj izkoriščajo in bogatijo na njihov račun. Spomnil pa je tudi na druga področja v našem vsakdanjem življenju, ki ljudi bremenijo, čeprav se veliko govori o raznih pravicah te in one skupine državljanov, spolov, religij, nazorov, moralnih vrednot ... Vse to pa je velikokrat zelo sprevrženo in človeku ne daje pravih odgovorov za večnost. V boljšem medgeneracijskem sožitju ter z modrostjo starejših bi bil svet okoli nas danes mnogo lepši, še posebej pa za marsikaterega mladega »izgubljenega sina« ali »hčer«. Med mašo je ubrano prepeval Mešani pevski zbor iz župnije Ambrus, po maši pa je bilo veselo druženje s pogostitvijo, ki jo je založila krajevna skupnost, pripravila in izvedla pa v glavnem mlajša in srednja generacija deklet in žena iz šentjurskih krajev. Nekateri pa so se kljub sedmim ter drugim križem in težavam na plečih ob instrumentalnem duu Gerl okorajžili in veselo zaplesali. Jože Miklič avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Otroci imajo lahko topel dom^ tudi v rejniški družini Prihajali so drug za drugim, vsak s svojo bolečo preteklostjo v topel dom. Z mesecem septembrom se začenja leto družine, zato je bilo ob tej priložnosti slišati mnogo lepih misli o družini. Družino si najraje predstavljamo idealno. Toda, takšne slike družine skorajda živijo le še v leposlovju naših piscev. Jaz pa sem si tokrat drznila odstreti zastor družine, v katero so štirje otroci prihajali - drug za drugim, vsak s svojimi navadami, vsak s svojo bolečo preteklostjo, ki je zaznamovala otroštvo in tista najnežnejša leta. Najprej, pred devetimi leti je prišla tretješolka Tina, po petih letih se ji je pridružila dvanajstletna Barbara, pred štirimi leti je v družbo deklet vstopil triinpolletni Al, šestletni Branko jim dela družbo dobrih pet mesecev. Otroci, ki jim Darka in Peter Rački iz Št. Jurija nudita toplo domače zavetje v rejniški družini. Uradno so sicer res v rejniški družini, toda otroci svoj dom sprejemajo in doživljajo kot pravi dom, med seboj so sestre in bratje. Tako se tudi predstavljajo sogovornikom. Moja sogovornica pa je mama Darka, ki sem jo za začetek najinega pogovora, za katerega sva izbrali turoben deževen poletni dan, vprašala, kaj ju je z možem Petrom privedlo do odločitve za rejniško družino. »Po dolgoletnih prizadevanjih in zdravljenjih in veliki želji imeti otroke, postati starša, sva z možem sodelovala v skupini, kjer so nam predstavili rejništvo. Ko sva to v sebi dobro »premlela«, do končne odločitve ni bilo daleč, kajti vedela sva, kako težka je pot do posvojitve, da je pravzaprav zanjo malo možnosti. Če ne morem imeti svojih otrok, ljubezen pa imam, materinski čut tudi, zakaj ne bi tega razdajala otrokom, ki jih je usoda opeharila za starševsko ljubezen in brezskrbno otroštvo?!« razpreda pogovor z izbranimi besedami, s tonom glasu, ki le še podkrepi to veliko ljubezen in hkrati srečo v vlogi mame. Kakšni so bili tvoji prvi občutki, ko si kot rejnica sprejela prvega otroka? - nadaljujem, pa se samo za trenutek zamisli, z žarom v očeh pa mi da vedeti, da so bili to trenutki nepopisne sreče, s katerimi je začela svoje materinstvo, v katerem ni prav nič razmišljala o rejništvu, ampak o otroku, ki je prinesel v družino popolno srečo: »Bilo nama je lepo! Če se 15 let zdraviš, upaš in želiš, žal zaman, potem ti to bitje spremeni življenje. Premalo pa si pripravljen, da prihajajo tudi težki trenutki, kar pa pokaže čas. Vendar pa sva jih lahko hitro prebrodila, gotovo tudi zato, ker sva si tako zelo želela otroka. Moram pa pohvaliti sodelovanje centrov za socialno delo, kjer vedno lahko dobiš pomoč, nasvet, ko ga potrebuješ. Ko so prihajali ti najini otroci, je imel vsak za seboj svojo žalostno življenjsko zgodbo. Trije so že bili v rejniških družinah, samo Al je prišel k nam od doma. Kljub otroštvu so ti otroci preživeli toliko težkih trenutkov in travm, kot marsikdo v vsem svojem življenju. Zato smo zaupanje že na začetku ob vsakem novem prihodu gradili na pogovoru in zdravih medsebojnih odnosih. Samo tako se otroci čutijo sprejete, čutijo, da pripadajo naši družini,« razkriva Darka z veliko mero občutenosti svoja spoznanja. Po kratkem molku, ko ji oči objemajo fotografije v albumu pred seboj, pravi: »Otroci se v pogovorih vedno predstavljajo kot bratje in sestre. Ko pa so naju hoteli klicati mama in oči, smo se dogovorili, da sva pač Darka in Peter. Razložila sva jim, da imajo svoje prave starše, za katere pa nikoli niti pomislila nisem, da so to slabi starši. Z vsemi ohranjamo vsi skupaj prijateljske stike, drug drugega obiskujemo. Čutimo, da imajo svoje otroke radi, ne morejo pa skrbeti zanje, ker jih je usoda vrgla v valove, iz katerih se niso mogli rešiti tako, da bi ohranili svoje družine. Tako sva razložila tudi otrokom in prepričana sem, da je to tudi najboljše za naju, njihove starše in otroke same. Kajti, če prej ne, v najstniških letih, v času pubertete, ki že tako razburka mlado življenje, bi otroci začeli iskati svoje korenine. Zakaj jim ne bi prihranila novih težkih trenutkov! Tako pa imajo stvari razčiščene in vsaj sedaj, ko živijo v družini, srečno otroštvo in mladost. Včasih me prav šokira, kaj te drobne glavice razmišljajo in ob tem vedno znova spoznavam, koliko je že bilo strahu in bolečine v teh mladih dušah in srcih.« Bili so tudi težki trenutki. »Saj se tudi jaz sesujem, pa se moram kar hitro spet pobrati. Otroci me potrebujejo. In jaz njih!« pravi. Takrat, ko tudi njej ni lahko, zavrti čas nazaj, v tiste svetle trenutke in doživetja, ki ji vedno znova polepšajo življenje: Spomni se prve noči, ko je Al prespal v njuni postelji, pa je zjutraj otroško resno, saj je imel komaj tri leta in pol, dejal: »Joj, kako je bilo tu toplo spat!« Pa Brankove besede, ko je komaj po treh mesecih otroško resno, morda tudi prestrašeno rekel: »Jaz bi kar umrl, če bi se tebi kaj zgodilo.« Veseli se s svojima dekletoma. Koliko ur je presedela z njima, ko sta prišli v družino, da sta nadoknadili zamujeno šolsko snov in primanjkljaj znanja. Danes je Tina četrtošolka na Srednji laborantski šoli in resno razmišlja o nadaljevanju študija. Barbara je prav te dni začela kot gimnazijka. Med tistimi iskricami svetlih trenutkov bodo vedno odzvanjale Tinine besede, ko je ob vpisu v prvi letnih srednje šole hvaležno dejala, da bi ne bilo tega njenega srečnega dne brez Darke in Petra... Za Barbaro je devet težkih operacij. Bilo je težko, toda splačalo se je,« pravi Darka in si nerodno obriše solzo, ki ji je, neubogljva, zdrsela iz kotička očesa. »Veliko je stvari,« pravi, »ki polepšajo najino življenje. Ko je Tina, že osemnajstletnica, odločno podpisala na centru za socialno delo, da hoče ostati pri nas, nama je bila to najiskrenejša potrditev, da čuti, da ima dom, da jo imamo radi. In ob tem tudi potrditev, da sva pri vzgoji izbrala pravo pot: odkrit odnos. Veliko se pogovarjamo, postavili smo pravila, za katera otroci vedo, da jih morajo spoštovati. Sicer pa veliko stvari, ki so jim ljube, počenjamo skupaj: hodimo v kino, na lutkovne predstave, z njimi uživam ob risankah. Z dekletoma smo jo mahnile celo na Koprsko noč. Poletje pa ponavadi preživimo v počitniški prikolici ob morju. Tako lepo nam je! Meni pa je toplo prijetno, ko vidim, da se otroci razvijajo v pravo smer, zato se oba trudiva po najboljših močeh, da bodo oni imeli drugačno življenje, kot so ga imeli njihovi starši. In ob tem sem prepričana, da imamo vsi skupaj srečo,« je optimistično zaključila svojo pripoved. Koliko lepih misli in globokih spoznanj. Njuni so, ker jih imata rada in jima to ljubezen tudi vračajo. Vedno, vsak trenutek: obe dekleti, srednješolki, pa mali Al, ki že navdušeno trenira nogomet in ga je treba dvakrat na teden voziti na treninge v Grosuplje, in mali Branko, ki je dopoldne med svojimi vrstniki v vrtcu. Vsi pa se popoldne z veseljem in prijetnimi pričakovanji vračajo v topel dom mame Darke in očeta Petra, iz katerega odzvanjajo Brankove besede, ki jih je možato rekel, ko je v nekem pogovoru slišal, da Darka nima otrok: »Darka ima otroke, Darka ima nas!« Čeprav rejniška družina, je to topel dom, v katerega se bodo otroci gotovo vedno radi vračali. In kot je dejala ob koncu najinega pogovora - če se bo izkazalo, da je potrebno, bodo prav tako kot vsem štirim, še komu na stežaj ljubeznivo odprli vrata. Kajti, dekleti odraščata. Gotovo pride čas, ko ptički odletijo iz gnezda, si ustvarijo svoje družine. Alenka Adamič sociala, dobrodelnost Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Projekt Rotaract cluba »Otroci na morje« V soboto, 23. 6. 2007, smo člani Rotaract cluba Grosuplje organizirali že drugi tradicionalni izlet na morje. Letos smo na morje peljali 13 otrok iz Grosupljega in okolice, ki na morju še niso bili ali pa letos te možnosti ne bi imeli. Pospremili smo jih Ana Jovandarič, Brigita Glavič, Boris Šujko in Miha Kadunc. Zbrali smo se na avtobusni postaji Grosuplje, kjer smo se poslovili od staršev in z veliko dobre volje pričeli naše potovanje proti železniški postaji Ljubljana. Tam smo vstopili na vlak proti Kopru in dogodivščinam naproti. Čas, ki smo ga preživljali na vlaku, nam je prišel prav za boljše spoznavanje in prav kmalu je postalo zelo živahno. Okoli 9. ure smo prispeli v Koper in se peš odpravili proti Mestnemu kopališču Pomagajte žrtvam poplav! r r. r J, aass / , p i > ^ Zaradi katastrofalnih posledic hudega deževja Rdeči križ Slovenije zbira denarne prispevke za pomoč prizadetim prebivalcem. Prispevke nakažite na tekoči račun 02922-0019831742. Pri tem navedite sklic 4026 in pripišite Poplave Številka računa ljubljanske Škofijske karitas je 02140-0015556761, na katerem zbirajo prispevke za pomoč prizadetim v povodnji. Sklicna številka je 00 6106 in namen Poplave. Mobitelovi uporabniki pa lahko s SMS sporočilom KARITAS na številko 1919 prispevajo po 0,96 €. Koper, kjer smo preživeli prekrasen dan, poln zabave. Kar polovica otrok je bilo prvič v življenju na morju, zato je bilo veselje neopisljivo. Za kosilo smo svojo lakoto potešili z velikimi picami, nakar smo si privoščili kratek popoldanski počitek (nekateri so ga vzeli celo preveč zares in malo zasmrčali). Malo pred 15. uro smo pospravili naš tabor in se počasi odpravili nazaj proti železniški postaji. Tokrat smo bili preveč utrujeni za pohod, zato smo se do postaje odpeljali s taksijem. Pot v Ljubljano je bila bolj v znamenju počitka in zbiranja lepih vtisov, fantje pa so nas presenetili s kratkim pevskim »šovom«. Ob prihodu v Ljubljano smo se v McDonaldsu posladkali s sladoledom. Vedoč, da se prekrasen dan zaključuje, smo se z rahlo sklonjenimi glavami odpravili proti domu. Otroci so se ob prihodu v Grosuplje z velikimi očmi, polnimi nepopisne hvaležnosti, poslovili od nas v upanju, da bodo še kdaj deležni take pozornosti in se udeležili še kakšnega našega izleta. Velika zahvala gre sponzorjem, ki so pripomogli k uresničitvi projekta in otrokom vsaj za en dan polepšali počitnice. Sponzorji: - Holding Slovenske železnice d.o.o., Poslovna enota za potniški promet Ljubljana - Pekarna Grosuplje d.d. - Marin Nord d.o.o., Market Grosuplje - Pizzeria Gurman, Koper Ana Jovandarič, podpredsednica RAC Grosuplje Humanitarno pomoč sprejema tudi občina Železniki na račun 013460100007492, sklic 00 714-2007, namen humanitarna pomoč. Grosupeljski odmevi pa pozivamo vse prireditelje različnih prireditev v občini Grosuplje v naslednjih mesecih, da del izkupička od vstopnine in drugih dohodkov namenijo žrtvam poplav v Sloveniji. Zneske naj komisijsko oddajo na gornje javno objavljenenamensko odprte tekočeračune! Vse prireditelje bomo po predložitvi kopije potrdila o pologu na njihovo željo objavili v časopisu Grosupeljski odmevi. Odgovorni urednik Jože Miklič 2007. avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Vesna Bančič: Življenje v Gani mi je dalo veliko dragocenih izkušenj! Počitnice se počasi iztekajo. Pred njo je 5. letnik študija medicine. Ko je junija opravila vse obveznosti in izpolnila pogoje za vpis v 5. letnik, ni izbrala ležernih počitnic s poležavanjem ob morski obali, ni je mikal počitek. »Če nekaj zmorem in hočem, bom tudi storila. Ni me strah naporov, odrekanja. Najkrajša in najlažja pot je najbolj revna in najbolj dolgočasna. Jaz pa ne prenesem dolgočasja in brezdelja. Zame je v življenju toliko lepega. A če se ne potrudiš in poiščeš, boš šel skozi življenje slepo in boš veliko zamudil,« je svojo mladostno zagnanost pojasnila VESNA BANČIČ. Iz teh njenih besed ni težko izluščiti ugotovitve, zakaj se je odločila za študentsko izmenjavo - študijsko prakso v tujini. Izbrala je Afriko - GANO. - Zakaj prav Afrika, zakaj Gana? - me je zanimalo, na kar se je simpatična dolgolaska živahno razgovorila: »Eden izmed vzrokov za odločitev je bila informacija kolegice, ki mi je povedala, da je v Gani na študijski praksi videla veliko bodočim zdravnikom koristnih stvari. Mene pa je gnalo v to deželo še nekaj drugega: od vseh delov sveta me je bilo najbolj strah Afrike - predvsem mrčesa in bolezni, ki jih je tam veliko. Toda, ko se soočiš s tem, se znebiš tudi strahu - to je moje pravilo. In potem ugotoviš, da ljudje v teh deželah kljub temu normalno živijo. Gano sem izbrala tudi zato, ker je bila to angleška kolonija in večina govori angleško (sicer sem kmalu ugotovila, da je to »afriška« angleščina!). Kajti, če hočeš spoznati ljudi in njihovo kulturo, njihovo življenje in navade, se moraš vsaj sporazumevati. Poleg tega je Gana glede na to, da je že 50 let samostojna, tudi gospodarsko bolj razvita kot druge afriške države, zato je tudi zdravstvo na višji ravni kot drugod. Je država miru; Ganci so kot narod kulturni, strpni, niso imeli državljanskih vojn - vse to so bili pozitivni razlogi za mojo odločitev.« Se je brez dilem in dvomov podala v neznano, jo vprašam, pa je njen odgovor odločen, premišljen: »Znam poskrbeti zase, dobro se znajdem. Ljudje pa so v veliki večini dobri. Morda pa sem rojena pod srečno zvezdo. Če se vrata zaprejo, se odpre okno,« pristavi z mladostno vedrino in optimizmom. Kaj vse si morala narediti, preden si se podala na pot, ki je bila gotovo pot negotovosti in neznank? - se ne morem upreti svoji radovednosti. »Najprej sem morala poskrbeti za vsa cepljenja; cepila sem se proti rumeni mrzlici, meningokoknemu meningitisu, tifusu, tetanusu, hepatitisu A in B in jemala zdravila (profilakso) proti malariji, ki naj bi preprečila bolezen ali vsaj ublažila njen potek. Cepljenja in zdravila so bila poleg letalske karte drugi največji strošek mojega dvomesečnega bivanja v Gani. In seveda skrb za celo malo lekarno zdravil, ki sem jih vzela s seboj, za vsak primer, seveda. No, potem pa sem v Akri ugotovila, da bi vse to dobila lahko tudi tam, če bi potrebovala. Prijetno me je namreč presenetilo, ko sem v bolnišnici, v kateri sem opravljala prakso, povedala, da sem iz Slovenije, pa je eden izmed njihovih kirurgov dejal: »O, Lek, Krka, amoksiklav. « - Res prijeten občutek, ki ti v daljni tujini tako toplo de! Veliko zdravil slovenskih proizvajalcev sem videla tam. Pri nas učni primeri v knjigah, v Afriki kruta resničnost! V Gani smo se srečali študentje medicine iz vsega sveta, iz Slovenije sva bila skupaj s kolegom s fakultete. Akra ima tri velike bolnice. Bila sem v nekakšnem medicinskem centru, kjer je medicinska fakulteta, bolnica in študentski dom. Dopoldneve smo bili skupaj z domačimi študenti na predavanjih, popoldne pa v bolnišnici. Po 15 študentov nas je bilo v skupinah skupaj s profesorjem. Enkrat na teden smo bili na sprejemnem oddelku, enkrat na teden na kirurgiji, v operacijskih dvoranah. Skratka, bilo je kaj videti! Imela pa sem malce smole, saj sem kljub profilaksi zbolela za malarijo, tako da sem nekaj takšnih delovnih srečanj žal tudi zamudila. Kajti malarija te precej »zdela«. Proti koncu našega staža sem sicer poštudirala sistem, kako bi lahko tudi več sodelovala, toda en mesec je kar prehitro minil. Problem pa je bil tudi v majhnem številu zdravnikov, ki jih dela v bolnišnici. Presenetila me je dobra opremljenost z medicinsko opremo - imajo vse moderne aparature - ultrazvok, magnetno resonanco - in tudi veliko znanja. Žal pa se stroki »zalomi« prav pri čistoči, zaradi česar imajo veliko pooperacijskih okužb. Najbolj grozljiva je bila ugotovitev, ki nam je bila pravi hladen tuš, kruta realnost: potem, ko zdravniki ugotovijo diagnozo in bi bila potrebna operacija, se za marsikoga zdravljenje zaključi, ker ljudje za operacije in nadaljnje zdravljenje pogosto nimajo denarja. Prevečkrat tudi čakajo do zadnje faze bolezni, tako da smo videli takšne primere, ki jih na fakulteti pri nas vidimo samo v knjigah. Ne bom pozabila prijetnega 20-letnega fanta, prav pametnega v pogovoru, ko je mimogrede dejal: »Veš, samo malo sem neumen!« Ko pa smo razpredali dalje, smo ugotovili, da ima disleksijo*, za kar pa pri njih Pediatrični oddelek. kljub visoki stopnji razvoja medicine, še niso slišali. Gana je dežela velikih nasprotij. Na eni strani velika revščina, ko ljudje živijo iz rok v usta, na drugi strani pa bogati, ki imajo vse, kar največ je mogoče. A razvoj gre svojo pot in kaže, da imajo lepo prihodnost, saj veliko vlagajo tudi v izobraževanje; za osnovno šolo imajo poskrbljeno v vsaki vasi, srednje šole in univerze pa so že prestiž bogatejših, ker je to izobraževanje treba plačevati. Študentje medicine, s katerimi sem se srečevala, so iz premožnih družin, ali pa imajo sorodnike v tujini in jim ti financirajo študij. Presenetila pa me je osveščenost ljudi: v vsaki najmanjši vasi imajo plakate proti AIDS-u, (v Gani je veliko manj te bolezni kot v drugih afriških deželah), veliko je propagande za čisto vodo, mreže proti komarjem (da bi zavrli malarijo), ljudje si skrbno umivajo zobe,« je le nekaj ugotovitev, ki jih je skrbno nizala v pogovoru. Že po nekaj dneh sem se počutila prijetno domače. Sprejeto. Po enem mesecu študijskih obveznosti pa se Vesna ni vrnila domov, ampak si je želela spoznati deželo in ljudi. »Če sem že prišla tako daleč, se mi je zdelo prav, da si izpolnim to hrepenenje,« pravi. Sama se je podala na dolgo pot po Gani. To, pravi, tam sploh ni težko, ker imajo dobre povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Čeprav so to kombiji, ki si komaj zaslužijo to ime.« Nobena pot ni tako dolga in noben sedež tako neudoben, da ne bi zdržal do konca. Je pa precej verjetno, da Nadaljevanje na strani 53 > Vasica. med ljudmi, mladi upi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Pravice bolnih otrok in mladostnikov v Sloveniji Zavedanje in zanimanje za pravice bolnikov (tudi otrok in mladostnikov) povsod v svetu narašča, postaja pa tudi osrednja tema izboljšave kvalitete zdravstvenega varstva. Tudi v Sloveniji je omenjeno zavedanje vedno bolj v ospredju. Temeljna načela pravic pacientov - tudi otrok in mladostnikov - so zapisana v Deklaraciji o pravicah pacientov v Evropi, ki jo je leta 1994 sprejela Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Pravice pacientov poudarja tudi Ljubljanska listina o reformi zdravstvenega varstva leta 1996. Govorimo o splošnih pravicah otrok in mladostnikov na področju zdravstva, ki zagotavljajo določeno raven zdravstvenega varstva v družbi in dostopnosti zdravstvenih storitev in o individualnih pravicah, ki so povezane s temeljnimi človekovimi pravicami. Pravice otrok in mladostnikov na področju zdravstva izhajajo iz naslednjih dokumentov: - Splošna deklaracija o človekovih pravicah - Konvencija o otrokovih pravicah - Magno charto Evropskega parlamenta (Strassbourgh, maj 1998) - Pravice otrok v bolnišnicah (listina s 1. evropske konference otrok v bolnišnici, Leiden 1988, ki jo je prevzelo Evropsko združenje za otroke v bolnišnicah - Euopean Association for Children in Hospital - EACH) in - že omenjena Deklaracija o pravicah pacientov v Evropi. Vsaka pravica je lahko omejena s finančnimi možnostmi oziroma razvitostjo družbe in načinom organizacije zdravstvenega varstva, kar srečujemo tudi v Sloveniji. Vendar mora biti vedno vodilo »otroci imajo prednost ne samo na papirju, ampak tudi v vsakdanji praksi!«. Kako je urejena dostopnost do zdravstvenih storitev otrok in mladostnikov v Sloveniji? Ustava Republike Slovenije - v 51. členu določa, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon; posebej pa so opredeljene pravice otrok do posebnega varstva in skrbi v 56. členu, za kar je potrebno zagotoviti javna sredstva za financiranje (52. člen); v 53. členu pa je posebej določena splošna obveznost države, da varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Zakon o zdravstveni dejavnosti - zdravstvena dejavnost za otroke in mladostnike (primarna) se izvaja v okviru zdravstvenih domov v posebnih dispanzerjih za predšolske in šolske otroke, ki imajo organizirano tudi specialistično ambulantno dejavnost (sekundarna); v bolnišnicah pa imajo pediatrične oddelke in specialistične ambulante (sekundarna in terciarna dejavnost). Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju: v 23. členu pravi, da je zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov, ki se redno šolajo ter otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem razvoju v celoti brezplačno zagotovljeno iz obveznega zavarovanja. Enako velja za preventivno dejavnost, ki je posebej opredeljena. V 80. členu je opredeljeno, da ima vsaka zavarovana oseba pravico do proste izbire zdravnika. Izbrani osebni zdravnik zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti je specialist pediater ali specialist šolske medicine, izjemoma specialist splošne medicine. Pravila zavoda za zdravstveno zavarovanje RS: pravila, ki določajo natančnejši obseg zdravstvenih storitev in ki so zagotovljena z obveznim zavarovanjem včasih posegajo na zakonsko določene pravice otrok in mladostnikov. Splošna deklaracija človekovih pravic (sprejeta 10.12.1948 v ZDA): je standard za človekove pravice. V Deklaraciji je zapisano, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva v primeru bolezni. Konvencija o otrokovih pravicah (sprejeta 1989 v ZDA): v 24. členu pravi, da države podpisnice (med katerimi je tudi Slovenija) priznavajo otrokove pravice do uživanja najvišjih dosegljivih zdravstvenih standardov in storitev ustanov za zdravljenje bolezni in zdravstveno rehabilitacijo. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Otrok in mladostnik je zdravstveno zavarovan praviloma po starših. Vse zdravstvene storitve so v celoti plačane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na primarni ravni skrbi za otroka in mladostnika pediater, šolski zdravnik ali izjemoma zdravnik splošne medicine. Zagotavlja mu kurativne in preventivne preglede, cepljenja in zdravstveno vzgojo... V primeru zahtevne diagnostike in zdravljenja osebni zdravnik z napotnico pooblasti zdravnike specialiste na sekundarnem in terciarnem nivoju. če so v Sloveniji izčrpane vse možnosti, z zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja, mu zdravstvena zavarovalnica uredi zdravljenje na tujem. Bolan otrok ima 1 krat letno pravico do klimatskega zdravljenja, na podlagi mnenja strokovnega kolegija Pediatrične klinike-KC in Maribora pa je možno na recept predpisati tudi dietno hrano. Zdravstvena zavarovalnica plača v celoti tudi otrokova zdravila iz pozitivne in vmesne liste, otroku pripadajo vsi medicinsko tehnični pripomočki. Eden od staršev ima pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi bolnega otroka. Osebni pediater lahko odobri do 15 delovnih dni za nego otroka do sedmega leta starosti oziroma do 7 delovnih dni za nego večjega otroka. Imenovani zdravnik ZZZS lahko to pravico izjemoma podaljša na največ 30 delovnih dni za predšolskega in največ 14 dni za šolarja. V času hospitalizacije otroka imajo starši pravico do plačane odsotnosti le v primeru usposabljanja za poznejšo rehabilitacijo na domu, če gre za otroka s težjo poškodbo možganov in hrbtenjače oziroma za otroka z določeno kronično boleznijo ali okvaro. V primeru nenadnega hudega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka lahko imenovani zdravnik ZZZS izjemoma podaljša pravico do nadomestila osebnega dohodka za nego otroka do 6 mesecev in na podlagi strokovnega kolegija Pediatrične klinike trajanje te pravice še podaljša. Otroku in njegovemu spremljevalcu pripada tudi pravica do nadomestila potnih stroškov, kadar mora zaradi diagnostike in zdravljenja potovati v drug kraj, v primeru smrti pa pogrebnina oziroma posmrtnina. Pravice do prejemkov, dodatkov in olajšav pa pripadajo v skladu z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in z Zakonom o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Predlogi za izboljšanje zdravstvene zakonodaje Odbor Združenih narodov za pravice otrok -v ugotavlja, da je Slovenija dobro poskrbela za zakonodajni in splošno normativni okvir otrokovih pravic na vseh področjih, slabši pa sta uresničevanje sprejetih obveznosti in učinkovitost ukrepov za izvajanje sprejete zakonodaje.Vokviruvaruhovegauradajebilleta 2002 oblikovan poseben oddelek za otrokove pravice, ki se ukvarja tudi s pravicami otrok in mladostnikov na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Praksa kaže tudi v Sloveniji, kako pomembno vlogo ima civilna družba na tem področju, čeprav je pri nas še velikokrat premalo razumljena in nejasno definirana. Nacionalni odbor za zdravje otrok v okviru Unicefa, Ustanova za novo pediatrično kliniko, lani ustanovljeno Združenje za pravice bolnih otrok, Liga proti epilepsiji in številna druga društva, ki skrbijo za bolne otroke in mladostnike so podali že številne pobude za izboljšanje zdravstvene zakonodaje, ki so bile nekatere že sprejete. Vsa ta civilna združenja sledijo listini EACH, ki je krovna organizacija nevladnih, neprofitnih združenj, ki skrbijo za dobro počutje otrok in mladostnikov v bolnišnicah in si prizadevajo, da bi bila ta načela v vseh evropskih državah vključena v zakone, predpise in smernice o zdravstvenem varstvu. Čedalje močnejši gospodarski pritiski vplivajo namreč tudi na politike zdravstvenega varstva in položaj otrok in mladostnikov v zdravstveni oskrbi. V mnogih evropskih državah so bili zato že uvedeni ali pa se uvajajo standardi kakovosti za bolnišnice. V novi zdravstveni zakonodaji in drugih zakonih (npr. o dohodnini), pravilnikih ZZZS morajo biti zato zapisana nekatera določila tako, da jih bo mogoče uresničiti tudi v praksi: avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Test hitre hoje in šola hujšanja Obveščamo, da bomo v okviru preventivnih programov pre-prečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni organizirali jesenski test hitre hoje na 2 km. Test hitre hoje na 2 km bomo izvajali 29. 9. 2007 med 9. in 12. uro. Test hitre hoje na 2km bomo izvajali na poti od pokopališča v Grosuplju proti Spodnji Slivnici in nazaj. Preverite svojo telesno zmogljivost vi storite nekaj za svoje zdravje. Hkrati vas obveščamo, da od 1. 10. 2007 do 10. 10. 2007 sprejemamo prijave za Šolo hujšanja in zdravega življenjskega sloga, ki se bo pričela 15. 10. 2007 ob 17. uri v sejni sobi ZD Grosuplje. Prijavite se lahko na tel. 781 84 00. Veliko zdravja, sončnih in nasmejanih dni vam želimo. Vabljeni! Zdravstveni dom Grosuplje, Pod gozdom C1/14, 1290 Grosuplje - otroke, mladostnike naj zdravijo zdravniki pediatri, ki jim mora biti zagotovljena 24 urna oskrba pediatrov; - ponovno bi bilo potrebno uvesti nacionalno zdravstveno varstvo za vse otroke in mladostnike, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji (kar je bilo urejeno do leta 1992). Sedaj imajo namreč brezplačne pravice iz 23. člena le otroci, ki so zavarovani kot družinski člani staršev ali drugih oseb, ki skrbijo za njih in imajo status zavarovancev; - staršem je potrebno zagotoviti možnost sobivanja z otrokom po sprejemljivi in primerni ceni. Strokovnjaki po svetu priporočajo, da so starši (mati ali oče) hospitalizirani z otroki, če je le mogoče vsaj v prvih 6. letih, še bolje pa do 10.leta starosti; - pritožbene poti bi morale biti preproste; - uveljaviti bi morali enakost pri uveljavljanju pravice do posebne olajšave za vse kronično bolne otroke pri napovedi dohodnine; - otrokom in mladostnikom moramo zagotoviti pravico, da so zdravljeni na oddelkih s svojimi vrstniki in ne z odraslimi tudi v enotah intenzivne terapije (kar sedaj ni omogočeno starostni skupini od 14. do 19. let); - zagotoviti bi morali v vseh bolnišnicah oddelkih izobraževanje dolgotrajno bolnih otrok. Pravica do izobraževanja je osnovna pravica otrok tudi takrat, ko zaradi hospitalizacije ne morajo obiskovati šole, seveda pa mora biti to prilagojeno otrokovemu zdravstvenemu stanju. Z otrokovimi potrebami bi morali uskladiti tudi izobraževanje na domu - ustrezne mobilne službe. - zdravljenje vseh otrok in mladostnikov v Sloveniji mora ostati brezplačno, brez doplačil tako za zdravljenje kot za zdravila. Vsa ta civilna gibanja skrbno spremljajo boš naslednji dan imel »musklfibr«. Pač,« - je strnila med spomini. »Bolj kot naravne znamenitosti, bolj kot dežela, narava, me zanimajo ljudje. Če hočeš živeti z ljudmi, spoznavati domačine, njihov način življenja, navade ... je veliko bolje potovati sam. Vendar pa ti to pobere ogromno energije in zna biti tudi utrudljivo. Neprestano kontakti z neznanci, ocenjevanje, komu zaupati, spopadati se s pogosto velikimi in nerealnimi pričakovanji ljudi, s predsodki, loviti ravnotežje med dobiti, kar želiš in dati ljudem, kar želijo oni. Bel človek jim predstavlja, kot bi videli hoditi okrog denar. Pa ni čisto tako. Po drugi strani pa jim to pomeni toliko, da se te želijo dotakniti, vsi hočejo, da si jim prijatelj. Koliko ljudje od tebe pričakujejo, samo zato, ker si prišel mednje, belec. Prilagajanje na nova okolja, nove navade, hrano. Človek se brusi ob drugih ljudeh, postaja modrejši, spretnejši in v sebi bogatejši«. V enem mesecu je prepotovala Gano, šla skozi vse regije, se še enkrat spopadla z napadom malarije, si odpočila pri muslimanski družini v drugem največjem mestu Tamale in se vrnila v Akro. Povsod, pravi, se je počutila sprejeto, domačini so si vzeli čas zanjo. Prenočevala je v preprostih domovih črncev, z njimi jedla, pomagala pri pripravi hrane, jih navdušila, ko je enemu izmed njih zašila obleko. Toliko prijetnih spominov, toliko lepih doživetij v veliki revščini in preprostosti. »Na koncu sem jedla že vse njihove jedi in prav teknile so mi. Naučila sem se pozdravljati v štirih različnih afriških jezikih, videla sem slone, krokodile, kameleona. Splezala na njihovo najvišjo goro, plavala pod slapom. Se zdravstveno zakonodajo, se odzivajo na aktualne probleme in si prizadevajo za uresničitev pobud za izboljšave na tem področju. Ministrstvo za zdravje mora v dokumentih zdravstvene reforme, predvsem pa v Zakonu o zdravju in Planu zdravstvenega varstva v Sloveniji do leta 2013 jasno in nedvoumno opredeliti položaj in naloge specialistov pediatrov in specialistov šolske medicine ter pravice vseh otrok in mladostnikov, ne glede na mesto njihovega bivanja do izbranega pediatra ali šolskega zdravnika. Ob vstopu v Evropo se primerjamo na številnih področjih in lahko trdimo, da je oskrba otrok in mladostnikov v osnovnem zdravstvenem varstvu v primerjavi z drugimi državami dobra, seveda bi jo lahko še izboljšali, manjka pa nam sodobna klinika za naučila voziti z motorjem in skuhati njihovo tradicionalno jed fufu. Tako dobro sem se počutila, kamorkoli sem prišla,« pripoveduje z mladostno zagnanostjo in nepopisnim veseljem. Vesna je dekle, ki se zna veseliti drobnih stvari, ki jo osrečijo vsak nov dan. »Saj nisem še vsega premlela v sebi, preveč je bilo,« pravi, ko počasi zaključujeva spomine z njene poti dvomesečnega bivanja v Gani. Tako iskren je njen mladostniški nasmeh, ki izžareva energijo in željo: ''Jaz moram vedno samo naprej! Vedno početi vrsto stvari'' - pravi. Tako je tudi začrtala svoje študentsko življenje: v drugem letniku medicine se je vključila v Društvo študentov medicine Slovenije, kjer vedno znova najde mesto v projektnem delu, bila je prostovoljka, pela je v pevskem zboru. Ob vsem tem pa kot Zoisova štipendistka na prvo mesto postavlja študij. Medicino je izbrala kljub velikim kolebanjem: vedela je, da je to poklic, ki zahteva celega človeka, ona pa je premišljevala o svoji prihodnosti - o družini in o poklicni karieri - ji bo lahko uspelo biti dobra zdravnica in hkrati dobra mama. V gimnaziji je vzljubila biologijo, njeno življenjsko načelo je bilo delati z ljudmi in če je to še pomoč tistemu, ki jo potrebuje, je to največ, kar bi si lahko želela. Po štirinajstih dneh študija je vedela, da je izbrala pravo pot. In prav zato ji na tej poti ni nič pretežko. In če bi se čas zavrtel nazaj, bi izbrala prav vse, kar ji je napolnjevalo življenje v teh mladih letih. Tudi pot v Gano in morda še kam drugam. Razmišlja o projektu »zdravniki brez meja«,nekoč bo prišel pravi trenutek tudi za to. Alenka Adamič otroke in mladostnike, ki bi omogočila vse potrebne diagnostične postopke, sodobno računalniško in informacijsko mrežo. Zagotavljala naj bi kakovostno zdravljenje in oskrbo ter tudi pravice, ki jim pripadajo. Izgradnja nove pediatrične klinike je korak v pravo smer. Pomoč organizacij civilne družbe je pri te zelo dobrodošla, vendar so državni organi tisti, ki so odgovorni za stanje na določenem področju in svoje odgovornosti ne smejo prelagati na druge. Upamo, da bo bolnišnica kljub vsem zapletom in težavam kmalu gotova in da si bodo donatorji in zainteresirana javnost lahko ogledali, kaj je država namenila otrokom in mladostnikom, njihovim staršem in zdravstvenemu osebju in kako izvaja tudi vse sprejete konvencije. Zbral in uredil Matjaž Trontelj med ljudmi, mladi upi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov) Ko potrkajo na vrata zrela leta Včasih se nam zdi, da se z začetnimi znaki staranja zgrnejo na človeka vse tegobe tega sveta. Po drugi strani pa se vsakodnevno hitenje malo upočasni, življenje dobiva drugačen pomen, človek v zrelih letih prične uživati v stvareh, za katere prej ni bilo časa. Da bi le še zdravje dobro služilo... Na srečo danes v Palčica Sobota, 1. september. Po intenzivnih pripravah in obsežnemu delu stroke je Hiša zavetja PALČICA danes odprla svoja vrata. Kljub še nekaterim pripravam in aktivnostim, ki še potekajo, je hiša nared do takšne faze, da lahko sprejme prve varovance. Vanjo centri za socialno delo iz Slovenije lahko že nameščajo otroke v starosti od 0 do 6 let, če zaznajo, da je za otroka potreben umik iz družine, in je potrebno poskrbeti za rejništvo, ali pa gre za različne situacije, ko je za krajši čas potrebno poskrbeti za otrokovo varno namestitev. Treba je poudariti, da je to pilotski razvojni program, kjer naj bi šlo za kratkotrajno namestitev otroka (do 21 dni), v tem času pa naj bi centri za socialno delo za ogrožene otroke poiskali najboljše rešitve, takšne, ki naj bi bile za razvoj otrok najboljše. Istočasno pa je hiša zavetja Palčica namenjena tudi kot krizni center za otroke v starosti nad osem let, kamor bo Center za socialno delo Grosuplje lahko nameščal otroke v kriznih situacijah z lokalnega območja, to je vseh treh občin, ki jih center pokriva. Lahko pa se vanj zatečejo tudi otroci sami, kadar mislijo, da problemov, ki so se nakopičili, doma s starši sami ne morejo rešiti. Ekipo strokovnih delavcev sestavljajo: socialne delavke, vzgojiteljice, psiholog, medicinske sestre. Po besedah direktorice CSOD Vesne Širok, dipl. psihologinje, je ekipa delavcev, ki so delo v Palčici že začeli, iz že tako prijetne hišice naredila pravi čudež - pravi dom, ki ga otrok najbolj potrebuje. V želji, da bi tudi kraj živel v sozvočju z mladimi varovanci in delavci Palčice, bo v PONEDELJEK, 1. OKTOBRA 2007, ob 13. uri, SLAVNOSTNA OTVORITEV hiše zavetja PALČICA, na katero organizatorji in strokovni delavci lepo vabijo tudi občane in krajane Grosupljega. 1. teden v oktobru - v tednu otroka pa bo organiziran tudi DAN ODPRTIH VRAT, kjer bomo lahko prisluhnili utripu hiše zavetja na Brvacah. Alenka Adamič vseh medijih lahko prisluhnemo nasvetom za zdravo življenje in res ni potrebno, da nas na pomen zdravega življenja opozori šele bolezen. Rak je bolezen, ki v svetu, pa tudi pri nas, beleži najvišji prirastek bolnikov. Kot vzrok smrti je na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. Laična javnost žal ne pozna dobro vzrokov za nastanek bolezni in njenega poteka, dokazano pa je, da botruje nastanku raka nezdrav življenjski slog: premalo gibanja, stres in nezdravo ter neredno prehranjevanje. Znanstveniki trdijo, da lahko nevarnost za rakava obolenja bistveno zmanjšamo, če povečamo količino zaužitega sadja in zelenjave na pet porcij na dan. S tem vnesemo v telo zadostno količino zaviralcev za nastanek malignih obolenj, t.j. antioksidantov. Ti nas varujejo tudi pred večino bolezni, ki so povezane s staranjem. Odlično orožje proti raku je tudi vegetarijanska prehrana. Izidi številnih raziskav so v zadnjih letih pokazali, da imajo vegetarijanci kar 50 % manj možnosti, da zbolijo za rakom, predvsem je bistveno manjša možnost za raka na črevesju. Prehrana, ki vsebuje veliko maščob, vzpodbuja izločanje spolnih hormonov, njihova količina pa je posredno povezana z rakom dojk. Enako velja za mlečne izdelke, ki povečujejo tveganje za raka na jajčnikih. Na Kitajskem, kjer je prehrana izrazito rastlinsko usmerjena in skromnejša, beležijo bistveno manjši delež rakastih bolezni. To pa je že vredno razmisleka. Sladkorna bolezen je ena od najbolj znanih kroničnih bolezni. Gre za skupino presnovnih bolezni, ki jim je skupna zvišana raven krvnega sladkorja oz. glukoze. Dolgotrajno zvišanje krvnega sladkorja vodi v kronične okvare oči, ledvic, živcev ter srca in ožilja. Z izbiro načina življenja lahko odločilno vplivamo zoper pojav sladkorne bolezni in njenih zapletov. Najpogostejši vzrok za sladkorno bolezen je prizadetost trebušne slinavke - žleze, ki izloča inzulin. Ta omogoča prehajanje krvnega sladkorja iz krvi v celice našega telesa. Raven glukoze v krvi se zviša, ko trebušna slinavka izloča premalo inzulina ali kadar postanejo celice v telesu odporne na njegovo delovanje. Normalna vrednost glukoze v krvi je od 3,6 do 6,1 mmol/l, merjeno na tešče. Žal ima dolgotrajno zvišana vrednost krvnega sladkorja večje posledice, kot sprva mislimo. Te lahko bistveno vplivajo na kvaliteto življenja bolnika in njegove okolice: oči: okvare očesnega ozadja, ki vodijo v slepoto, očesna mrena; ledvice: postopno odpovedovanje ledvic; živčevje: mravljinčenje, bolečine, izguba občutka za dotik in bolečino v nogah, impotenca, prebavne motnje; srce in ožilje: pospešena ateroskleroza, srčna ter možganska kap, zapore žil; stopala: nastanek ran, ki se ne celijo in vodijo v amputacijo prstov, stopala ali cele okončine; imunski sistem: okužbe sečil, glivične okužbe spolovil in kože, oslabljena odpornost. Tveganje, da zbolimo za sladkorno boleznijo, je večje, če izpolnjujemo katerega ali več od naslednjih dejavnikov: sladkorna bolezen v družini, debelost, zlasti nalaganje maščevja okoli pasu, premalo telesne aktivnosti, zvišan krvni tlak in maščobe v krvi. Recept je seveda na dlani: izogibati se je potrebno dejavnikom tveganja! Artroza je ena najpogostejših bolezni sklepov, prizadene starejše osebe, ki tožijo največkrat zaradi bolečin v kolenih. Gre za obrabo sklepnega hrustanca, ki je tako bolj ranljiv in ne zmore opravljati svoje naloge. Površina hrustanca v sklepu postane neravna, izgubi elastičnost, se zmehča, pri gibanju se brusi in tako povzroča bolečine. Zaradi okruškov in stalnega draženja v sklepu lahko pride do vnetnih sprememb in izrastkov ob robovih sklepnih površin. Posledično se sklep še bolj deformira. Prvi znaki artroze so topa bolečina v sklepu pri hoji navkreber ali navzdol, jutranja okorelost, zmanjšana gibljivost. Med obremenjevanjem se bolečine okrepijo, sčasoma ne minejo niti med počitkom. Sklep lahko zaradi vnetja oteče in pojavi se nabiranje vnetne tekočine v kolenskem sklepu. Gibljivost je v tej fazi zelo omejena, sklep postane nestabilen. Zdravljenje oziroma zaviranje napredovanja bolezni je možno z zdravili, fizikalno terapijo ali operativno, t.j. z zamenjavo kolenskega sklepa. Na srečo je tudi v začetni fazi, ko človeka opozorijo prvi znaki bolezni, da gre za artrozo, z enostavnimi ukrepi mogoče narediti veliko: zmanjšanje telesne teže je ukrep, za katerega bo prizadeto koleno neskončno hvaležno! Zmerna telesna dejavnost bo okrepila vezi in mišice: predvsem je primerno plavanje in kolesarjenje po ravnem. Cela paleta prehranskih dodatkov, ki so dosegljivi na našem trgu, nahrani prizadeti hrustanec: dnevni dodatek kolagena na primer varuje telo pred prezgodnjo obrabo sklepnih površin, blaži že nastale degenerativne spremembe in dovaja telesu porabljene proteine. Tako imajo oporna tkiva na razpolago dovolj osnovnih elementov za regeneracijo. Zaradi vse večjega števila Slovencev, starejših od 65 let (teh je v državi že nad 16 odstotkov), na Ministrstvu za zdravje načrtujejo splošne preventivne programe vzgoje za zdravo življenje v zrelih letih v smislu opuščanja škodljivih navad, pospeševanja telesne dejavnosti, zdravega načina prehranjevanja, tkanja ustreznih socialnih stikov.... Soočanje s težavami na pozitiven način, dober odnos do okolja in ljubeče partnerstvo pa so prav gotovo ključni pogoji za zadovoljno in zdravo starost. Mojca Sajovic avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Stres v starejših letih Današnje življenje zahteva od vsakega posameznika veliko angažiranja, potrpljenja, aktiviranja svojih sposobnosti, istočasno pa nas bremeni z vsemi mogočimi dražljaji, ki niso vedno vzpodbudni in motivirajoči. Tudi če smo starejši ali smo upokojeni, stresorjem, kot poimenujejo nosilce določenih dejanj, ne uidemo. Sodobno življenje ima polno stresov, dražljajev, ki negativno vplivajo na naše počutje. Taki dražljaji - stresorji - so v našem družinskem življenju, v hrupu, v prometu, pri bolezni, ob gledanju napetih zgodb na TV, v konfliktnih situacijah. Omenjeni dejavniki ustvarjajo stres. Življenje pomeni nenehno prilagajanje, vendar so ljudje, ki se ob vsakem času ne morejo prilagajati. Na spremembe se ljudje različno odzivamo, nekateri hitreje, drugi počasneje. Kaj je stres? Stres je odzivanje na neko situacijo, ki utegne biti človeku nevarna. Stres ali stresna motnja ni samo živčna reakcija, temveč je tudi telesna, saj sta duševnost in telo trdno povezana. Človek praviloma premaguje stresorje, razen če ni bil preje hudo bolan ali pa so mu obrambne sile oslabele zaradi starostne onemoglosti. Beseda stres je angleškega izvora in pomeni moč, silo, pritisk. Stres je tudi gonilna sila, Stara sem 40 let in pred približno petimi leti me je doletelo nekaj, zaradi česar sem bila prepričana, da umiram. Z menoj so se začele dogajati stvari, katerih si nisem znala razložiti. Nisem si upala iz hiše; ne v trgovino po nakupih, ne v lokal na kavo. Imela sem napade panike, občutek, da se mi bo zmešalo. Prišlo je tako daleč, da nisem mogla več niti jesti. V desetih dneh sem shujšala za 8 kg ter pristala v bolnišnici na PHP - psihiatrična hitra pomoč. Ugotovili so, da sem zbolela za depresijo z znaki anksioznosti. Začela sem jemati antidepresive in po nekaj tednih se mi je stanje začelo izboljševati. Žalostno je, ker si ljudje, ki jih to doleti, o vsem tem ne upajo(mo) govoriti. Zaradi sramu in ker ne vemo, kako bo naša okolica to sprejela. Vendar pa se, hvala Bogu, zadnje čase vse več tudi znanih ljudi odpre in pove svojo zgodbo. Menim, da je naša občina velika, da je (sama sem jih spoznala kar nekaj) precej naših občanov s takimi in podobnimi težavami. Zato tudi menim, da bi bilo smiselno, da se na nek način »združimo« ter se začnemo srečevati. Iz lastne izkušnje namreč vem, da se o teh stvareh najlažje pogovarjamo z ljudmi, ki nas spremlja vse življenje. Določena stopnja stresa je koristna in vzpodbuja k večji učinkovitosti. Spomnimo se, kako nam stres pomaga, ko hočemo hitro prečkati cesto. Tako postanemo bolj previdni in pozorni. Brez stresa smo lahko počasni, brezvoljni in neučinkoviti. Stres je včasih v življenju koristen in je sestavni del vsakodnevnih življenjskih situaciji. Stres ni nujno, da je naš sovražnik. Stres nam včasih pomaga pri osebni rasti, ne glede na starost. Pomaga nam, da nismo leni in da delamo na sebi. Večina stresa izvira iz odnosa, ki ga imamo do nekaterih stresorjev - od našega mišljenja, kako je z našimi navadami ter našimi vedenjskimi vzorci. Da se izognemo stresu ali odpravimo njegove negativne posledice, se moramo naučiti premagovati strahove, postajati bolj samozavestni, se veseliti izzivov, ki jih prinaša sleherni dan. Če prisluhnemo svojim čustvom, se ustrezno odzivamo okolju in soljudem, je to najboljše zagotovilo, da bomo pravočasno zadovoljili svoje resnične notranje potrebe - od prehranskih, socialnih do čustvenih. Veliko avtorjev se danes ukvarja s problemi stresa. Ocenjujejo, da ima danes več kot 70 % ljudi, ki išče pomoč v ambulantah splošnih zdravnikov, težave s posledicami stresa. Navajajo celo vrsto nasvetov proti stresom in nekatere smo zbrali: ki so to doživeli in doživljajo, kajti vemo, da nekdo, ki tega ni doživel, nas lahko posluša in tudi če nas poskuša in želi razumeti, ne ve, ker ne more vedeti, kaj se resnično dogaja z nami. Zato bi želela, da bi se srečavali, drug drugemu pomagali, svetovali, izmenjali svoje izkušnje. Če si tudi vi želite tega, me od ponedeljka do petka lahko pokličete kadarkoli po 15. uri oziroma v soboto in nedeljo cel dan na gsm 040 816 466 - S.B. P.S. Naslov avtorice je sicer uredništvu znan, vendar naj se zainteresirani obrnejo neposredno na njen telefon. Kaj je anksioznost? Anksiozne motnje so skupina psihičnih bolezni, ki se izražajo kot stanje živčne napetosti. Kako obsežen in zapleten je ta pojem, nam pove že veliko število besed, ki opisujejo različne stopnje anksioznosti. Tesnoba, trema, napetost, živčnost, strah in zaskrbljenost so le nekatere izmed njih, ki opisujejo sicer dokaj različna stanja, ki pa se kažejo s podobnimi znaki. • poskrbimo za zdravo in uravnoteženo prehrano, • odločimo se za redno telesno dejavnost. Izberimo tisto, ki nam je v veselje, • privoščimo si dovolj spanja in vaj za sproščanje, • izogibajmo se prevelikih količin nikotina, alkohola in kofeina, • ohranimo odprt in pozitiven odnos do sebe, ljudi in sveta, • sprijaznimo se z okoliščinami, ki jih ne moremo spremeniti, • bodimo sposobni reči NE, ko nečesa ne zmoremo ali ne obvladamo, • pozabimo na popolnost, • cenimo tisto, kar imamo, • zaupajmo v ljudi, • razvijajmo prijaznost in berimo dobre knjige, • pogovarjajmo se o svojih težavah ter se smejmo in veselimo življenja. Z omenjenimi nasveti poskušajmo živeti še bolj kvalitetno ter se veseliti vsakega dne. Borut Hrovatin, DU Grosuplje Pozdrav poletju na Polici Ob zaključku šolskega leta so učitelji in učenci podružnične šole Polica pripravili čudovito prireditev, ki so jo naslovili Pozdrav poletju. Ker šola nima nobenega večjega prostora, je prireditev potekala na lepo okrašenem igrišču. Srečo smo imeli, da so se ta dan nevihte izognile Polici. Na različne načine so sodelovali prav vsi otroci vseh petih razredov: s petjem, recitiranjem, dramatiziranjem, z igrico z lutkami in v angleščini, s plesi in nazadnje celo z gimnastičnimi točkami. Na srečo je bilo letos spomladi precej lepega vremena, da so lahko nosili blazine na igrišče in tam telovadili. Da je šola srce kraja, so potrdili tudi mnogi vaščani, ki trenutno nimajo otrok v šoli, pa so si prišli pogledat prireditev. Med njimi je bilo tudi veliko dojenčkov v otroških vozičkih in predšolskih otrok, bodočih učencev. Starši smo ponosni na svoje otroke, ki so pokazali veliko znanja, ter hvaležni učiteljem, ki v tako težkih in neprimernih pogojih uspejo otroke toliko naučiti. A. Smrekar Depresija in anksioznost 56 upokojenci Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Internetna stran in Priročnik za družinske negovalce Ni slučaj, da so strokovni delavci v Domu starejših občanov Grosuplje /DSO/ med prvimi začutili in ugotovili, da pravzaprav sploh ni ustreznih, dovolj poljudnih in uporabnih strokovnih napotkov za ljudi, ki se odločajo, da bi sami negovali in skrbeli za starejšega sorodnika, prijatelja ali soseda. Strokovna skupina v DSO pod vodstvom direktorice mag. Marte Gašparovič se je odločila in zasnovala poseben projekt »Projekt družinski negovalec«. Projekt vsebuje knjižni priročnik in internetno stran. Strokovna skupina je že koncem lanskega leta oblikovala internetno stran. Stran je namenjena vsem, ki jih zanima področje socialne oskrbe starostnika, in predvsem tistim, ki bi želeli nuditi kvalitetno laično pomoč in nego svojcu, sosedu, prijatelju... Vsebina pa bi lahko bila koristna pomoč tudi posameznikom, ki se želijo bolje pripraviti na lastno starost, in tistim, ki se srečujejo s tem področjem na profesionalni ravni. Čeprav je imela internetna stran že v začetku kar lepo število obiskov, pa se je skupina avtorjev zavedala deficita v stopnji internetne pismenosti zainteresirane javnosti. Ocenila je, da bi bilo gotovo še bolj koristno in uporabno pripraviti gradivo v knjižni obliki. Nastal je »Priročnik za družinske negovalce«, lična 130 strani obsegajoča knjižica, s sistematično urejeno vsebino informacij in strokovnih napotkov. Poleg osnovnih definicij, kdo je družinski negovalec, bo bralec dobil odgovore na vrsto vprašanj in dilem, ki se pojavijo v zahtevnem odnosu starejšega človeka s specifičnimi potrebami in osebo, ki mu želi pri tem nuditi pomoč, ali pa mu dosedanje izkušnje niso dovolj. Tak trenutek je na primer, ko je potrebna preselitev starejšega človeka v dom, ko je treba najti pravilne metode prilagajanja bivalnega okolja starostnikovim potrebam, ko je treba urejati in urediti vprašanja pravne narave, finančne probleme in tako dalje. Vključenih je tudi nekaj tem s področja prehrane, zdravil, kako ravnati ob poslabšanju zdravstvenega stanja, o tem, kako poleg varovanca poskrbeti tudi zase. Na koncu je še poglavje o tem, kako pristopati in ravnati, ko se zdravstveno stanje negovane osebe zelo poslabša in na kraju, ko pride tudi neizbežno slovo, smrt in žalovanje. Nedvomno bo Priročnik za družinske negovalce koristno čtivo. Priročnik lahko naročite v Domu starejših občanov Grosuplje /tajništvo/ ali po telefonu 01/ 7810710. Malči ŽITNIK, članica Sveta DSO Praznični dan za udeležence srečanja upokojencev v Šentvidu Mestna zveza upokojencev Ljubljana -Osrednja slovenska zveza društev upokojencev vsako leto organizira srečanje članov in drugih upokojencev ter drugih starejših iz tega območja. Po veljavni organizacijski shemi se društva upokojencev združujejo v koordinacije društev, le-te pa v pokrajinske zveze društev. Upokojenska društva iz občin Grosuplje, Ivančna gorica in Dobrepolje se združujejo v Koordinacijo društev primestnih občin Dolenjske. V Pokrajinsko zvezo DU Ljubljana se vključuje devet koordinacij z okoli 130 društvi in 43.000 člani. Vsako leto, sedaj že tradicionalno, ena izmed koordinacij organizira kulturno družabno srečanje. Letos je bila naloga takšnega množičnega srečanja zaupana naši koordinaciji. Srečanje je bilo 24. avgusta na letališču v Šentvidu pri Stični. Prireditveni prostor je bil pripravljen tudi za morebitno slabo vreme, vendar sta dva velika šotora nudila le dobro zavetje pred sončno pripeko, saj je udeležence pričakal prelep, sončen dan. Zbralo se jih je rekordno veliko, okoli 1500. V kulturnem delu programa so sodelovali Big Band-DOM - Dobrepoljski orkester mladih, Ženski pevski zbor Lastovke iz Grosupljega, folklorna skupina DU Boris Kidrič iz Bežigrada, Mešani pevski zbor Škrjanček iz DU Dobrepolje, Tone Drab iz Radohove vasi s humorističnim tekstom in tenorist Miloš Genorio. Praznično razpoloženje udeležencev srečanja so dvignili tudi pomembni gostje: ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh, ljubljanski župan Zoran Jankovič, dobrepoljski župan Janez Pavlin, podžupan občine Grosuplje Dare Gabrijel, predsednika DeSUS je zastopal njegov svetovalec. Vsi so nastopili s prijetnimi priložnostnimi nagovori. Kot predstavnica Vlade RS je ministrica v govoru predstavila in poudarila ključne opredelitve Slovenije kot socialne države pri skrbi za upokojence in starejše. Tako je eden najpomembnejših ciljev slovenske Vlade zagotoviti finančno vzdržen pokojninski sistem, ki bo v celoti ohranjal model medgeneracijske solidarnosti. S tem želi starejši generaciji omogočiti, da bo tudi po upokojitvi lahko živela zasluženo polno in bogato življenje. Poudarila je pomen partnerstva vseh Slovencev in Slovenk - od najmlajših do najstarejših, saj naj bi le skupaj lahko dosegli želen gospodarski preboj med najboljše. Končni cilj uspeha pa mora biti rast zaposlenosti, plač, pokojnin, socialne varnosti in splošno zadovoljstvo vseh generacij. Udeleženci srečanja so še posebej z veseljem in ponosom sprejeli tisti del ministričinega govora, v katerem je poudarila, da je starejša generacija zaradi svojih izkušenj, modrosti in bogatih življenjskih zgodb izjemno potreben člen naše družbe. Predsednica ZDUS je zagotovila, da se bo zavzemala za dobro upokojencev, predsednik MZ Marjan Sedmak pa je predstavil dosežke in naloge zveze za naprej. Prijetno druženje je trajalo do večernih ur. Malči Žitnik avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes! Samo še govoriti ne zna Tako so nekoč rekli naši dedki, ko so govorili o svojem štirinožnem prijatelju. Kako pa se odvija sporazumevanje z našimi psi danes? ••• Mojca Sajovic Zaradi hitrega tempa življenja vse manj časa preživimo s svojimi psi, to pa je poglavitni vzrok, da se včasih naše sobivanje s psom spremeni v nesporazum. In vsi bi si seveda želeli, da bi nam kužki brali naše želje iz oči. Rek »Kakršen gospodar, takšen pes!« na podlagi sodobnih dognanj v kinologiji že dolgo ne velja več. Del vedenja je naš pes prav gotovo prinesel s seboj na svet, zelo pomemben del se ga je priučil v leglu skupaj z drugimi mladiči, na preostanek pa je res v veliki meri vplivalo ravnanje novega skrbnika, nenazadnje pa tudi okolje, v katerem pes živi. Skrbnik je za dejanja svojega psa seveda tudi v celoti odgovoren, tudi če mu obnašanje psa ni ravno všeč. Dobra novica pa je, da je v teku celega pasjega življenja mogoče vplivati na pasje vedenje. Pri tem je nedvomno potrebno veliko volje in časa, predvsem pa znanja. Zaplete se običajno pri sporazumevanju med skrbnikom in psom, ki je zelo osebno in ne pozna togo ustaljenih pravil. Vsak pes je namreč osebnost zase. Pa poglejmo, kaj lahko naredimo, da bomo oboji govorili isti jezik, ko se zadeve zapletejo. Začeti je treba pri mladiču. Ko pasji mladič pride v hišo, se začne medsebojno učenje. Psiček, pod vplivom novega okolja in nemalokrat v stresu zaradi odvzema iz legla, se prav gotovo ne more učiti tako hitro, kot bi si želeli. V tem obdobju je izredno pomembno, da psička za napake ne kaznujemo, saj bi s tem porušili vezi zaupanja in naklonjenosti, ki jih je potrebno še stkati in so temelj sobivanja s psom za naslednjih deset ali petnajst let. Mladičkove napake enostavno spregledamo, vedno pa nagradimo želeno vedenje. Ko smo ga na primer zalotili pri glodanju pohištva, mu z besedo prepovedi »ne« ali »fuj« ali »ne smeš« povemo, da to, kar počne, ni v redu, nato pa njegovo vedenje preusmerimo na igro. Ko z grizenjem preneha, ga pohvalimo ter nagradimo. S tem smo mu pokazali, da smo navdušeni nad tem, da počne nekaj dovoljenega, ne pa, da gloda pohištvo. Enaka pravila veljajo za sobno čistočo: želimo si, da mladič svoje fiziološke potrebe opravlja zunaj na dovoljenem mestu. Pri tem je bolj kot vse drugo pomemben čas, ki si ga moramo vzeti za to opravilo. Mladič se iztreblja kakih deset do petnajst minut po hranjenju: ko začne vohljati po tleh in iskati primerno mesto, ga mirno odnesemo ven in ko opravi svoje, ga izdatno pohvalimo. Če pri tem uporabljamo vedno iste besede, se bo sčasoma kuža naučil opravljati (malo) potrebo na povelje, kar je za zaposlenega skrbnika veliko olajšanje. Ko se mladič olajša, pa si moramo vedno vzeti še nekaj časa in se na prostem poigrati z njim. V nasprotnem primeru bo kuža povezal opravljanje potrebe in odhod domov, kar seveda ni zaželeno. Grizljanje rok je sicer prijetna razvada za mladička, ki lahko preraste v zelo neprijetno za lastnika - tako in podobno nezaželeno vedenje (trganje tepihov, grizenje copat, kopanje po vrtu ... ) prekinemo z odločnim poveljem in ponudimo igračko, priboljšek, kost, seveda šele, ko kužek z omenjenim delom preneha. Tudi vzpenjanje po ljudeh preprečujemo takoj v začetku na enak način. Psom je prirojena želja po čim bližjem stiku z obrazom: psi se nikdar ne vzpenjajo po ljudeh, če se jim ti sami približajo. In tačke ostanejo na tleh. Seveda so potem zelo pohvaljeni. Vsako vedenje, ki ga skrbnik ne dopušča, je kužku potrebno prepovedati po opisani metodi takoj in ne šele potem, "ko bo malo zrasel". Neubogljivost Pes mora kot prvi pogoj za ubogljivost povelje v celoti razumeti. Razumevanje pa dosežemo postopno, z vajo in po potrebi posamezno povelje razdelimo na sprva bolj preproste naloge. Drugi pogoj za to, da nas kuža uboga, pa je volja oziroma motiviranost, da je kuža res pripravljen povelje izpolniti. Obstoja niz načinov, kako to dosežemo, nikakor pa ga v določeno stanje ne smemo prisiliti. Sila vedno povzroči nasprotovanje. Povsem preprost dokaz za to je, če psu potisnemo glavo navzdol - zagotovo jo bo poizkušal postaviti pokonci - s silo, enako ali večjo sili, ki ga tišči navzdol. Ker s fizično prisilo le redko uspemo (pes je hitrejši in spretnejši, nemalokrat bolj gibčen in močnejši od skrbnika), je potrebno najti motiv, zaradi katerega nas bo pes ubogal. To je tudi prednost človeka pred živaljo: pri tem izkoriščamo poznavanje pasjih nagonov. Pes, ki ima močno razvit nagon plena, bo za nagrado - »plen« - izpolnil povelje hitro in temeljito. Skrbnik mu bo namreč po opravljeni nalogi ponudil igračo, jo vrgel predenj in se nato poigral z njo. Tudi ljudje ne storimo ničesar brez motivacije in nagrade, podobno se odzivajo tudi psi. Motivacija in nagrade se med psi lahko zelo razlikujejo: enim pomeni največ hrana, drugim pohvala in božanje, tretjim igra in lov za »plenom«. Najbolj pomembna vaja v celem pasjem življenju, lahko bi rekli življenjsko pomembno povelje, je prihajanje na klic ali odpoklic. Prav je, da mu skrbnik nameni največ pozornosti. Mladiček zelo rad prihaja k človeku, saj s tem zadovoljuje svojo veliko potrebo po družbi in varnosti, nenazadnje pa tudi po hrani. Že takrat začnemo graditi to pomembno vajo: pes naj vedno z veseljem prihaja k skrbniku. Vsi pravilno vzgojeni in dobro socializirani mladički radi prihajajo k ljudem, se jih ne bojijo in se ne bojijo njihovih rok. Ko želimo, da kužek pride k nam, ga pokličemo po imenu, zaploskamo, ga povabimo in stečemo stran od njega. Ko pride, ga obvezno vsakič nagradimo s poslastico - bogato se bo obrestovalo. Na sprehodih v gozdu izkoristimo trenutek nepazljivosti in se mladičku skrijemo. Ko opazimo, da nas išče, ga pokličemo in ko nas najde, pohvalimo in nagradimo. Pri tej preprosti vaji utrjevanja navezanosti seveda pazimo, da nas ne bo kuža pričel panično iskati in se v obupu celo oddaljil od nas. Vedno ga je namreč potrebno imeti na očeh! Zelo pomembno je upoštevati pravilo, da vsako povelje izrečemo le takrat, ko smo popolnoma prepričani, da nas bo kuža ubogal, za dobro deta pa naj pes vedno dobi nagrado - priboljšek. Če povelje izrečemo neuspešno, se bo kuža hitro naučil, da ubogati ni vedno potrebno. Na koncu naj opozorimo še na eno od pogostih napak, ki lahko pomembno pokvarijo odnos med skrbnikom in psom: psa, ki je prišel s potepa, NIKDAR NE KAZNUJEMO! Od njegovega odhoda je preteklo že toliko časa, da je pes morebitne klice skrbnika zakopal globoko v pozabo, pač pa je njegovo zadnje dejanje prihod domov. In za to zadnje dejanje je nagrajen - s palico!, kar gotovo ni bil skrbnikov namen. Popravek in opravičilo k članku: Iz Društva upokojencev Šmarje - Sap / Kaj smo že postorili v letošnjem letu? Pod sliko, kjer sedi 10 upokojencev za mizo, na sliki pa ni mogoče prepoznati kakšnih priznanj ali pokalov, je prišlo iz nenamernega vzroka do napake pri napisu pod to sliko. Pisati bi moralo, da so na športnih igrah ljubljanske pokrajine osvojili 4 medalje namesto 4. mesto. Za nenamerno (!!!) napako se članom društva, še posebej pa tekmujočim, iskreno opravičujem, predsednici društva pa pri izbiranju ustreznih besed pri morebitnih bodočih zahtevkih za popravek v časopisu želim čim več prijaznih in dobrih misli. Odgovorni urednik Jože Miklič med ljudmi, mladi upi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Andraž Poje, najboljši v Evropi Na »položaju« na tekmi. Foto: Robert TERŽAN. Na Evropskem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim in velikokalibrskim orožjem v Španijije slovenska mladinska reprezentanca v disciplini puška 60 strelov leže izjemno presenetila in osvojila fantastično 2. mesto. Za nameček je bil med posamezniki po osnovnem delu, s 590 krogi od 600 možnih krogov, najboljši Andraž POJE, sicer član Strelskega društva Grosuplje. V infarktnem finalu (po osnovnem delu je bilo kar 5 tekmovalcev v enem samem krogu) 10 strelov je o medaljah odločal dobesedno zadnji strel, pred katerim je bil Andraž drugi. V zadnjem strelu je zadel 10,1 kroga (skupaj 101,1 kroga), kar pa je na koncu zadoščalo za 4. mesto. Za prvim mestom je zaostal pičlih 0,5 kroga, za drugim in tretjim pa 0,2 kroga. To je kljub temu izjemen dosežek grosupeljskega strelca, kije v zelo težkih vremenskih razmerah z odlično taktiko potrdil, da sodi v sam vrh evropskih in svetovnih strelcev z malokalibrsko puško (lani je bil 11. na SP). Jože Kolenc V Strugah je s konjem HS Ebla zmagala Helena Miklič. Konjerejsko društvo Struge je drugo soboto v septembru, letos že peto leto zapored, organiziralo veliko konjeniško prireditev z distančnim jahanjem ali endurancem, spretnostno ježo okoli sodov ter lovom na struški venček (alko). Po deževnem tednu je sončna sobota v vas Lipa na obrobju struške doline privabila preko 50 tekmovalcev in njihovih konj. Malo po 11. uri se je pričel osrednji dogodek dneva, distančno jahanje 2x20 km, v katerem se je pomerilo 21 tekmovalk in tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovalna pot je potekala po makadamskih poteh, gozdnih stezah in travnikih, višinska razlika, vzpon na Sveto Ano, pa je bila 200 metrov. Prvih 20 kilometrov so najhitrejši tekmovalci premagali v dobrih 40 minutah, sledil je veterinarski pregled konj ter merjenje srčnega utripa konj, ki je bil pogoj za nadaljevanje tekmovanja in je moral biti pod 56 utripov na minuto. Že prvi krog je pokazal, da je proga zahtevna, uradni veterinar tekme, Roman Gros, dr. vet. med., pa je moral slabo kondicijsko pripravljene konje iz nadaljnjega tekmovanja izločiti. V drugi krog se je kot prva podala Grosupeljčanka Helena Miklič, ki je na koncu tudi slavila s svojim polnokrvnim arabskim kastratom HS Eblajem, s skupnim časom 1 ura 27 minut in 43 udarci na minuto. Drugo mesto je pripadlo Božu Borku in Princu, tretja pa sta bila Špela Golob in Čikoš. Četrto in peto mesto sta si razdelila Franci Lisjak in Mond ter Dušan Plantarič in Mclaren. Najboljši so iz rok predsednika KD Struge, Petra Puglja in dobrepoljskega župana Janeza Pavlina prejeli pokale in denarne nagrade. V popoldanskem spremljevalnem programu (katerega se je udeležilo preko 30 konj) sta bili organizirani še tekmi v snemanju struškega venčka, v katerem je slavil Dejan Muhič iz Ambrusa ter spretnostna ježa okoli sodov, v katerem je močno moško konkurenco premagala mlada Grosupeljčanka Kim Hočevar z Vezirjem. Miha Kastelic Mladi potepuhi V vrtcu Kekec, v enoti Pika iz Šmarja - Sapa v skupini Slončkov (5-6 let), je potekala skozi vrtčevsko leto 2006-2007 obogatitvena dejavnost, imenovana »Mali potepuhi«, ki jo je vodila pomočnica vzgojiteljice ga. Vera Gruden. Tako so otroci in njihovi starši prehodili in tudi spoznavali različne kraje v šmarski okolici, kot so Magdalenska gora, Sela pri Šmarju, Pleše. Ob zaključku tega projekta in ob zaključku vrtčevskega leta smo se na predlog ge. Vere Gruden odločili za zadnji pohod na Kurešček. Kljub slabim vremenskim obetom smo se v sobotnem junijskem jutru otroci in njihovi starši iz skupine Slončkov iz vrtca Pika (Šmarje - Sap) odpravili na zaključni pohod na kureški grič. Odpeljali smo se izpred vrtca z osebnimi avtomobili in pot nas je vodila mimo Škofljice, zamegljenega Iga do parkirišča pod Kureščkom, kjer je bilo zbirno mesto. Z veseljem sta se našemu poslovilnemu potepanju pridružili še vzgojiteljici Breda in Irena. Od tam smo se podali peš do tamkajšnjega doma, kjer nas je pričakal lovec Braco s prijazno psičko Asto, ki so jo otroci hitro vzljubili. Skupaj smo poromali mimo križevega pota na kureški grič, kjer stoji cerkev, posvečena Kraljici miru, kjer smo se ji priporočili v molitev in prižgali svečko. Od tam smo se po gozdni poti popeljali do najbližje vasi Zapotok, kjer nas je v svoji domači hiši prijazno sprejela in pogostila ga. Milica, ki je za nas pripravila okusno okrepčilo. Tako smo starši prijetno in sproščeno kramljali v senčki, otroci pa uživali v igri na travniku, za prijetno vzdušje pa je poskrbel mladi harmonikar. Lepo je bilo tako za starše kot za njihove vzgojiteljice videti otroški smeh in veselje. Za starejše pa so bili tovrstni pohodi priložnost, da smo se družili med seboj z nitjo prijateljstva. Maria Ana Slak Trontelj avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Grosupeljski planinci na Grossglocknerju - 3798 m Razne ideje so se spomladi in v zgodnjem poletju rojevale v glavah naših vrlih pohodnikov, pa tudi že pravih alpinistov. Najvišji cilj planinskega društva je bil letos 4165 m visoki Breithorn v Švici, tihi cilj nekaterih grosupeljskih planincev pa je bil tudi Mont Blanc. Samo za takšne visoke cilje se je potrebno prej povzpeti še na kakšen visok kucelj. Naši najvišji vrhovi so za trening za ta visoke vrhove Alp prenizki. Zato so najbližji primerni vrhovi v Avstriji. Ker pa nekateri planinci tudi obiskujemo vrhove prijateljstva, Grossglockner pa je tudi med temi vrhovi, pa tudi le malo mu manjka do štiritisočaka, smo se zanj kar hitro dogovorili. Pa še z vremenarji smo se dogovorili za zelo lepo vreme, kar v juliju ni bilo preveč težko. Opreme za osvojitev Grossglocknerja (Slovenci ga imenujemo Veliki Klek) je kar veliko. Poleg zimske opreme, na višini nad 3500 m se prijazno poletno vreme zelo hitro spremeni v zimo, je potrebna še ledeniška oprema. V to vrsto opreme spadajo dereze, cepin, čelada, pa tudi dovolj močna vrv, ki je potrebna tudi za varovanje na sam vrh. Pot na vrh Grossglocknerja namreč ni varovana in si morajo varovanje alpinisti urediti sami. Zato je potrebno imeti tudi plezalni pas, pa še kakšno pomožno vrv, karabin ter še kaj. Vse skupaj naredi nahrbtnik kar precej obilen in pri premagovanju okoli 2000 metrov višinske razlike je to kar precejšen dodatek, če pomislimo, da naši »pridelani« nahrbtniki tudi niso majhni. Pot na Grossglockner letos ni bila ista, kot običajna iz Heiligenbluta, temveč iz juga preko kraja Kals. Do tam pa se iz Spittala pelješ ob reki Dravi mimo Lienza ter naprej po dolini reke Isel, po cesti, ki pelje proti Felbertauren tunelu. Pri kraju Huben se cesta odcepi proti Kalsu, od tam pa še nekaj kilometrov in nekaj 100 višinskih metrov do parkirišča na višini 1950 m pri Lucknerhaus v Klödnitztalu. S parkirišča se proti severu že lepo vidi naš cilj, kar se lepo vidi tudi s slike. Tu se je začel naš pohod oziroma vzpon s 1950 m na 3798 m. Višina se zdi kar velika in tudi vrh kar oddaljen, skoraj nedosegljiv. Po razmeroma ozki dolini smo se precej zlagoma začeli vzpenjati proti Lucknerhütte in naprej do Stüdlhütte na višini 2802 m. Lepa dolina z divjimi soteskami ter slapovi, veliko cvetja ter tudi lenobni svizci, ki se sončijo na razglednih skalah. Vsepovsod se vidi delovanje vode, pa tudi nekdanjih ledenikov. Kratek počitek pri Stüdlhütte. Kar težko smo to kočo zapustili ob pogledu na slastne jabolčne zavitke, ki pa smo si jih privoščili nazaj grede, in že smo se začeli vzpenjati po zložnejši poti proti koči na Adlersrühe - 3451 m. Omenil sem zložnejšo pot, ker po grebenu Stüdlgrat vodi plezalna pot 4. do 5. stopnje direktno na vrh. Običajna pot vodi mimo tega grebena, ki na višini okoli 3000 m pripelje na ledenik, ki pa ni zahteven in tudi nima velikih razpok. Vzpon po ledeniku je kar zanimiv, saj je potrebno prečkati številne ledeniške potočke, prestopiti kakšno razpoko pa tudi čofotanje po snežni brozgi ne uide, ker je pred nekaj dnevi snežilo. V zgornjem delu je postal ledenik precej strm, zato smo si morali na čevlje namestiti dereze, zaradi večje varnosti pa smo se tudi navezali. Zaradi prevelike strmine zgornjega dela ledenika je pot speljana po skalnem grebenu, ki pa za začetek zaradi taljenja snega omogoča tudi nekaj ohladitve pregretih glav s hladnim tušem. Po tem grebenu smo tudi prišli do koče na Adlersrühe Erzherzog Johann Hütte na 3451 m po 7 urah vzpona. Jana, Ivan in Vojko so prvič peš prišli na tolikšno višino. Naslednji dan nas je pozdravil s čudovitim sončnim vzhodom daleč za Ankoglom in Hochalmspitze. Po zajtrku takoj na vrh. Seveda se je potrebno najprej pripraviti. Plezalni pasovi, dereze, čelada, navezovanje na vrv, vaja privezovanja na varovalne kline. Kar nekaj časa nam je to vzelo, ker je v skali to potrebno znati. Nato najprej razmeroma blag vzpon, vendar se višina pozna. Zaradi višine smo nekateri tudi slabo spali. Korak kar ni stekel. Bolj je strmina naraščala, pogostejši so bili postanki in globlje dihanje. Ja, tudi dihati je potrebno pravilno. Vdihovati je potrebno s celimi pljuči, ker višinski zrak vsebuje manj kisika in zato morajo biti vdihi bolj globoki. Sledi zadnji vzpon po ledeniku, še prej pa smo bili priča nepravilni hoji z derezami, zaradi česar je neki sestopajoči planinec zdrsnil po ne hudi strmini. K sreči brez posledic. Na koncu ledenika smo lahko zaradi kopnega grebena sneli dereze in začel se je neposredni vzpon na vrh, najprej na Mali Klek, pa spust v vmesno škrbino in nato še vzpon na Veliki Klek. Posamezni odseki so kar nevarni, še posebej zaradi srečevanja z drugimi planinci. Po nekaj urah smo srečno osvojili s soncem obsijan vrh. Kako smo bili zadovoljni, kaže tudi slika. Vera in spodaj podpisani že večkrat, Jana, Ivan in Vojko pa prvič. Čestitke in poljubčki. Zadnji trije so zato bili tudi krščeni za prave alpiniste, saj so zelo dobro plezali. Bravo mi! Razgled enkraten, le Julijcev proti jugu se ni videlo. Sicer pa Grossvenediger, ki nas še tudi čaka, pa mnogi vrhovi, ki jih bo potrebno še osvojiti, ker spadajo v skupino Vrhov prijateljstva, nekatere pa smo že. Zelo lep je bil proti jugu Hochschober, ki smo ga kar naprej občudovali, pa Petzek, Weissbachhorn, sneženi Johhanisspitze, Sonnblick in še veliko neznanih vrhov. Povratek po isti poti, seveda še k Stüdlhütte na jabolčni zavitek. Ne veste, kako je bil dober. Že samo zaradi njega se splača priti v to kočo. Predvsem pa zaradi lepe narave in pa, ker smo si v hribih ljudje bližje drug drugemu. »Kako lepo je, ko se imajo bratje radi!« Mogoče zaradi tega, ker smo bližje Stvarniku vseh teh lepot? Martin Oblak iSi med ljudmi, mladi upi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Aktivnosti Planinskega društva Grosuplje v jesenski sezoni Plezalna sekcija ASCENDO ponovno vabi vse, ki si želijo v tem šolskem letu nabirati novih moči na plezalnih stenah v prostorih društva na Adamičevi 29 oziroma na veliki plezalni steni v dvorani Brinje. To so lahko prvi plezalni prijemi ali pa pravo treniranje za tekmovalce, saj imamo na razpolago več terminov, namenjenih tako otrokom različnih starosti in izkušenosti kot tudi odraslim. Starše vabimo k vpisu otrok v vadbene skupine za šolsko leto 2007/2008 1. Rekreacijsko skupino osnovnošolskih otrok za športno plezanje na veliki umetni plezalni steni v dvorani Brinje Termini: - vsako sredo od 17. 30 do 19. ure, - vsak četrtek od 17. 30 do 19. ure. 2. Rekreacijsko skupino predšolskih in osnovnošolskih otrok do 3. razreda za plezanje v plezalnici na Adamičevi 29 Termin: - vsak petek od 17. do 18.30 in od 18.30 do 20. ure. 3. Rekreacijsko skupino osnovnošolskih otrok od 3. do 9. razreda za plezanje v plezalnici na Adamičevi 29 Termin: - vsako sredo od 18. do 19.30 ure. 4. Skupina za aktivno treniranje športnega plezanja najmanj 3-krat tedensko. Člani te skupine bodo lahko nastopali na tekmah državnega prvenstva in v klubskih ligah v športnem plezanju za mlajše kategorije Termini v plezalnici: - vsak ponedeljek od 18. do 20. ure, - vsak torek od 18. do 20. ure, - vsako sredo od 17. do 18.30 ure, po želji lahko tudi ob 17.30 do 19. ure na steni Brinje, - vsak četrtek od 18. do 20. ure. 5. Planinski krožek, v katerem bodo otroci pod vodstvom planinskih vodnikov enkrat mesečno spoznavali lepote hoje v naravo - predvsem v gore, se naučili samostojnega gibanja v naravi, osvojili potrebna znanja za gibanje po zahtevnih poteh, spoznavali rastline, živali in kamnine naših gora. 6. V sodelovanju z zainteresiranimi šolami bomo organizirali tudi plezalni krožek, v katerem bodo otroci lahko plezali v plezalnici na Adamičevi 29. S športnim plezanjem in kompleksnim vodenim programom želimo doseči naslednje cilje: - zadovoljiti otrokove prvinske potrebe po igri, gibanju in plezanju, - posamezniku prilagojen razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, - nadgrajevanje plezalno-motoričnih znanj, tehnik in različnih oblik gibanja v plezalnem okolju, - z gibanjem in plezanjem v naravi vplivati na celostno dojemanje športnih aktivnosti v naravnem okolju, - razvoj moči, vzdržljivosti in samozavesti. Zaradi zagotavljanja varnosti smo vpis v skupino omejili na 15 otrok. Izberite si termin, avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi ki ga bo otrok lahko stalno obiskoval in pohitite z vpisom. Vpisovali bomo do zasedbe terminov. VPISOVANJE IN INFORMACIJE VSAK PONEDELJEK OB 20. URI V PROSTORIH DRUŠTVA NA ADAMIČEVI 29 Zelo bomo veseli, če boste postali naš član tudi sami in se nam skupaj z otroki pridružili tako na rekreacijskem plezanju kot na planinskih izletih. Več informacij dobite tudi na naši spletni strani www.pdrustvogrosuplje-psascendo.si. Za dodatne informacije pokličite: Predsednika PD Grosuplje, Franca Štibernika, 041 696 940 Načelnika plezalne sekcije ASCENDO, Nejca Štefančiča, 040 470 940 Vse ljubitelje gora vabimo, da se nam pridružite na vodenih izletih: - 6. oktobra gremo na Goteniški Snežnik - 13. oktobra je tradicionalni pohod po Radenskem polju na Ilovo Goro, kjer se bomo udeleženci poklonili padlim partizanom. - 10. novembra je spominski pohod preko Krna in Krnskih jezer do Lepene. - 17. novembra se bomo podali na izlet v neznano. - 15. decembra je tradicionalni izlet s Črnega vrha na Javornik. - 22. decembra se bomo povzeli na Dovško Babo (mogoče tudi s smučmi). Vmes se bomo dogovorili še za kakšen izlet in si v prostorih društva ogledovali, kje vse so bili naši člani v letošnji sezoni, zato se ob ponedeljkih ob 20. uri oglasite v društveni pisarni in popestrite planinski večer s kakšnim svojim prispevkom - opisom zanimive ture. Predsednik PD Grosuplje Franc Štibernik Planinec rekorder Nekega dne v avgustu me je poklical kolega Ivan Janežič, da bi pogledala nekaj njegovih fotk in da bi iz njih sestavila kolaž z njegovega vzpona na Triglav. Bili so to posnetki naravnih lepot Julijcev in našega očaka, pa drenjanje planincev ob pletenici in klinih proti 2864 metrom, pa vrh in veselo razpoloženje »zmagovalcev«, pa posnetek Ivana, kako tik ob Aljaževem stolpu KLEKLJA motiv gorske rožice planike. Ivan se je sam, zjutraj malo po drugi uri, odpravil proti dolini Krme. V nahrbtniku je imel poleg običajne obvezne planinske opreme tudi KLEKLJARSKO BULO s 5 pari klekljev z belim sukancem. Pred vrhom seje za slabi dve urici ustavil v Planiki in na vesela presenečenja trenutnih obiskovalcev koče pričel s prvimi prepletanji klekljev. Bulo je imel na mizi med planinci. Na vrhu Triglava bi Ivan motiv planike že skoraj dokončal, vendar se je odločil, da to stori v domu na Kredarici. Tudi tu je bilo to klekljanje velika atrakcija. Oskrbnik doma mu je ČESTITAL in obenem zatrdil, da na Triglavu še nihče pred njim ni KLEKLJAL, zato mu je še omenil, da je on poleg raznoraznih rekorderjev postal KLEKLJARSKI REKORDER NA VRHU TRIGLAVA! Ivan Janežič obiskuje v Grosupljem že drugo leto klekljarski tečaj. Marjan Trobec med ljudmi, mladi upi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Košarkarji pred vrati nove sezone Rašo Nesterovic med igralci. Šola košarke Košarkarski klub Grosuplje vpisuje učence in učenke od 1. do 4. razreda osnovne šole v Šolo košarke. Vpis poteka v telovadnici OŠ Louis Adamič, Adamičeva 29 v Grosupljem, vsako sredo in petek, od 15. do 16. ure. Vse informacije o terminih treningov boste dobili ob vpisu. Šola košarke bo potekala v sklopu interesnih dejavnosti osnovnih šol. Vabljeni k vpisu! V senci evropskega košarkarskega prvenstva v Španiji z novo sezono 2007/2008 v mesecu septembru začenjajo tudi grosupeljski košarkarji. Ekipe so s treningi začele že sredi avgusta, v sklopu priprav pa so se mlajše selekcije udeležile tudi košarkarskega tabora v Kranjski Gori. Tako imenovanih višinskih priprav se je, pod budnimi očesi spremljevalcev, udeležilo več kot 80 košarkarjev in košarkaric iz pionirske, kadetske in mladinske selekcije. Enotedenske priprave so bile namenjene predvsem pridobivanju kondicije in utrjevanju znanja, manjkalo pa ni niti sproščenega druženja in zabave v bazenu. V Kranjski Gori so se Grosupeljčani srečali tudi s člani slovenske košarkarske reprezentance, nekateri reprezentanti so z mladimi igralci prijazno poklepetali in jim razdelili avtograme. V okviru KZS bo v letošnji sezoni tekmovalo sedem ekip; mlajši pionirji, starejši pionirji, mlajše pionirke, starejše pionirke, kadeti A, kadeti B, mladinci in člani. Vse mlajše selekcije, razen kadetov B, bodo tekmovale v 1. SKL. Spomladi bosta s tekmovanjem začeli tudi ekipi najmlajših pionirjev in pionirk, starih do 12 let. Člani so lansko sezono tekmovali v 1. B SKL, vendar so iz lige izpadli in bodo letos nastopali v 2. SKL Vzhod. Glede na lansko sestavo bo članska ekipa precej spremenjena. Poslovili so se namreč štirje igralci Božič, Žnidarič, Cvetkovic in Špacapan, ostali pa so predvsem domači košarkarji. Tekmeci naših bodo v tej sezoni Maribor, Podčetrtek, Calcit Mavrica Kamnik, Union Olimpija mladi, Nazarje, KD Ježica, Casino Maribor, Lastovka Domžale, Pakman Celje, Ruše in Ilirija. Prvo tekmo bo ekipa Logo Grosuplje odigrala v gosteh, 13. oktobra, ko se bo pomerila z Ilirijo, prvo domačo tekmo pa bodo člani odigrali 20. oktobra, ob 18. uri, v dvorani Brinje proti ekipi Podčetrtek. Trener ekipe je Igor Thaler, ki je po koncu lanske sezone sklenil svojo igralsko kariero. Mladinci bodo tekmovali v 1. SKL, skupina Zahod. Pomerili pa se bodo z Jančami, Unionom Olimpijo, Misel Postojnsko jamo, Triglavom, Ilirijo, Parklji Ljubljana in Novo Gorico. Trener ekipe je Teo Hojč. V 1. SKL bodo tekmovali tudi kadeti A. V skupini Vzhod II bodo njihovi tekmeci Komenda, Krka A, Zlatorog A, Elektra A in Domžale. Kadeti B pa bodo tekmovali v 2. SKL Center II skupaj s Krko B, Kolpo, Kočevjem, Podbočjem in Krškim. Trener ekipe je Viki Jurečič. Pionirji, ki nadaljujejo s sezono 2007, bodo v drugem delu tekmovali v skupini A3 Vzhod. Pomerili se bodo z Elektrom Šoštanj, Dravogradom, Šentjurjem Alposom in Konjicami. Prvi del sezone so končali na šestem mestu svoje skupine. Mlajši pionirji pa drugi del sezone nadaljujejo v skupini Vzhod B. Njihovi tekmeci so Parklji A, Litija in Maribor. Trener ekipe je Teo Hojč. Z jesenskim delom sezone nadaljujejo tudi pionirke. V prvem delu sta obe ekipi v svojih skupinah osvojili prvi mesti. Ekipa starejših pionirk bo tekmovala v Superligi (1. SKL), pomerile se bodo z ekipami ŽKD Janina, ŽKD Ježica, Triglav Vadoli, HIT Kranjska Gora, Trbovlje in ŠD Šmartno. Mlajše deklice pa se bodo v skupini Zahod merile z KED Panter Šentvid, ŽKK Domžale in ŽKD Ježica. Trenerja deklet sta Teo Hojč in Luka Hrovatin. Več informacij o Košarkarskem klubu Grosuplje dobite na spletni strani kluba www.kklub-grosuplje.si. Košarkarske priprave v Kranjski Gori. Rašo Nesterovic in Nini. avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Žegnanje, smučarski skoki in nov kombi v Čušperku V nedeljo popoldne, 16. septembra, so na žegnaje v Čušperku pred klubskimi prostori Smučarsko-skakalnega kluba Čušperk pripravili krajšo slovesnost ob prevzemu novega kombi vozila Renault Trafic. Po tej slovesnosti pa so na plastičnih skakalnicah izvedli tudi meddruštveno tekmo, v kateri je nastopilo 50 tekmovalcev iz 7 klubov. Jože Miklič Stari kombi, nad katerim se je pred dobrimi osmimi leti dvignilo tudi kar nekaj političnega prahu, je kljub vsemu dočakal lepo starost, na števcu pa se je zavrtelo kar precej število kilometrov, saj so se skakalci vozili z njim skoraj po vsej Evropi, tja do poljskih Zakopanov. Z njim so vsako leto napravili približno 30.000 km, občasno pa so ga dali na razpolago tudi za potrebe kulturnega društva in folklorne skupine ter gasilcev. Letos je bilo glede denarja (vsaj kar se Občine tiče) bolj umirjeno. Ko so se v klubu odločili zanj, je Občina Grosuplje prispevala 23.000 €, ostalo pa so zbrali v klubu. Tega dne so Čušperski praznovali kar trojni praznik: žegnanje, blagoslov kombija in tekmo. Vse to je prispevalo k optimističnemuo in veselemu razpoloženju domačinov, za božji blagoslov pa je poskrbel novi, pred dvema tednoma dobrodošel župnik Zvonko Vozelj. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi podžupan Božidar Gabrijel in povedal, da občina v športne dejavnosti predvsem za mlade, pa tudi za ostale, vlaga kar precej sredstev (okoli 400.000 € letno). Ker so v Čušperku že vrsto let tradicija smučarski skoki, je prav, da se tudi z občinske strani podpre ta šport -kot tokrat, ko je Občina primaknila nekaj več sredstev za novi kombi. Skakalcem in klubu pa je zaželel poleg varne vožnje v bodoče še veliko uspehov. Prireditve se je udeležil tudi predsednik Športne zveze Grosuplje, mag. Mitja Lončar. Podpredsednik Smučarsko skakalnega kluba Račna Lojze Verbajs, ki je spregovoril namesto predsednika Domineta Lomovška, se je v svojem nagovoru zahvalil vsem, ki so prispevali z delom in sredstvi k temu uspehu, še posebej Občini Grosuplje. Na koncu pa je vse povabil na golaž in kozarček cvička. Rezultati tekmovanja v smučarskih skokih ČUŠPERK 2007 Kategorija do 10 let: 1. mesto - Nejc Ulaga, SSK Ilirija, 2. mesto - Žan Štupar, SSK Ihan, 3. mesto - Tim Zajc, SD Vizore, 5. mesto - Jan Kus, SSK Račna. Kategorija 11 let: 1. mesto - Matija Stenberger, SSK Ilirija, 2. mesto - Martin Capuder, SK Moravče, 3. mesto - Urban Šeme, SSK Račna, 5. mesto - Luka Zagorc, SSK Račna, 8. mesto - Anej Klinc, SSK Račna. Kategorija 12 let: 1. mesto - Rok Setnikar in Nejc Seretinek, SSK Ilirija, 3. mesto - Matic Ajnik, SSK Ljubno, 7. mesto - Jan Jamnik, SSK Račna. Kategorija 13 let: 1. mesto - Tomaž Verbajs, SSK Račna, 2. mesto - Tomaž Šeme, SSK Račna, 3. mesto - Nejc Cajnar, SSK Ljubno, 4. mesto - Mark Bahovec, SSK Račna. Smučarski skoki - tradicija v Čušperku Smučarski skoki v Čušperku se odvijajo že več kot 30 let. Pred tem so skoke organizirali na največji skakalnici v takratni Občini Grosuplje - v Predolah. Če se ne motim, so tam že skakali blizu 30 m, a so bile razmere in športna oprema zanesenjakov tako raznolika, da nisi nikoli vedel, ali bo skakalec pristal na snegu ali v bolnici. Danes je (tudi) v Čušperku drugače. Plastiko so položili pred desetimi leti na štiri skakalnice (7, 15, 20 in 30 m). Na 50 metrski pa je možno skakati še vedno samo, kadar je dovolj snega. Običajno organizirajo eno tekmo pozimi in eno poleti. Če pa je ugodna zima, pa še kakšno več. V razgovoru mi je Lojze Verbajs še povedal, da je letos nabavljeno vozilo v njihovem klubu že tretje po vrsti; prvega so kupili čisto sami, pri drugem jim je Občina le delno pokrila nekaj sredstev, letos pa se je kar dobro odrezala. med ljudmi, mladi upi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Lokostrelec svetovnega formata Edo Goršič iz Št. Jurija Z lokostrelstvom se je človek srečeval že pred davnimi tisočletji, ko je del človeštva moral zaradi preživetja uporabiti lok za svoje lovske pohode. Pozneje so loke uporabljale mnoge vojske različnih civilizacij. Danes se lok v glavnem uporablja v športu, le nekaj malega tudi lovu. Hišica na robu gozda Tistega popoldneva, ko sva se z g. Edom Goršičem dogovorila, da bova napravila pogovor za Grosupeljske odmeve, sem ga našel med dvoriščem in gozdom, ki se razteza neposredno za njegovo hišo, kjer ima postavljenih tudi nekaj tarč za redno dnevno treniranje in nabiranje psihofizične kondicije. Edo namreč živi s svojo družino v stanovanjski hiši v Št. Juriju skoraj na koncu vasi pod klancem, ki se začne vzpenjati proti Velikim Lipljenim. Tu se začne tudi rob gozda. Med pogovorom mi postane jasno, če hoče človek priti do kakšnih resnejših rezultatov v lokostrelstvu (kot tudi na drugih področjih), je treba na dan trenirati in skrbeti za visoko psihofizično kondicijo vsaj 4 ure. Veliko je treba tudi hoditi, večino rezultatov pa omogoča stabilna psiha. Edo se precej vozi tudi s kolesom. Dan pred tekmo pa Edo ne strelja. Z nama se med pogovorom ves čas suka sedemletna hčerka Teja, ki mi mimogrede pove, da ima tudi ona kar dva svoja loka in da že dobro obvlada streljanje. Edo posveča velik del svojega življenja lokostrelstvu in tudi njegova družina ga pri tem spremlja in močno podpira. Mimogrede izvem tudi, da se na streljanje dokaj dobro spoznata tudi njegova žena Mojca in starejša hčerka Eva. Kdaj se je Edo navdušil za lokostrelstvo? Leta 1999 so Goršičevi imeli družinski izlet na grad Bogenšperk, kjer so si ogledali eno od prireditev, popestrenih s streljanjem z lokom. Nad tem sta bila oba z ženo navdušena. Potem so se z nekaterimi ustanovnimi člani še nekajkrat srečali na gradu Turjak in tako je klub začel s svojim resnim delom. O slovenskem lokostrelstvu in Lokostrelskem klubu Turjak V Sloveniji je trenutno več kot 1000 lokostrelcev, v slovenski reprezentanci pa jih je letos na primer na Madžarskem nastopilo 12. Vsi, ki sodelujejo v reprezentanci, pa morajo za taka tekmovanja predhodno izpolnjevati norme. Edo večinoma trenira na gradu Turjak, kjer imajo od leta 2000 ustanovljen lokostrelski klub, ki je vključen v Lokostrelsko zvezo Slovenije kot eno od 37 lokostrelskih klubov oziroma društev. Edo je tudi eden izmed ustanoviteljev kluba. V klub je trenutno včlanjenih okoli 50 članov, pretežno iz okolice Turjaka in Ljubljane, nekaj tudi iz Kočevja, kar nekaj pa tudi iz občine Grosuplje oziroma iz Št. Jurija in Ponove vasi. V klubu so naredili 7 km dolgo lokostrelsko Slovenska reprezentanca letos na Madžarskem. Edo je skrajno levo. stezo, na kateri so postavili 37 lokostrelskih kozolčkov, ki jim služijo za tarče. Pozimi trenirajo v telovadnici velikolaške osnovne šole. Njihov glavni sponzor je Občina Velike Lašče. Imajo vaditelja in so dobrodošli vsi, ki bi se želeli vključiti v ta šport. Oprema za lokostrelce je kar precej draga, pa tudi stroški prevozov na tekmovanja so dokaj visoki. Poleg loka in 12 puščic sodijo v komplet tudi tok za puščice, ščitnik za roko in prožilec (tap). Vse skupaj v osnovni različici stane okoli 400 €. Tekmovalni lok, kakršnega uporablja Edo, pa stane okoli 600 €. O puščicah ... Potem z g. Edom odideva v spodnje prostore njegove hiše, ki so večji del namenjeni delavnici za izdelavo lokov in ostalim dejavnostim, povezanimi z lokostrelstvom. Tu ima v posebni delavnici poleg delavne mize vrsto različnega orodja, materialov in priprav, ki jih je tudi sam napravil, da lahko izdeluje tako natančne puščice, ki se lahko kosajo na svetovnih prvenstvih. Puščica ima tudi veliko prebojno moč. Večjo kot izstrelek iz navadne puške ali pištole. Zato je treba pri streljanju upoštevati vse varnostne ukrepe. Pri streljanju v lovskih oborah pa je dovoljeno le streljanje z lovskimi konicami. Osnova za dobro puščico je okroglo in lepo obdelano steblo, ki je narejeno iz resonančne pokljuške smreke. Te mu izdeluje mojster iz Radovljice na svoji specialni stružnici. Vsak del puščice je izredno pomemben. Najpomembnejša pa je določitev oziroma postavitev geometrijske sredine. Težišče mora biti pomaknjeno za 7 % proti konici, da se puščica sploh normalno giblje. Če je težišče pomaknjeno preveč naprej ali nazaj, puščica ne potuje dobro. To se da narediti s posebej narejeno tehtnico, ki jo je nekoč videl pri nekem izdelovalcu puščic v Nemčiji. Pri tej tehtnici gre za merjenje upogiba lesa. Peresa v zadku so prav tako pomembna zaradi vrtenja puščice v letu. Narejena so iz puranjih ali gosjih peres, vendar pove, da gre pri tem za uvoz v glavnem iz Amerike in Kanade, saj morajo biti živali vzrejene v posebno negovanih okoljih, da se peresa ne poškodujejo. Nekatera peresa so postavljena ravno, druga zavito. Za desničarje so zavita v levo, za levičarje pa v desno. Pri tem mi pojasni, kako ta zavitost vpliva na hitrost vrtenja puščice: bolj se vrti, bolj je natančna, a je nekoliko krajšega dosega - in obratno. Za namestitev jahača je nato treba najprej les natančno ošiliti. Nato je puščici treba namestiti še konico, jahača in peresa. Na koncu pa jo je treba še lepo pobarvati. Barvanje opravi ročno, tudi z občutkom za estetiko. avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi ... in lokih ... Pokaže mi kar nekaj vrst različnih lokov. Tekmovalni loki so narejeni »po licenci« severno-ameriških Indijancev iz plemena Šajen. Pri loku se v zadnjem času uporablja za tetivo fast light, ki se ne razteza. Raztezanje oziroma krčenje materialov je včasih predstavljajo problem, saj je pri tem počil tudi lok, ki potem ni bil več uporaben. Pove mi tudi, da so trenutno v Sloveniji trije, ki znajo tako tetivo izdelati - med njimi je tudi on. Ker je bil zaposlen nekoč tudi v grosupeljski tovarni Motvoz, mu je to poznano. Potreboval pa je eno leto in pol, da se je tega navadil. Edo ima trenutno 16 lokov. Pokaže mi tudi tistega, s katerim tekmuje. Loki so narejeni iz vsaj dveh vrst lesa. Običajno so iz jesena in javorja, v sredini pa je karbon. Nato pove, da poznamo štiri vrste lokov: angleškega, olimpijskega lok, sestavljeniega in samostrel. . in tarčah G. Edo izdeluje tudi vse vrste tarč, pa tudi lokostrelske kozolčke. Tarče so izdelane iz pihanega polivretana. Nekatere druge tarče so iz umetnih vlaken, najboljše so iz materiala za »ženske nogavice« t.i. »najlonke«. Poznamo pa tudi iz kartona, ki so izrezane tako, da se strelja v satje. O zgodovini lokostrelstva Iz zloženke, ki jo je pripravila Lokostrelska zveza Slovenije, je razvidno, da je bilo lokostrelstvo že od antičnih olimpijskih igrah naprej vključeno kar 1170 let kot olimpijska disciplina, na olimpijskem programu moderne dobe pa je bilo od leta 1900 do leta 1920 in nato od leta 1972 dalje. V Sloveniji se je ta šport začel razvijati po letu 1950, prvi klub pa je bil registriran leta 1969. Turnirji, srednjeveške prireditve in lov Nekajkrat na leto sodelujejo tudi na raznih turnirjih in drugih prireditvah kot na primer na Goriškem, ali pa na srednjeveških večerih v Ribnici, na Erazmovem turnirju v Postojni pa na gradu Grad v Prekmurju, kjer so streljali z gorečimi puščicami. To predstavlja tudi poseben problem, saj znaša hitrost puščice v zraku od 80 do 85 m/s (okoli 200 čevljev/sekundo), doseže pa približno 400 do 500 m razdalje, če je izstreljena pod kotom 450. Edova tekmovanja in rezultati Z leti se je Edu nabralo tudi veliko tekmovanj in sodelovanj na različnih prireditvah. V nadaljevanju mi razloži, da je sodeloval v zadnjih petih letih na 3d pokalih, slovenskih in jadranskih pokalih ter evropskih in svetovnih prvenstvih. Naj naštejemo nekaj prvih mest po posameznih letih: 2002: I. mesto na 3d pokal, 2. mesto na jadranskem pokalu. 2003: II. mesto svetovno prvenstvo v Franciji, 6. mesto na Madžarskem, 2. mesto na 3d pokalu in 1. mesto na jadranskem pokalu. 2004: 3. mesto na evropskem pokalu, 1. mesto na 3d pokalu, 1. mesto na slovenskem pokalu, 1. mesto na jadranskem pokalu. 2005: 4. mesto - svetovno prvenstvo Genova/ Italija, 1. mesto - 3 d pokal, 1. mesto -slovenski pokal, 1. mesto - jadranski pokal. 2006: 2. mesto - 3d pokal, 1. mesto - slovenski pokal. 2007: 3. mesto - svetovno prvenstvo na Madžarkem, 1. mesto - jadranski pokal, 1. mesto - 3d pokal in 1. mesto - slovenski pokal. Tekmovanja se v glavnem odvijajo ob sobotah in kar precej sobot si je treba zato vzeti, da lahko na takih tekmovanjih sodeluje. Treba pa je tudi precej potovati. G. Edo mi pokaže tudi eno od šajenskih puščic, s katero je streljal ob svojem zadnjem največjem uspehu na svetovnem prvenstu in mi jo nato podari v spomin. Pri tem še pove, kakšne so nagrade na tekmovanjih in pokaže vrsto medalj in pokalov, med katerimi mu je najljubši kipec Artemide*, ki ga je izdelal eden izmed lokostrelcev -invalidov. Lokostrelske discipline Olimpijski krog Olimpijski krog je največja lokostrelska disciplina. Moški streljajo po 36 puščic na razdaljah 90, 70, 50 in 30 m, ženske pa na 70, 60, 50 in 30 m. Na daljših dveh razdaljah ima tarča premer 122 cm, na krajših pa 80 cm. V tej disciplini organizira Mednarodna lokostrelska zveza (FITA) svetovna in evropska prvenstva. 2 x 70 m Druga disciplina je 2 x 70 m, kar pomeni, da tekmovalci streljajo dve seriji po 36 puščic na razdalji 70 m. Na olimpijskih igrah se tekmuje samo v tej disciplini, kvalifikacijam pa sledijo dvobojevanja. 900 krogov Je disciplina, pri kateri streljajo tekmovalci po 30 puščic na razdaljah 60, 50 in 40 m. Disciplina je primerna za rekreativce. Poljsko lokostrelstvo S tujko to disciplino imenujejo tudi Arrowhead ali Field. Gojijo jo tako vrhunski lokostrelci kot tudi rekreativci. Na tekmovanju v razgibani naravi se strelja na 12 ali 24 tarč premerov 20, 40, 60 ali 80 cm. Pri polovici tarč je razdalja od strelnega mesta do tarče poznana, pri polovici pa ne in jo mora tekmovalec oceniti sam. Pozimi se v športnih dvoranah tekmuje na 18 m, tarča pa ima premer 40 cm. Druge discipline Flight - streljanje v daljavo, zmaga tisti, ki ustreli najdlje. Clout - tarča premera 15 cm je narisana na zemlji. Za mlajše se strelja na razdalji 125 m, za starejše pa na 165 m. Forest round - tarče z izrisanimi živalmi v naravni velikosti so postavljene v naravi. 3d - tarče so kot imitacija živali v naravni velikosti narejene iz umetne mase. Ski Archery - je v bistvu »biatlon« z lokom. Run Archery - pa je kombinacija teka s streljanjem z lokom. V svoje vrste Lokostrelsko klub Turjak vabi tudi vse občane Grosupljega, ki jih ta šport zanima. Za začetek tako klub kot Edo ponudi vsakemu svojo opremo brezplačno. *Artemida je v grški mitologiji ... hčerka vladarja bogov Zevsa in Lete ter Apolonova dvojčica. Bila je zaščitnica gozdov, travnikov in polj ter odlična lovka. Njena puščica ni nikoli zgrešila cilja. Na svoj lovski dar je bila zelo ponosna. Ker ni mogla prenesti, da bi bil kdo v lovu boljši od nje, je ubila slavnega lovca Oriona, o katerem je šel sloves, da je boljši od nje. Aktajona, tudi odličnega lovca, ki jo je nekoč videl golo, je spremenila v jelena in ga dala raztrgati psom. 66 upokojenci Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Vreme v Grosupljem - julij in avgust 2007 Julij (mali srpan) Prva polovica običajno najtoplejšega poletnega meseca je minila v znamenju toplega, a nestanovitega vremena s pogostimi nevihtami in dvema kratkotrajnima izrazitima ohladitvama. V drugi polovici je nastopila vročina, ki je popustila šele v zadnjih dneh meseca. Zmeren zahodni veter in padajoč zračni tlak sta v jasnem in zelo toplem prvem julijskem dnevu dala slutiti spremembo vremena. Tako je bilo naslednje jutro sprva jasno, nato pa se je hitro pooblačilo. Pozno popoldne je bila manjša nevihta z rahlim dežjem, kmalu po 22. uri pa je zaradi močnejših neviht v okolici zapihal sunkovit zahodnik. Jutro tretjega dne je bilo zopet jasno, pojavila se je megla, čez dan pa spremenljivo s plohami. Kljub temu je bilo še vedno toplo. Do prve izrazite ohladitve je prišlo 4. julija čez dan. Dopoldne je živo srebro v pretežno oblačnem vremenu še uspelo doseči +22 °C, popoldne pa se je zaradi prehoda hladne fronte ob nevihti z nekaj sodre hitro ohladilo za deset stopinj! Še hladneje je bilo zvečer, ko je termometer kazal vsega +10 °C. Naslednje dni so se najvišje dnevne temperature hitro povzpele nad +25 °C, vendar ustaljenega sončnega vremena še ni bilo. V noči na 10. julij se je vreme zopet poslabšalo. Po nočni nevihti so se padavine okrepile že zgodaj zjutraj. Dopoldne je ob prehodu hladne fronte sledila še ohladitev, zaradi katere so bile dnevne temperature le okoli +15 °C. V začetku druge dekade se je vremensko dogajanje umirilo. Iz dneva v dan je bilo več jasnine, s tem pa so naraščale tudi dnevne temperature. Vročina, ki je nastopila 14. julija, ni popustila kar deset zaporednih dni. V tem obdobju so bile najvišje dnevne temperature redno nad +30 °C, od tega trikrat nad +35 °C. Prevladovalo je jasno in suho vreme. Vročino je prekinila hladna fronta, ki je pozno popoldne 24. julija pred nevihto povzročila zelo močne sunke severozahodnega vetra. Ta je v gozdu poškodoval posamezna drevesa, na vrtovih pa sem in tja polomil kakšen kol s fižolom. Po nevihti se je ob sončnem zahodu pojavila mavrica izrazitih barv. Zaman se obračajo naše oči, da bi te še kje uzrle, a tebe več ni. Tebi le še na grobu rožica cveti In večna lučka gori. ZAHVALA Ob prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka in strica Janeza Permeta 20. 8. 1930 - 19. 7. 2007 iz Predol pri Grosupljem se najlepše zahvaljujemo vsem tistim, ki so v prvih najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, nam stali ob strani, ter nam pomagali lajšati žalost. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Zvonku Vozlju za lepo opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi PGD Račna za vso organizacijo pogreba in moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke ter g. Mirku Gačniku za ganljive poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi trobentaču Tadeju Cimermanu za lepo zaigrano tišino. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za cerkev in svete maše. Najlepša hvala vsem tistim, ki ste ga z dobrimi mislimi nanj v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Ata, naj ti bo lahka kopanjska zemlja in vsaj zdaj v miru počivaj! Žalujoči vsi njegovi Sledila sta dva manj vroča dneva, že 27. julija pa se je temperatura zopet povzpela preko +32 °C. Podobno vroče je bilo tudi še naslednji dan, čeprav se je pozno popoldne prehodno pooblačilo. Ker je bila v večernih urah kratkotrajna ploha, je ob oblačnem nebu minila topla in soparna noč, po kateri se je do jutra komaj uspelo ohladiti pod +20 °C. Nedelja, 29. julija, je bila razmeroma sončna in topla, vendar je padajoč zračni tlak že nakazoval spremembo vremena. Hladna fronta nas je dosegla naslednji dan v dopoldanskih urah. Sprva se je segrelo do +21 °C, toda sredi dneva je ob vzhodnem vetru in obilnem deževju sledila občutna ohladitev. Tako so bile popoldanske temperature le še okoli +13 °C. Dež, ki so ga spremljali občasni nalivi, je ponehal šele po 21. uri. Tega dne je padlo več kot polovico običajnih julijskih padavin, tako da je bila presežena celo kritična količina enodnevnih padavin. Na kvadratni meter tal je padlo skupaj 75 litrov dežja. Zadnji dan je po jutranji megli minil v znamenju sončnega, vetrovnega in precej bolj svežega vremena. Srednja mesečna temperatura je bila +20,5 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2005 običajno. Imeli smo 23 toplih dni (dnevi z najvišjo dnevno temperaturo +25 °C ali več) in 13 vročih (dnevi z najvišjo dnevno temperaturo +30 °C ali več). Jutra s povprečno temperaturo +12,9 °C so bila glede na povprečje obdobja 1995-2005 nekoliko hladnejša, popoldnevi s povprečno temperaturo +28,8 °C pa so bili občutno toplejši. Najvišja mesečna temperatura je bila +36,7 °C (20. 7.), najnižja pa +7,9 °C (12. 7.). Megla je bila opažena v osmih jutrih; prav v mestu je bila petkrat, ostale dni pa je jutra spremljala le v bližnji okolici. Grmenje in bliskanje je bilo zabeleženo v osmih dneh. V osmih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 154 litrov padavin. To v primerjavi s povprečjem obdobja 1995-2005 predstavlja 128 % običajnih julijskih padavin. Po letu 1995 je bil najbolj namočen julij leta 1998 z 217 litri, najbolj suh pa leta 2003 s 37 litri padavin. Avgust (veliki srpan) je bil z razliko od njegovega predhodnika precej bolj spremenljiv, s pogostejšo oblačnostjo in nižjimi temperaturami. Kljub temu, da je bilo padavin manj kot običajno, rastline suše niso občutile. Zaradi občutne ohladitve konec meseca julija se je avgust začel s hladnim jutrom. Čez noč je bilo jasno in mirno, tako da se je v vremenski hišici na dveh metrih višine ohladilo do +6,9 °C. Še nekoliko hladneje je bilo na višini 5 cm od tal, kjer je živo srebro doseglo +4,8 °C. Čez dan se je kljub sončnemu vremenu segrelo le do +24 °C. Sončno, a toplejše vreme (+28 °C) se je nadaljevalo tudi še naslednji dan, 3. avgusta pa se je po delno jasnem jutru hitro pooblačilo. Dopoldne so se pojavljale padavine, ki so do popoldneva oslabele. Občutno se je ohladilo, saj so se popoldanske temperature gibale le okoli +18 °C. Za hladno fronto se je vreme prehodno izboljšalo, nato pa 8. avgusta znova poslabšalo. Vse do sredine meseca je bilo spremenljivo oblačno z občasnimi plohami in nevihtami. Dežja ni bilo veliko, posebno hladno pa zaradi vmesnih sončnih obdobij tudi ni bilo. Po 13. avgustu se je vreme za nekaj dni ustalilo in najvišje dnevne temperature so se gibale med +27 in +31 stopinjami Celzija. Najbolj vroče je bilo 16. avgusta, dan pred prihodom hladne fronte (+30,7 °C). Za njo je sledilo teden dni trajajoče obdobje nestabilnega, vendar toplega vremena s spremenljivo oblačnostjo in posameznimi plohami ter nevihtami. Sredi tretje dekade je bilo zopet več sonca, a je že v noči na 29. avgust sledilo poslabšanje z občutno ohladitvijo, ki pa je prinesla zelo malo dežja. Srednja mesečna temperatura je bila +19,2 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2005 približno stopinjo Celzija hladneje. Imeli smo 18 toplih dni (dnevi z najvišjo dnevno temperaturo +25 °C ali več) in 4 vroče (dnevi z najvišjo dnevno temperaturo +30 °C ali več). Jutra s povprečno temperaturo +14,2 °C so bila glede na povprečje obdobja 1995-2005 običajno hladna, popoldnevi s povprečno temperaturo +25,2 °C pa so bili nekoliko prehladni. Najvišja mesečna temperatura je bila +30,7 °C (16. 8.), najnižja pa +6,9 °C (1. 8.). Megla je bila opažena v petnajstih jutrih; prav v mestu je bila devetkrat, ostale dni pa je jutra spremljala le v bližnji okolici. Grmenje in bliskanje je bilo zabeleženo v sedmih dneh. V dvanajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 94 litrov padavin. To v primerjavi s povprečjem obdobja 1995-2005 predstavlja 2/3 običajnih padavin. Po letu 1995 je bil najbolj namočen avgust lansko leto, ko je padlo 275 litrov padavin, najbolj suh pa leta 2001 s 27 litri padavin. Iztok Sinjur avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Naj te luna zaziblje v spanje, naj ti zvezde polepšajo sanje, naj temna noč pazi nate in naj sonce zjutraj vzide zate! ZAHVALA Poslovili smo se od naše drage mame, babice in prababice Uršule Berlan (1911-2007) Iz Lobčka pri Grosupljem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali in ji s prijazno besedo polepšali dneve. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvaležni smo gospodu župniku za dolgoletno duhovno oskrbo naše mame in daritev v slovo. Hvala pevcem zbora »Samorastnik« za lepo petje. Spominjali se je bomo otroci z družinami. Življenje umira s smrtjo slehernega človeka. Kratkost tuzemske poti se razteza v večnosti onostranstva. Izguba je trpka in neutolažljiva, a na koncu poti se znova snidemo in ne razidemo nikoli več. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta Staneta Kadunca (1914-2007) iz Perovega bi želeli izreči iskrena hvala vsem, ki ste se mu poklonili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala za nesebično dolgotrajno pomoč patronažni službi, še posebno Janji Žitnik. Hvaležni smo vsem sorodnikom, predvsem Jolandi Grom, Majdi in Janezu Janežič, Marti Kadunc. Za sodelovanje pri obredu izrekamo zahvalo cerkvenemu pevskemu zboru Zgodnja Danica in solistki Poloni Kopač ter Trobilnemu kvintetu iz Grosupljega. Za čutno izrečene poslovilne besede iskrena hvala Marjanu Adamiču in Mojci Slana. Gospodu župniku za lepo opravljen obred in gospodu kaplanu za redne mesečne obiske na domu. Hvala vsem vaščanom, ki so ga položili k počitku, zdravstvenemu osebju ZD Grosuplje, vsem bližnjim, vaščanom in prijateljem, ki ste ga imeli radi, ga obiskovali za čas življenja, in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in darove za cerkev. Žalujoči Vera, Vida in Stane Prazen je tvoj dom, delavnica, dvorišče, žalostno oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. V življenju preveč si garal, počitka si vzeti nisi znal, srce tako si utrudil, da še poln načrtov nas si zapustil. Bolečino lahko skriješ, tudi solze zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš. ZAHVALA ob nenadni, mnogo prezgodnji, boleči izgubi našega očita, moža, sina in brata Janeza Kastelica (16. 8. 1959 - 8. 6. 2007) iz Zagradca pri Grosupljem. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam bili v težkih trenutkih v pomoč in tolažbo. Hvala vsem, ki ste zanj molili, darovali sveče, cvetje in darovali za svete maše in za cerkev. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za izbrano petje in Andreju Zakrajšku za lepo zaigrano Tišino. Iskrena hvala Jožetu Zrimšku in Romanu Kocjančiču za njuno požrtvovalnost in pomoč pri pripravi pogreba. Hvala tudi Jožetu Kastelcu za lep poslovilni govor, hvala vsem gasilcem, posebno gasilcem PGD Zagradec pri Grosupljem za sodelovanje na pogrebu ter izkazano poslednjo čast. Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času njegovega življenja spoštovali, razumeli in ga imeli radi. Pogrešali ga bomo. Vsi njegovi ZAHVALA Ciril Brenčič (1. 7. 1932 - 21. 7. 2007) Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam stali ob strani, z nami sočustvovali - vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom, nam izrekli sožalja in so darovali za cvetje, sveče in maše. Posebej hvala predsednici Društva upokojencev Šmarje - Sap ge. Ani Fabjan ter Stanetu Jeraču za poslovilne besede in gospodu župniku dr. Bojanu Korošaku za lep pogrebni obred, g. Perparju za organizacijo pogreba, pevcem za lepo zapete pesmi v cerkvi in na pokopališču. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi v spomin Grosupeljski odmevi avguust-september / 8 - 9 2007 ZAHVALA Ob boleči izgubi matere, babice prababice, sestre, in tete Marije Kastelic, rojene Strajnar, iz Predol se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz ceste Pod gozdom v Grosupljem, vaščanom iz Predol, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. duhovniku Lojzetu Snoju - Slavku iz Rakovnika za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Račne, Tinki za besede slovesa in vsem, ki ste pomagali pri pogrebnem obredu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega dragega sina Janeza Šterlekarja (9. 11. 1961 - 20. 7. 2007) iz Brinja c. 1/21, Grosuplje Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, krajanom in prijateljem, ki ste mi stali ob strani v teh težkih trenutkih in mi izrekali sožalje. Zahvaljujem se vsem sosedom za darovano finančno pomoč, ki jo bom potrebovala. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za cvetje, svete maše, cerkev, sveče in za vso izkazano dobroto. Zahvala tudi g. župniku Janezu Šketu, kaplanu in ministrantom za lepo opravljen pogrebni obred, Fani Kralj za okrasitev vežice ter Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za izbrano petje. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, posebno hvala družinam: Svetek, Jereb, Brinovec, Potočar in Gril. Žalujoča mama Marija ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedka Alojzija Potokarja (1927- 2007) iz Šmarja-Sapa. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Žalujoči vsi njegovi. V Mariji občuduje Cerkev najčistejšo podobo prihodnje slave. Janez Pavel II. ZAHVALA ob smrti moje mame Ane Janežič. Zahvaljujem se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in darove za sv. maše. Posebna zahvala velja osebju internega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu, g. župniku dr. Bojanu Korošaku, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik, Stanki, Lučki, Ivanki, Urši, Meliti, Lojzu, Danetu in Sašu, Grudnovim, g. Turelu in Janezu. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči: sin Marko z družino Umrla je Ana Janežič z Magdalenske gore - gorska mama Od tiste sončne nedelje zjutraj, 15. julija 2007, Gorske mame ni več. Zaman se oziramo okrog hiše na Magdalenski gori, da jo bomo videli negovati cvetje, ki ga je imela tako rada ali počivati na klopci pred hišo. Nepričakovano je odšla in vsi, ki smo jo srečevali, jo poznali, imeli radi, smo onemeli. Njena življenjska pot se je pričela pred dobrimi 85 leti v Paradišču. Rodila se je kot tretji otrok od osmih na Stroinčevi kmetiji. Mama ji je umrla že zelo zgodaj, kot devetletni deklici. Njeno življenje na kmetiji ni bilo lahko. Delo, delo, delo in še enkrat delo skupaj s trpljenjem ob izgubi najdražjih. Kot mladenki okrog dvajsetih ji je vojna vzela brata, s čimer se ni nikoli sprijaznila. Ana je začela voditi Stroinčevo kmetijo (po govoricah ljudi, ki so jo poznali, zelo uspešno) in čakala, da se vojna konča, da pride pravi naslednik in prevzame kmetijo. Leta 1957, natančneje 15. junija, se je poročila na Magdalensko goro. Najprej sta z možem Jožetom pomagala Jožetovim otrokom k osamosvojitvi, čez 6 let pa se jima je rodil sin Marko. Kljub visoki starosti staršev ob rojstvu sina je oče Jože imel z njim priliko preživeti 32 let, mati Ana pa 44 let. Na Magdalenski gori je mama Ana (nekateri so jo klicali tudi Anica, nekateri Manca ...) preživela točno 50 let in 1 mesec (15. 6. 1957 - 15. 7. 2007). Vseskozi je bila skrbna mama in žena, dobra prijateljica in oddaljena soseda. Bila je globoko verna. Ves čas bivanja na Magdalenski gori je skrbela za cerkev sv. Magdalene. Njen pokojni mož Jože je poleg tega, da je bil po poklicu čevljar, opravljal tudi mežnarska dela na Magdalenski gori, zato je cela družina izmenjaje se vsa leta hodila po trikrat na dan v cerkvico zvonit. Leto pred Jožetovo smrtjo je cerkev uredila v njuni hiši električno zvonjenje, ki je sicer Ave Marije zvonilo avtomatično, za praznike, sv. maše, zvonjenje mrliču,... pa je morala mama Ana nastavljati programe zvonjenja sama. Še nekaj tednov pred smrtjo je s svojo samozavestno pravičnostjo prepričljivo pomagala cerkvici na Magdalenski gori. Mama Ana je prav po Aškerčevo polnila čašo življenja z dobrimi deli, pridnostjo, vero. Kdo nas bo zdaj pozdravil ob prihodu na Magdalensko goro? Kdo bo z nami poklepetal? Kdo nam bo zdaj ponudil kavico? Kdo »jabolčni štrudel«, ki ga je tako rada pekla. Še dolgo si bomo zaman želeli, da bi nepričakovano prišla izza vogala hiše, še dolgo bomo nehote pogledovali na klopco pred hišo. Žal. Priznati si moramo, čeprav boli - ne bomo je videli. Za TD Magdalenska gora Lea Janežič avgust-september / 8 - 9 2007 Grosupeljski odmevi v spomin »Zakaj je pesem, desetnica,odtavala brez slovesa?« (Jože Udovič) Dušanu Mazaju v spomin Šele ko nas nekdo zapusti, se izriše podoba človeka v širini življenjske poti. Podoba osebnosti v domačem in tujem življenju. Kako strniti 76 let življenja v besedi in misli, ki zmorejo ohraniti utrip človeka v lepem in težkem? Kdor ga je poznal, si je ustvaril svojo sliko, vsak posameznik svojo, različno, a tako, da jo je vredno ohraniti v spoštljivem priznanju, za vse, kar je storil. S pedagoške strani: človeško topel, odkrit, s posluhom do drugega, z naravnim darom. S humorjem, ki razvedri in dviga pogum. S pesniške strani: z verzi za pesem, v skromnosti brez pretenzij za veliko pesniško besedo, a zato nič manj spontano, pristno. Z glasbene strani: so kitara, so citre in glas in pesem magistrala njegovega življenja. Ni obujal ljudske pesmi, oživljal jo je, ji dajal novo svežino. Ji dajal v zvoku in glasu življenje, radost. Vedrina in veselje sta ga spremljala v družabnosti, ki je povezovala ljudi dobre volje. Odmev njegove pesmi, njegovega humorja, njegove predanosti glasbi je prevzel nas, bližnje in daljne. Vse to in drugo je več kot spomin - je izročilo, ki je dragoceno za posameznika in za skupnost. Misli o Dušanu se kot utrinki prepletajo, težko jih je zajeti v izdelano podobo stalnosti, mozaik dela in človeške povezanosti, zato zasluži priznanje vseh. Kakor bi rekli: »Imeli smo ljudi - v poljani cvet...« (Oton Župančič) ZAHVALA ob izgubi naše drage mame in babice Alojzije Ficko (14. 8. 1926 - 9. 7. 2007) iz Grosupljega se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Vsi njeni ZAHVALA 24. avgusta smo se poslovili od našega Eda Zupančiča z Gatine. Iskrena hvala vsem, ki sta ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in maše. Posebej se zahvaljujemo vsem vaščanom za nesebično pomoč, gasilcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku za tople poslovilne besede ter pevcem za občuteno zapete pesmi. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Iskrena zahvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče. Posebna zahvala citrarju g. Tomažu Plahutniku, predsedniku citrarskega društva Slovenije g. Napretu, kolektivu in učencem Osnovne šole Šmarje, predsedniku Zveze kulturnih društev Grosuplje g. Vilarju, Društvu upokojencev Šmarje - Sap, ge. Rovšek, ljudskim pevcem s Police, Ivančne Gorice in Šmarja, društvu upokojencev in citrarjem iz Litije in Moškemu pevskemu zboru Šmarje. Hvala tudi odgovornemu uredniku g. Jožetu Mikliču za prispevek v spomin Dušanu, in vsem, ki ste ga pospremili ob zvokih citer do njegovega zadnjega domovanja. Utihnile so strune na kitari, citrah. In posebno v nas, Dušan! Tvoja žalujoča družina ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Marije Janežič (11. 3. 1924 - 18. 8. 2007) iz Grosupljega se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter Krajevni organizaciji Zveze zd ruženj borcev NOV Grosuplje, Vojnim invalidom Grosuplje in Društvu upokojencev Grosuplje za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujem se osebju Doma starejših občanov Grosuplje za večletno oskrbo in nego. Hvala tudi Ženskemu pevskemu zboru Lastovke za lepo odpeti pesmi. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi in jo boste obdržali v lepem spominu. Sin Tone Kogar ljubimo, nikoli ne umre; Le daleč je... ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame Terezije Zrimec roj. Janežič Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste med njeno boleznijo skrbeli zanjo, nam stali ob strani, vsem, ki ste jo s pesmijo in svojo prisotnostjo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem - vsi njeni med ljudmi, mladi upi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Skavti praznovali 100 let, se zabavali v blatu, prelevili v gusarje in potepali po Bosni. 100 kitar, 1000 žlic in Čudež pri Kobaridu 10000 obljub 007 Letos je za skavte posebno leto. Že dolgo smo pričakovali 100. rojstni dan in 1. avgusta je res napočil. To je dan, ko smo skavti po celem svetu praznovali 100-letnico ustanovitve. Skavtstvo se je začelo, ko se je Robert Baden Powell -ustanovitelj z dvaindvajsetimi dečki prvič odpravil taborit na otok Brownsea (1. 8. 1907). Fantje so bili iz različnih slojev; od otrok iz javne šole do kraljevih šol. Spali so v vojaških šotorih in sicer vsak vod v svojem. Baden Powell je največjo prednost na taboru dajal stezosledstvu, opazovanju narave in zasledovanju, pa tudi orientaciji, domovinski vzgoji, postavljanju zgradb, kuhanju in straži ... Kdo bi si mislil, da bo skavtsko gibanje čez 100 let štelo več kot 30 milijonov članov po vsem svetu? Tudi mi nismo izpustili praznovanja 100. obletnice. Skavti iz cele Slovenije smo se zbrali na osrednji prireditvi na Prešernovem trgu v Ljubljani, ki jo je za tisti dan preplavila oranžna barva - barva naših krojev. Proslava se je začela s sveto mašo v frančiškanski cerkvi, nadaljevala pa z (ne ravno obilnim) zajtrkom. Po zajtrku je sledila orientacija po Ljubljani. Pot nas je privedla v park Kodeljevo, kjer se je program nadaljeval z (ne ravno obilnim) kosilom. Kosilu so sledile športne igre in razne delavnice. Po delavnicah in igrah pa je sledil še zaključek proslave s sladoledno večerjo in plesom ob ognju. Večina skavtov se je nato odpravila domov, skavti iz Grosupljega pa smo prespali kar v Ljubljani. Kot vsako leto smo se tudi letos skavti iz Grosupljega odpravili na poletni tabor. To se je zgodilo 1. 8. ob 7.00 pred železniško postajo v Grosupljem, ko se je ob pisku piščalke 20 skavtinj in skavtov zbralo na prvem uradnem zboru na taboru z naslovom Čudež pri Kobaridu 007. Pod vodstvom dobro organiziranega in zelo sposobnega voditeljskega kolektiva se je četa kraljev hoste z vlakom odpravila v Ljubljano. Tam smo se skavti prvi dan tabora udeležili proslave ob stoletnici svetovnega skavtstva, na kateri smo se zbrali skavti iz vse Slovenije. Proslava se je začela z mašo v frančiškanski cerkvi, nadaljevala pa z (ne ravno obilnim) zajtrkom. Po zajtrku je sledila orientacija po Ljubljani. Pot nas je privedla v park Kodeljevo, kjer se je program nadaljeval z (ne ravno obilnim) kosilom. Kosilu so sledile športne igre in razne delavnice. Po delavnicah in igrah pa je sledil še zaključek proslave s sladoledno večerjo in plesom ob ognju. Večina skavtov se je nato odpravila domov, skavti iz Grosupljega pa smo prespali kar v Ljubljani. avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi Naslednji dan smo se z vlakom odpravili naprej proti Jesenicam, kjer smo prestopili na vlak za Most na Soči, od tam pa smo z avtobusom prišli do cilja - Kreda pri Kobaridu. V dolini reke Nadiže, daleč od civilizacije, smo v zavetju gozda in z lepim razgledom na okoliške hribe našli prijeten in varen kotiček za postavitev tabora in ''Čudež pri Kobaridu'' se je začel zares. Pri postavljanju tabora je lahko vsak skavt pokazal znanja in spretnosti, ki jih je pridobil v preteklem skavtskem letu, saj je bilo potrebno postaviti šotore, kuhinje, glavno ognjišče, vhodno zgradbo in jambor za zastave. Tudi ko je bilo že vse postavljeno, ni bilo dolgčas, saj so voditelji program zelo dobro pripravili, tako da novih izzivov ter preizkušenj za nas ni manjkalo. V veliki igri smo v praksi preizkusili svoje znanje o preživetju v naravi, na pohodu smo pokazali svoje znanje v orientaciji, na poti preživetja smo preizkušali svoj pogum in vzdržljivost, na športnem turnirju smo se med seboj pomerili v raznih športnih igrah, na dan vodnikov pa smo dokazali, da smo dovolj samostojni, da preživimo brez voditeljev. Seveda pa je bilo dovolj časa tudi za kopanje, ki je bilo zaradi ugodne lege tabora ob eni najtoplejših alpskih rek Nadiži nadvse priljubljeno. Vsak dan se je končal ob ognju s petjem ali zabavnim programom. Tabor je potekal v zelo sproščenem in prijateljskem vzdušju in kot bi mignil je bil tu zadnji dan. Sedaj je bilo potrebno tabor le še podreti, pospraviti opremo in počistiti taborni prostor in že smo se lahko odpravili proti Kobaridu, kjer smo si ogledali muzej prve svetovne vojne, nato pa smo nadaljevali pot proti domu. Z vlakom smo se peljali z Mosta na Soči do Jesenic ter od tam do Ljubljane in Grosupljega, kamor smo prispeli z dvourno zamudo zaradi težav z vlakom. Sklican je bil še zadnji uradni zbor na taboru in Čudeža pri Kobaridu je bilo 10. 8. 2007 ob 22.00 na železniški postaji v Grosupljem konec. Tako se je v zgodovino grosupeljskega stega zapisal še en uspešen tabor. Zahvala za to pa gre predvsem voditeljem, ki jim želimo, da bi svoje delo še naprej tako ali še bolj uspešno opravljali. Vsi skavti pa že komaj čakamo naslednje leto, ko bo potekal prvi vseslovenski Jamboree. Domen Benčič med ljudmi, mladi upi Grosupeljski odmevi avgust - september/ š8 - 9 2007 Skavti se prelevili v gusarje Volčiči in volkuljice (otroci, stari 8-10 let) iz tanajtabul krdela smo se letos v začetku julija na tabor odpravili na Primorsko - v Pregaro. Prelevili smo se v gusarje, v katere smo se povsem vživeli. Spoznali smo njihovo življenje in navade na ladji, Morsovo abecedo ter se preizkusili v pisanju ladijskega dnevnika. Doživeli smo pravo gusarsko večerjo z gusarskimi olimpijskimi igrami (kdo prej poje kos lubenice, tekmovanje v igranju kart Jungle speed, pljuvanje .), vodne igre, ki jih kar nismo hoteli zaključiti, plavanje v Kopru, pohod okoli vasi, pri katerem ni manjkala gusarska bitka s storži in še bi lahko naštevali. Najbolj nam je bila všeč vrvna lestev, katero je spletla zmagovalna ekipa v delanju vozlov, gusarska modna revija (predvsem je bila všeč dekletomJ) in pa strašljiv, pa vseeno prekratek nočni lov na starega gusarja, ki nam je na stolp odnesel našo Čilko, katero smo potem rešili s skupnimi močmi. Ponosni smo tudi na gusarske majice, ki smo jih sami izdelali in na gusarsko himno, ki smo jo vsak večer zapeli ob ognju. Naš tabor ni minil brez vsakodnevnega pospravljanja sob in zadolžitev (pomivanje posode, pometanje .), ki pa minejo hitro, če si le pomagamo med sabo. Skratka, bilo je lušno in komaj čakamo naslednji tabor! Barbara Bobnar »Pot v obljubljeno deželo« (Potepanje po Bosni) Sredi julija se nas je 13 nadebudnih popotnikov in popotnic (17-21 let) odpravilo na potepanje po Bosni, odkrivat razlike, ki so nastale med nami in njimi od takrat, ko smo bili še skupna država, pa do danes. Potovalni tabor smo začeli v Ljubljani in se z vlakom odpeljali v Banja Luko, kjer so nas pričakali tamkajšnji skavti in prijazna domačinka. Po osvežitvi v reki Vrbas smo si ogledali mesto, ki je središče Republike Srbske in znano kot študentsko mesto. Naslednji dan smo potovali v Sarajevo in tam ostali kar tri dni. Dodobra smo si ogledali center; Baščaršijo, Principov most, knjižnico, katedralo, sinagogo, džamijo, kjer smo si skavtinje nadele rute in s tem zakrile svoje lase, Koševo - prizorišče olimpijskih iger 1984, ki se je med vojno spremenilo v pokopališče, videli ostanke vojne, se s tramvajem odpeljali na Ilido, tam so nas pošteno opeharili in jedli smo najboljše čevapčiče. Ustavili smo se tudi v Mostarju, kjer smo bili priča legendarnemu skoku s starega mostu, glasni glasbi trubačev in muslimanski poroki. Splezali smo tudi na minaret, kjer so nas lepota Unescovega mesta, kulturna in verska raznolikost še bolj navdušili. Sledilo je romanje v Medžugorje, zato smo se zelo zgodaj zjutraj vsak s svojim nahrbtnikom avgust - september / 8-9 2007 Grosupeljski odmevi zdravstvo, sociala, mladi upi odpravili peš na pot. »A, izvidačil«, smo večkrat slišali, ko smo srečevali prijazne domačine, ki so nam ponujali pijačo, nam zaradi hude vročine (43 °C) ponujali prostor v kleti, nekateri pa so nam celo skuhali filane paprike. V Medžugorje smo prispeli zvečer, kjer smo najprej zagledali domačega župnika, g. Janeza Šketa, ki smo se ga iz srca razveselili. Naslednji dan smo imeli skupaj sveto mašo, po njej pa smo se podrobneje seznanili z dogodki, ki so se zgodili v teh krajih in si ogledali mesto prikazovanj. Naslednja postojanka je bil Split, kjer smo se največ posvetili kopanju, tistim popotnikom in popotnicam, ki so »dali odhod« (ti so bili letos zadnjič na taboru in bodo postali voditelji ali pa nadaljevali samostojno pot) in ogledu mesta z Dioklecijanovo palačo. Lepota mest, kulturne razlike in prijazni domačini so nas popolnoma prevzeli, tako da smo postali še bolj odprti in željni potovanj, revščina, vojne grozote, še tako sveži spomini na vojno pri nas pa so nam okrepili čut za sočloveka in domovinsko pripadnost. Le kaj nam bo prinesel naslednji tabor? Jana Podržaj Skavtski steg Grosuplje 1 vabi nove člane, da se nam pridružite. Dobimo se na otvoritvenem srečanju v petek, 28. 9., ob 17.30. uri, na parkirišču pri grosupeljski cerkvi. Tam boste izvedeli več o našem delu in se tudi že preizkusili v kakšni skavtski aktivnosti. Srečanje ni obvezujoče. Torej, prideš in preizkusiš, doma pa se v miru odločiš. Če želite zvedeti kaj več, pa lahko že sedaj pokličete na telefon 040 425 202 (Luka). Bodi pripravljen! Bodi pripravljen je moto vseh skavtov. Pomeni biti pripravljen v vsaki situaciji, kjerkoli in kadarkoli. Preko leta smo se udeleževali raznih dobrodelnih akcij, npr. Luč miru iz Betlehema, prodaje voščilnic za božič, čistilne akcije ob dnevu Zemlje, skavtskih aktivnosti, kot so odbojkarski turnir Mrest, orientacijsko tekmovanje Jakec, športni turnir Žoga žur, turnir v taroku Taruk, tekmovanje v plezanju Oprimkanje, državna srečanja skavtov in še drugih. Obenem pa smo si vsaj enkrat tedensko vzeli čas in se zabavali na srečanjih. Nedvomno je, da je bilo tudi to skavtsko leto zelo pestro, slikovito, zanimivo in polno lepih trenutkov. Sedaj med počitnicami nismo mirovali. Udeleževali smo se poletnih taborov. Naši volčiči (najmlajši skavti) so se odpravili na tabor v Pregaro od 9. 7. do 15. 7. 2007. Izvidniki so si izbrali prostor ob reki Nadiži (Kred pri Kobaridu), kjer so bili od 1. 8. do 10. 8. 2007. Veja popotnikov in popotnic pa smo si letos izbrali prav posebno destinacijo, in sicer izven meja naše dežele. Podali smo se na potovalni tabor p o Balkanu od 16. 7. do 26. 7. 2007. V času počitnic smo skavti zagotovo uživali, vsem vam, dragi bralci, pa želimo, da ne pozabite dobre volje s počitniških dni. Bodite in ostanite pripravljeni! Maja Obolnar 74 smeh je 1/2 zdravja Kdo pravi, da ne vem!!! Kako sta Janez in Ludve »brez hrane živela« 1. Kateri svetnik se je najbolj spoznal na konje? a) sveti Kozma b) sveti Jurij c) sveti Jakob 2. Kaj v ljudski govorici pomeni bač? a) posoda za kisanje zelja b) posebne vrste izvir c) palica za priganjanje vprege 3. Koliko meri najvišji vrh v naši občini? 4. Kaj označujemo s simbolom Au? a) bolečino b) zlato c) avtomobilsko cesto ki nekoč ni rabil za 5. Označi organ, dolžinsko mero! a) palec b) komolec c) jezik 6. Kdo od naštetih mož je najbolj obvladal angleško? a) Josip Stritar b) Ivan Tavčar c) Louis Adamič 7. Zakaj se naša kraška jama imenuje Županova? a) ker jo je odkril župan Perme b) ker jo pogosto obišče župan Lesjak c) ker so nekoč vsakemu obiskovalcu postregli župo Rešiteve iz prejšnjega kviza: 1.d, 2.b, 3.b, 4.c, 5.b, 6.šest, 7.c, 8.a. Burke, za vsak prst na roki Za palec: Policaj: Zakaj niste prinesli dragocenega prstana na policijo, če ste ga res našli? Zmikavt: Zakaj neki, saj je na njem razločno pisalo »večno tvoj«. Za kazalec: Tone je bil že tretjič obsojen na plačevanje alimentov. Sodniku se je zasmilil, zato ga je po obravnavi poklical k sebi: »Poslušajte, tele dajatve bodo hudo osiromašile vaše finance; ne bi to raje počeli z zakonsko ženo? »Ne gre,« je z roko zamahnil Tone, »enkrat sem poskusil, pa me je mož hudo nabunkal!« /77 1 Janez in Ludve sta bila »cimprmana«. Kdor razume stare tujke iz cesarskih časov, bo precej vedel, da sta bila stavbenika. Stavila sta kozolce, skednje, hleve in ostrešja hiš. Seveda sta popravljala tudi stara poslopja, če jih je zob časa preveč načel. Precej proč od njunega domovanja je živela vdova Katarina v hiši, katere ostrešje je že dalj časa klicalo po obnovi. Nekega dne je zvedela, da »mojstra« tesarita v sosednji vasi. Obiskala ju je in so se domenili za temeljito popravilo strehe. »Hrana bo pri meni in ležišče se bo našlo,« jima je zagotovila. Naslednji teden sta možakarja dala vsak v svoj nahrbtnik orodje in se v zgodnjem dopoldnevu oglasila pri vdovi. Katarina je bila drugače v redu ženska, le eno napako je imela: premalo je skrbela za čistočo. Že po prvem pogledu v kuhinjo sta se fanta spogledala in skomignila z rameni. Največja preizkušnja je prišla opoldne, ko je pred njiju postavila obtolčeno skledo melisovega močnika in rekla: »Nekaj muh je padlo notri, jih bosta že sproti ven pometala.« Sledil je molk in spogledovanje, potem pa se je Janez ojunačil: »Jej, pozabila sva vam povedati, da zelo malo jeva.« »Skoraj nič,« je prepričevalno dodal Ludve in sta zlezla na podstrešje, čeprav jima je krulilo v želodcu. Tokrat je z rameni skomigala Katarina, gledajoč za njima. Potem sta našla zasilno rešitev; na podstrešju sta odkrila veliko vrečo orehov. Odvezala sta jo in si med delom z jedrci tešila lakoto. Naslednji dan je proti večeru prišla rešilna misel, ki sta jo takoj posredovala gospodinji: »Veste kaj, krompir, pečen na žerjavici, nama pripravite, veliko krompirja, pa nič v skledo, kar tako ga pustite!« Tisti večer sta se dobro napokala krompirja in vzdržala do naslednjega dne, ko sta se poslovila. Katarina pa je še dolgo potem sorodnikom in znancem razlagala, kako čudna delavca je imela: »V treh dneh sta pojedla le košaro pečenega krompirja.« Eni so stvar razumeli, drugi pa ne. Za sredinec: Miklavž sreča vinskega bratca Lojza in ga pobara: »Lojz, posodi mi sto evrov, pri nas bo plača šele jutri. Miklavž pa nazaj: »Nimam, pri nas je bila plača že včeraj.« Za prstanec: Srečata se mamici in se hvalita s svojim naraščajem: »Moj sinko je nenavadno pameten; ima devet mesecev in že sam hodi,« pravi prva. »Moj je še pametnejši,« povzame druga, »ima tri leta pa ga moramo še vedno nositi.« Za mezinec: Učitelj skuša najti rešitev za učenca, ki mu ne gre matematika: »Veliko bi moral vaditi. Kaj nimaš nobenega brata, ki bi ti pomagal?« »Trenutno še ne, a bo kmalu prišla rešitev. Mami pravi, da ga bo rodila čez dva meseca.« smeh je 1/2 zdravja 75 avgust-september / 8 - 9 2007 Grosupeljski odmevi Smešno lahka Kako so se šalili križanka Geslo, ki se bo izpisalo v osenčenem navpičnem stolpcu, bo povedalo, kaj ni dobro, če je pri človeku preveliko. To bodo kajpak zvedeli le tisti, ki bodo križanko uspešno rešili in nihče drug. VODORAVNO: J K P 0 1. del voza 2. tekoča voda 3. nasprotno od široko 4. izklesana podoba 5. organ za gledanje PESNIŠKI DODATEK (za lažje iskanje gesla) Včasih miga, včasih zbada, če miruje, ne napada. Ko odpro se ustna vrata, se iztegne kot kravata. Če ljubezen je velika, se ga še en tak dotika. Ni oblečen - zmeraj nag in rdeč ko kuhan rak. Z njim nas straši črni vrag. med 1. svetovno vojno Zadnja novica Starejši letniki--- »Si že slišal najnovejše?« »Kaj pa?« »Denar ukinjajo.« »Kako pa to veš?« »Kar poglej, večina ljudi nima!« Na soSki fronti ga sploh več fW™* Jk Glavni italijanski general K .ukinia j H? zajdM |ir