Geodezija in tržnost - odmev na 
Rogaško Slatino 
Darko Tunko se je v Geodetskem vestniku št. 4/92 odzval na moj referat na 
25. Geodetskem dnevu v Rogaški Slatini, decembra 1992 in sicer na tisti del, 
v katerem „izražam misel o netržnosti nekaterih geodetskih izdelkov". Toko 
razmišljanje se mu „zdi napačno in preživeto in zagotovo eden od vzrokov, da je 
geodezija v krizi". Vesel sem odziva, saj je med geodeti vse premalo strokovnih 
soočanj, hkrati pa upam, da gre v obravnavanem primeru vsaj v neki meri za 
nesporazum. Po vrsti: 
o Osebno nisem prepričan, da so vsi državni razpisi za izvajanje geodetskih del 
upravičeni. V razvitih in pravno urejenih državah namreč dejavnosti, ki so 
pomembne za vsakega državljana, hkrati pa omogočajo državi, da lahko 
funkcionira in obvladuje tržne odnose, opravlja država sama prek svojih 
organov. Ali si lahko zamislimo, da bi bila seizmična dejavnost tržno 
organizirana? Tudi v primerih, ko gre za merjenja in obdelavo podatkov, ki so 
pomembna podlaga državnih odločitev pri oblikovanju in izvajanju lastninske, 
davčne in prostorske politike v zvezi z zemljišči oziroma nepremičninami, ali v 
primerih, ko gre za varstvo pred naravnimi nesrečami, za načrtovanje 
energetske, kmetijske pa še kakšne druge politike, o kateri se odloča v 
parlamentu, si država zagotavlja tudi ustrezne geodetske podatke. Ali si 
država lahko privošči, da bo vsa merjenja „naročala" prek razpisov? Trg pozna 
le eno pravilo - dobiček; če bo izvajalec več zaslužil v severni Afriki ali po 
končani vojni v razdejani Bosni, se bo potegoval za pridobitev takega dela. Trg 
ne pozna sentimentalnosti, ne nacionalne pripadnosti in ne narodne zavesti. 
Klasična ekonomska teorija o ponudbi in povpraševanju se zgolj potrjuje. 
Treba je ponovno prebirati: 
o Zakon o sistemu državne uprave in ... (Ur.l. SRS. št. 24/79; s spremembami še 
vedno v veljavi): čl. 2, 3 o izvajanju funkcij državne uprave (sistem državne 
uprave), čl. 19 o ustavljanju upravnih organov in upravnih organizacij 
(organizacijske oblike); 
o OECD - Stališča o partnerstvu javnega in privatnega sektorja (OECD, 
Partnerships for RuralDevelopment, Paris 1990, 19, 20): ,,javno-privatna 
partnerstva sicer vsebujejo elemente privatizacije, predvsem ko gre za 
bistveni prispevek organizacij privatnega sektorja k planiranju, financiranju, · 
proizvodnji in distribuciji javnih dobrin in uslug prek državnih politik in 
programov, vendar to v nobenem primeru ne pomeni, da vlada prenese vso 
odgovornost za oskrbo z javnimi dobrinami na privatni sektor"; 
o Ustavo RS (Ur.l. RS. št. 33/91: čl. 22 o enakem varstvu pravic (človekove 
pravice in temeljne svoboščine), čl. 71 o varstvu zemljišč (gospodarska in 
socialna razmerja) ter čl. 121 o nalogah upravnih organov /uprava/. 
Mar se iz preteklosti res nismo ničesar naučili? Spomnimo se, kako so imele v 
samoupravnem sistemu prek finančnih skladov interesne skupnosti monopol v 
odločanju, celo državna uprava se je šla odločanje prek kolektivnih organov -
eodetski vestnik 37 (1993) 1 
komitejev. In geodezija - ne tič ne miš. Po upravni strani smo bili v proračunu, po 
izvajalski na trgu. V proračunu edina dejavnost, ki se je morala vsako leto potegovati 
za sredstva za izvedbo programa, medtem ko so bile „sestrske" službe, kot so 
statistika, seizmika, hidrometeorologija, za izvajanje operativnih del - meritev, 
pokrite s plačilnim seznamom zaposlenih. Po izvajalski strani pa tudi nismo imeli 
sklada, kot so ga imela „bratska" področja vodnega, cestnega, energetskega 
gospodarstva, pa še kakšnega. To je bistvo krize! V čigavem imenu lahko nekdo 
prevzame odgovornost, da se bo agonija nadaljevala? 
In končno tako radi pogledamo prek meje. Zakaj so v Evropi, z izjemo Velike 
Britanije (zaradi posebnosti v vsebini dejavnosti), geodetski podatki, pomembni za 
državo, v neposredni pristojnosti državnih organov tudi ko gre za njihovo izvedbo? 
„Geodezija in tržnost" po Darku Tunku je prav tako pomembna tema, še kako 
potrebna obravnava prav v obdobju gospodarske preobrazbe, vendar si moramo 
najprej pojasniti „pravila-nike" igre. 
prof dr. Milan Naprudnik 
Prispelo za objavo: 2.3.1993 
Programski paketi digitalnega 
zemljiškega katastra 
1. UVOD 
Izgradnja digitalnega zemljiškega katastra (DZK) je termin, kise je v geodetskih 
strokovnih krogih uveljavil za zajem grafičnih podatkov v digitalno obliko in njihovo 
povezavo z atributnimi podatki v enotno, digitalno bazo zemljiškega katastra (ZK). To 
ne dovoljuje več delnega reševanja problemov v zemljiškem katastru, kakršnega smo 
bili navajeni do zdaj. DZK zajema poleg vodenja atributnih podatkov parcel tudi 
računalniško vodenje lokacijskih podatkov parcel, historika parcel, atributnih in 
lokacijskih podatkov ZK točk in njihovega historika, podporo poslovanju ZK-ja, 
vodenje evidence elaboratov, izgradnjo baze sprememb in povezavo s klasičnim 
arhivom ZK-ja. Nobenega od teh delov evidence v združeni bazi podatkov ne moremo 
več obravnavati in reševati ločeno, pač pa le v tesni povezavi z vsemi ostalimi. Zato je 
naloga, ki smo se je lotili v geodetski službi, izredno kompleksna in zahtevna. Projekt 
vodi komisija, ki jo je imenovala Republiška geodetska uprava (RGU), v njej pa sodeluje 
okrog dvajset geodetskih strokovnajakov. Projekt je metodološko-tehnološki. Rezultate 
in strokovne rešitve komisija preverja na šestih testnih geodetskih upravah (GU) - Celje, 
Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor in Sevnica. Rezultat dela komisije bo gradivo, ki bo: 
o strokovna osnova za pripravljalce nove geodetske zakonodaje 
o ogrodje za pripravo pravilnikov, navodil in standardov v geodetski stroki 
o izhodišče za izdelavo programskih rešitev za delo na GU-jih. 
Projekt in s tem delo komisije bo zaključen do 1.6.1993. Do tega roka bodo izdelane 
vse testne programske rešitve, ki se bodo v nadaljevanju testirale in dograjevale ob 
delu na testnih GU-jih. 
Geodetski vestnik 37 (1993) 
l