V Ljubljani, dne 20. septembra 1931. § Cena posamezni številki Din 1’50 XIII. leto. „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. wiMwwiiiit'M uiMimiMAüB^uaHWBgaMaiCTw b——bm SBasB—HHHBaBMBBgaaBg—■aci^nMB—KaaBi Problem dvojnega zaslužka. Nedavno smo objavili prevod zanimivega članka o tem važnem vprašanju, ki je stalno na dnevnem redu v Avstrijski republiki in ki je pred« met živahni debati v vseh avstrijskih listih. Ker se je pa problem dvojnega zaslužka ljubljanskih mestnih usiuž* bencev načel zadnjič na seji občinskega sveta v Ljubljani (o tem poročamo več v prihodnji številki), bodo tudi naslednja izvajanja, povzeta iz članka v uglednem dunajskem urad« niškem listu »Reichsverband der ot-fentlich Angestellten«, ki izhaja v impozantni nakladi 25.t)00 izvodov, gotovo tudi vzbudila zanimanje med našimi bralci. »Vsi vemo, da je nadprodukcija, ki se je pričela po vojni v vseh kulturnih deželah sveta, izzvala preobi« lico blaga in s tem splošno svetovno gospodarsko krizo, ki je v svojih po« sledicah vsakomur tako znana, da je ni treba tu natančneje obravnavati. Povsod pričenjajo zaradi tega varče« vati v državnih proračunih, da s tem vsaj deloma omilijo bremena, katera je izzvala svetovna gospodarska kriza. V teh okolnostih ni čudno, če so se nekatere države poslužile v ta namen rezerv, katere so si naložile v boljših časih, to so uradniški prejemki, določeni po predvojnih merilih. Pri nas žal take rezerve nimamo. Avstrija je bila tista srečna dežela, ki je že v minulih letih določila uradnikom zelo nizke prejemke, da je mogla najti sredstev za kritje nepotrebnih sanacij propalih bank, za še bolj nepotrebne škandale pri poštni hranilnici itd Ker se celo nekateri politiki in gospo« darski voditelji brez pravega razume« vanja — pri letnih dohodkih od 28.000 do 200.000 šilingov od njih razumevanja sploh ni mogoče zahtevati — ne pomišljajo, govoriti o znižanju itak že nizkih uradniških plač, ker so posebno gospodarski voditelji v skrbeh, da bi se moglo odkriti, da je treba gospodarski birokraciji — ki ie mnogo šte« vilnejša, kot si prebivalstvo predstavlja — znižati prejemke, so iznašli po« litiki spet dve novi krilatici, in sicer-varčevanje z upravnimi reformami in borba zoper dvojne zaslužkarje. Da si pa niti politiki, niti voditelji prido« bitnikov o pojmu dvojnega zaslužkar« stva niso na jasnem, naj dokažejo naslednja izvajanja. Predvsem moramo skušati, da si pojasnimo sami sebi, kaj so dvojni zaslužkarji, če je in na kakšen način mogoče urediti in preprečiti, da bi posamezni ljudje prejemali po dvoje zaslužkov, dalje kdo pride pri tem v poštev, oziroma koga zagovorniki te ideje imajo v mislih, in končno kak« šne bi bile posledice za gospodarstvo, če se to vprašanje reši. Tu naj pred« hodno še omenimo, da je prejšnji zvezni kancelar očividno uvidel tež-koče rešitve tega vprašanja in Ja ni bil mnenja, da ga je mogoče rešiti kar tako. Žal moramo pa ugotoviti, da parlamentarci vseh -odtenkov iz lahko razumljivih razlogov niso tega nazi-ranja, vsled česar so glasovali, naj vlada čimprej predloži zakonski osnu« tek o pobijanju dvojnega zaslužkarstva. Po službenih poročilih bi se z za« konom označili kot dvojni zaslužkarji naslednje osebe: »1. Osebe, ki prejemajo, in imajo obenem drugo' plačano službo, to so predvsem zvezni, deželni in občinski upokojenci, pa tudi zasebni upokojeni nameščenci. I 2. Osebe, ki so zaposlene v sl ribi, imajo pa poleg te še drugo službo. V to skupino spadajo predvsem tisii aktivni, javni ali zasebni uslužbenci, ki imajo postransko službo. 3. Tako zvani nepristni dvojni za« služkarji. To so družine, kjer sta v službi mož in žena. — Jedro rešitve vprašanja, predvsem pa bistvo ugoto« vitve teh oseb, leži v uvedbi obligator« nega delovanja katastra.« Najprej bomo razmotrivali vsebino pojma »dvojni zaslužkar«. Že takoj moramo ugotoviti, da je tako težko omejiti ta pojem, da bo komaj mogoče najti uporabno definicijo zanj. Po samem jezikovnem pomenu je »Doppelverdiener« vsakdo, ki vrši za razne delodajalce posle, ki presegajo normalno delavnost, to pa z namenom, da bi svoje, iz prvotnega zaposlenja izvirajoče dohodke povečal. Priznano, da ta poskus definicije ni popolen, vendar se po našem mnenju precej približa pojmu. Okolnost, da defini« cija ne objame popolnoma vsega ob« sega oseb, katere označujemo kot dvojne zaslužkarje, kaže težavnost vprašanja. Najenostavnejši primer dvojnega zaslužka — in z lahkomiselnostjo brez primere označujejo demagoški politiki vseh strani ta najbolj vidni primer tudi kot najbolj pogosti primer dvojnega zaslužkarstva -— vidimo, če javni ali zasebni nameščenec po uradnih urah, namesto da bi poči val, skuša s postransko zaposlitvijo povečati svoje dohodke. Kako pri tem ravna, je izredno različno in tu se za vsakogar, ki hoče problem obravnavati resno in brez demagogije, poja« vijo prve velike težkoče. Zajeti bo mogoče seveda brez nadaljnega vse tiste postranske poklice, ki so v ka« kršnikoli obliki slični zaposlitvi v glavnem poklicu. To so vsi tisti pri« meri, kjer uslužbenec svoje pisarni« ško delo, katero vrši v svoji poglavitni službi, nadaljuje kot postranski poklic drugod. S tem, da so ugotovili take postranske službe in nekaj ubogih ljudi, ki hočejo svojo skromno plačo oziroma pokojnino, katero jim izplačuje država, za malenkost pove« čati z dohodki iz take postranske službe, je bilo za naše politike«dema-goge vprašanje rešeno. če pa premotrimo državne in zasebne uslužbence, ki imajo postranske službe, opazimo predvsem, da si vsak« do, ki ni že po naravi len, skuša majhne prejemke, katere mu njegova služba daje, povečati' s tem, da izkorišča svoje specijalne sposobnosti. Tako vidimo, da se udejstvujejo glas« beniki s tem, da poučujejo, da igrajo v orkestrih izven njihovega glavnega poklica. Drugi javni in zasebni urad« niki tu govorimo še vedno o tako zvanih malih postranskih poklicih — si izboljšujejo dohodke s poučeva« njem srednješolcev, drugi spet uporabljajo svoje risarske in jezikovne talente kot ilustratorji oziroma prevajalci, svojo časnikarsko spretnost kot pisci člankov za dnevne časopise, stro« kovne liste in slično. Že ugotovitev vseh postranskih poklicev brez izjeme je skoro nemogoča, kakor bi bila že misel, prepove« dati uslužbencem, da ne smejo pisati časopisnih člankov ali pa poučevati višjo matematiko, nesmisel brez primere, ker je povsem nemogoče do« mnevati, da bi mogel časnikarsko de- benca nadomestiti kak brezposelni. Doslej navedeni primeri spadajo k -ti« stim, ki jih češče opazimo Kaj pa je s tistimi primeri, ki so izven obi« čajne vrste? Tako je n. pr. živel še pred nekaj leti na Dunaju vrl pi« sarniški uradnik, ki je bil pravi ženij v sestavljanju izvlečkov (potpurijev) iz novih operet. Vsak skladatelj, ki je skomponiral novo opereto, ga je po prvih uspehih naprosil, da mu je za dobro plačilo sestavil potpuri iz nove operete. Kaj si naši modrijani v par« lamentu res predstavljajo, da bi s tem delom mogli osrečiti brezposelnega ali pa da bi narodnemu gospodarstvu s tem, da temu specijalnemu strokov« njaku to njegovo delo. prepovedo, kaj koristili? Te docela osamljene primere, katere bi sicer mogli še spopolniti, smo zato navedli, da pokažemo, kako je ugotovitev dvojnega zaslužkarstva že pri stalnih nameščencih težavna, oziroma kako težko je spoznati meje, pri katerih se je treba ustaviti. V resnici je pa dvojni zaslužkar vsakdo, ki dvakrat prejema dohodke, ne glede na to, če je stalni nameščenec ali pa če pripada svobodnemu poklicu. Treba bi bilo torej pritegniti tudi proste poklice. Prepričani smo, da gospodarska organizacija zdravnikov, na katero naši zakonodajalci gotovo niso mislili, v svojih krogih ne pobija dvojnega zaslužkarstva, temveč pre« jemanje dohodkov iz preveč panog zdravniškega poklica. Tudi tu vidimo, da so zdravniki, ki so v javnih službah, obenem praktični zdravniki, mi« mo tega pa morda celo blagajniški zdravniki. Kako se bo pa zakonodaja lotila tega vprašanja nam je docela zagonetno. Saj je vendar smešno zahtevati od uradnega zdravnika, ki pri« čne z mizerno plačo 230 šilingov in služi 21 let, preden dobi 500 šilingov na mesec, naj se docela odpove sleherni zasebni ali blagajniški praksi, še bolj fantastično se nam pa zdi, če kdo misli, da bo na primer upokojenemu inženjer ju, ki kot staroupokojenec prejema na mesec največ po 500 do 600 šilingov, prepovedal izkoriščati svoje strokovno znanje, katerega si je tekom let pridobil in v praksi poglo« bil. Vsekakor ne bi bilo podjetniku, ki ceni njegovo z dolgim izkustvom utemeljeno znanje, nič pomagano z mladim, neizkušenim, če prav brez« poselnim inženjerjem. Kot vidimo, bi prišli pri podrob« nem studiju tega vprašanja do regle« mentarizma, ki ogromno presega vse pojme stare policijske državne skrbi za javno blaginjo. O svobodnem tekmovanju sil ne bi bilo mogoče več niti govoriti, vsakomur bi morala država dodeliti delo, pri čemer bi podjetniku moralo biti vseeno, kakšno je to delo, dobro ali slabo. Na tem mestu se moramo pomuditi še pri tretji točki navedenega za« konskega osnutka. Mnogo zakonov je, ki so se mogli skleniti samo zato, ker je žena tudi zaposlena v službi in s svojimi dohodki dopolnjuje moževe prejemke, ki za skupno gospodinjstvo in za otroke ne bi sami zadoščali S skupnimi prejemki obeh je pa za« gotovljeno vsaj kolikor toliko brezskrbno življenje. Vzrok temu so na eni strani prenizki prejemki mladih uslužbencev sploh, na drugi strani pa v modernem razvoju kapitalizma, ki prav na poseben način pospešuje žensko delo. Kdor bi hotel take zakone zmanjšanjem dohodkov, na katerih so zgrajeni, torej s pomanjkanjem in revščino, razbiti, bi ravnal nesocijalno in nekrščansko Kdor hoče pričeti pobijati dvojno lavnost državnega ali zasebnega usluž« zaslužkarstvo, se seveda ne bi smel ustaviti tam, kjer je brezposelnost večja, kot pa pri zasebnih nameščencih, torej pri ročnih delavcih. Tu bi se pojavili konflikti, katerih ni moči niti slutiti. Ali je že kdo pomislil, da je treba smatrati, da žena gostilni« carja, ki sama kuha in s tem odjeda zaslužek kuharici, prav za prav spada pod pojem »dvojnega zaslužkarstva?« Če hotelirjeva žena odvzema hotelski gospodinji zaslužek, če družina obsto« ječa iz moža, žene in sina, ki ima tri trgovine, odjeda dvem drugim usluž« bencem zaslužek, ker družinski člani sami vodijo vsa tri podjetja — kako naj označimo to stanje? Je že kdo po« mislil, da kmet, ki je obenem gostilničar in živinski trgovec, v resnici opravlja tri posle in kako naj se v takih primerih odpomore. Vprav neverjetno je, kako nezre« lo obravnavajo naši politiki to vprašanje in s kakšno hladnokrvnostjo si izbirajo vedno iznova (ne da bi bili temeljito proučili vprašanje) uradnike kot žrtve svoje demagogije. Pri tem jim ni niti oddaleč jasno, kakšne po« sladice utegne roditi njihovo početje. Namesto, da bi zahtevali, naj se sestavi statistika in na tem temelju pre« udari, če se more s takimi nesimpatičnimi odredbami naprarrt stalnim na« meščencem doseči upoštevanja vreden uspeh, govore v parlamentu Brez pre« misleka in se s tem samo smešijo. Na razpolago so nam številke, ki izpričujejo koliko zveznih državnih uslužbencev in upokojencev je zaradi nezadostnih plač in pokojnin prisilje« nih, da si poiščejo postranski zaslu« žek. Vseh je 4330 oseb. Če pomislimo, da bi ostali po zakonski ureditvi tega vprašanja skupni prejemki do 400 šilingov na mesec — kar je vsekakor skrajno nizek dohodek za vsakogar, ki mora vzdrževati večglavo družino nedotaknjeni po odredbah zoper dvojne zaslužkarje, ostane samo 1230 državnih uslužbencev, ki imajo s svojimi postranskimi dohodki več kot 400 šilingov skupnih prejemkov na mesec. Napram 240.840 zasebnim nameščencem je to natančno pol odstot« ka. Med temi uradniki in upokojenci, ki imajo nad 400 šilingov skupnih dohodkov, je n pr. med drugimi tudi 20 časnikarjev in 7 farmacevtov, katere bi bilo z brezposelnimi komaj mo« goče nadomestiti. Med ostalimi so seveda tudi ljudje, ki zavzemajo v ve« leindustriji in pri velikih bankah čisto posebne položaje, to pa z ozirom na njihove posebne zmožnosti. Mirno lahko trdimo, da vsaj polovica teh 1239 državnih uslužbencev in upokojencev opravlja v zasebnih službah posle, za katere brezposelni zasebni uslužbenci sploh ne bi mogli priti v poštev. Ostali zvezni uradniki in upo« kojenci s skupnimi prejemki preko 400 šilingov, katerih je približno četrt odstotka, bodo pa našli sredstva in pota, da bodo še najboljši zakon, če je v tem vprašanju sploh mogoče govoriti o dobrem zakonu, obšli. Posledice za narodno gospodar« stvo, to je: možnosti olajšanja gospo« darske krize so torej tako neznatne, da vobče ne pridejo v poštev. Pokaže se, da zahtevajo naši parlamentarci vseh strank, ki se z vprašanjem po« bližje sploh niso bavili, zgolj zaradi videza, brez sleherne statistične podlage, da se sprejme zakon, ki bi ne dosegel namena, zaradi katerega naj se sprejme.« Prav v zadnjem času pa poročajo listi, da je avstrijska vlada že sestavila dokončni načrt zakona zoper dvojne zaslužkarje, katerega predloži v kratkem parlamentu v proučevanje in sklepanje. Za splošno znižanje cen. Da so razmotrivanja v našem uvodniku v zadnji številki »Vzroki gospodarske krize« pravilna, potrjuje tudi članek, katerega je skoro sočasno objavil ljubljanski »Kmetski list« in iz katerega posnemamo naslednji od= stavek, ki se tiče državnega uslužben-stva in sploh vseh konzumentov po mestih: »Pri nas ne preživlja težjih dni samo kmet, ampak jih preživlja tudi mestno prebivalstvo (uradniki, delavci itd.). Težke dni pa preživlja mestno prebivalstvo nede zaradi visokih cen industrijskega blaga, kakor kmet, ampak zaradi visokih cen živeža v me< stih. Mi vemo, da je dandanes pri nas moka poceni in skoro še bolj poceni je živina. Cene mesa in kruha pa so kljub temu v mestih neprimerno visoke. To je jasen dokaz, da tukaj nekaj ni v redu. Kaj pa ni v redu? V redu ni to, ker se je pri nas med proizvajalca kmeta in med potrošnika (konzumen* ta) vrinilo toliko nepotrebnih posre* dovalcev, da bi bilo življenje v naših mestih še vseeno drago, čeprav bi kmet oddajal svoje pridelke zastonj! Poglejmo primer: Kmet redi par volov Žival je lepa. Pa pride k njemu človek, ki ga nagovarja, naj žival pro* da Kmet pozna približno ceno in zahteva svoje. Prekupec gliha in gliha, dopoveduje 'kmetu, da je zanj vendarle bolje, če si prihrani pot na sejem, kjer niti ne ve, če bo prodal, kakor pa da bi sam hodil od mesarja do me* sarja. Kmet se vda in — proda. Za nizko ceno seveda. Prekupec gre sedaj do trgovca z živino in mu pove, da ima zanj nekaj blaga. Trgovec mu izplača, »provizijo« — cena je že višja. Trgovec proda živino mesarjem. Ker mora živeti tudi on, jo proda seveda zopet z dobičkom. Cena je zopet višja. Dobiček, in sicer masten dobiček, hoče pa imeti tudi mesar. Cena postane vsled tega že jako visoka in po tej ceni mora meščan plačevati meso. Tako pa ni samo z živino, ampak tako je z vsemi pridelki: tako je s sadjem, tako je s perutnino, tako je z jajci itd. Vemo pa tudi to', da hodi precej meščanov, zlasti železničarjev na de* želo, kjer kupujejo svoje potrebščine naravnost od kmetov. Ti dobe blago po pravi ceni, brez posredovalcev in prekupcev. Kaj nam. kažeta ta dva primera iz prakse? Ta dva primera nam kažeta, da naše mestno prebivalstvo ne bo živelo ceneje prej, dokler se ne otrese pre-kupčevalskih ljudi in dokler ne bo or* ganizirana direktna prodaja in nakup blaga od producenta do konzumenta. To nalogo pa lahko izvrše le za* druge na kmetih, v mestih pa ali ob* činske uprave ali pa konzumne zadru* ge. O tem pa prihodnjič več,« Doslej smo v dokaz, da so sedanje gospodarske razmere pt' nas nevzdržne, in da je treba čimprej pričeti z akcijo samopomoči državnih usluž* bencev, navedli menda v§e liste, ki izhajajo pri nas. Iz vseh teh člankov pa izhaja na koncu isti nauk: Pomoč je le v zadrugarstvu! Stanovska organizacija in slovensko učiteljstvo. Iz »Učiteljskega Tovariša« posnemamo iz članka, ki je izšel pod tem naslovom nekaj več ali manj obče ve* Ijavnih ugotovitev, katere je mogoče v glavnem aplicirati na sleherno našo stanovsko organizacijo: »Moč vsake organizacije — torej tudi stanovske — ne sloni toliko na njenem vodstvu, ampak predvsem na članstvu. Vodstvo je le zbiratelj in nekak regulativ želj in potreb članstva, katero zastopa bodisi pred ob* lastmi bodisi v javnosti. To svojo nalogo izvršuje vodstvo tem lažje in uspešnejše, čim bolj je članstvo kom* paktno in enotno, čim bolj se zaveda pomena stanovske organizacije in* čim bolj je disciplinirano. Povsod in v vsem mora biti vodstvo le izraz svo* jega članstva. Ako temu ni tako, po* tem članstvo vodstvo zamenja. Nikoli se pa ne more zgoditi obratno namreč, da bi vodstvo zamenjalo — članstvo. Stanovska zavednost slovenskega učiteljstva je posebno poglavje, o ka* terem bi se lahko obširno razpravljalo. Tukaj se omejim le na posamezne ugotovitve. Kljub naši enotni stanovski orga* nizaciji, ki združuje danes približno štiri petine slovenskega učiteljstva, stoji torej še vedno razmeroma veliko število posameznikov izven nje. To dejstvo ni razveseljivo in postavlja dotičnike v skrajno slabo luč glede stanovske zavednosti. Abstinenca je bila v prvi dobi po idejni borbi ra* zumljiva in tudi še oprostilna. A ko so se ti boji končali in je zašlo življenje in delovanje stanovske organizacije v normalni tir, takrat bi se bili morali vrniti zopet nazaj v stanovske vrste vsi tisti, kateri so jih bili zapu* stili iz katerihkoli razlogov, če bi bila namreč pri njih dovolj razvita sta* novska zavednost. A kaj smo opažali? Mnogi so se res vrnili, a drugi so v zadnjem času zopet zapuščali stanovske vrste in postali v stanovskem oziru »divjaki«. Navajali so za svoj izstop različne razloge po večini oseb* nega značaja. Ta je imel boje zaradi stanarine, drugi zaradi kuriva, tretjemu ni delovala organizacija tako, ka* kor si je zamislil on sam, četrti ni dobil tega ali onega mesta, petemu se je zameril kak funkcijonar Vodstva itd. itd. Vsi ti in še razni drugi raz* logi pa nikakor ne opravičujejo iz* stopa iz stanovske organizacije, če bi imeli dotični dovolj stanovske zave* sti in ponosa. Pomislimo samo to-le: Fakt je, da je učiteljstvo odrezalo z uradniškim zakonom še kolikor toliko ugodno tudi v materijalnem oziru le s sode- lovanjem in po zaslugi svoje stanov* ske organizacije. Drugo dejstvo je, da mora biti stanovska organizacija docela na svojem mestu ravno v tem času, ko se delajo razni pravilniki k uradniškemu in šolskemu zakonu. Ž njimi bode urejeno moralno in deloma tudi materijalno razmerje učitelj* stva in njegov položaj bodisi v službi, bodisi izven nje. To bo zadevalo vsakega posameznika našega stanu in smo torej na tem zainteresirani prav vsi brez izjeme. Zato bi se moralo to iz* vršiti — tudi z materijalno pomočjo nas vseh. In vendar jih stoji še toliko in toliko izven naših vrst. In ti naši stanovsko nezavedni tovariši in tovarišice uživajo in bodo uživali dobrote, katere je pridobila organizacija! To ni lepo, da ne rabim izraza, ki ga imamo za tako razmerje v rastlin* skem in živalskem življenju. Vseka* kor bo potreba, da se ta madež na telesu stanovske organizacije sloven* skega učiteljstva na en ali drugi na* čin odpravi.« Orjaške nagrade upravnih svetnikov. Praški list »Češke Slovo« je pred nekaj meseci priobčil članek, v katerem dokazuje, kako so velika podjetja —- delniške družbe pri določe* vanju nagrad svojim upravnim odborom ostale na višini, na kateri so se gibale v prvih časih po vojni, dočim so od takrat že ponovno in izdatno znižale delavske mezde, uradniške plače in so padle tudi cene njihovim izdelkom. Zanimivi so podatki, ki jih list navaja. Tako n. pr. plačajo Škodovi zavodi (znane livarne in železarne) vsakemu upravnemu svetniku družbe po 300.000 čeških kron (P70 Din) na leto. Češko*moravska družba Kolben-Danek plača svojim upravnim svetni* kom po 268,000 čk, Živnostenska banka po 162.000 čk, Industrijska banka po 115.000 čk Rudarska in plavžarska družba po 133.000 čk, cementne to* varne v Hradcu Kralovem pa samo po 108.000 čk na leto. Kakor so te nagrade prav orja* ško visoke, vendar še bolj je zanimi* vo to, da sede v upravnih svetih teh delniških družb, katere finansirajo OblačiSnica za Slovenijo Ljubljana, Miklošiftava cesta štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije. vodilne velebanke, povsod isti ljudje. Tako n pr. je nek: gospod upravni svetnik kar v 40 delniških družbah, drugi denarnik je pa član samo 30 upravnih svetov velikih in bogatih delniških družb. List se vprašuje, ka* ko more tak upravni svetnik vestno in natančno nadzirati in upravljati vse te delniške družbe, ko vendar nima niti dovolj časa za to, tudi če bi imel strokovno usposobljenost, kar je pa popolnoma izključeno. Takih »strokovnjakov«, ki bi imeli vsaj osnovne pojme o recimo 40 industrijskih panogah, sploh ni Navedeni češki list ugotavlja, da je nemoralno in naravnost nedopust* no, da poedini ljudje ob istem času sede v upravnih odborih tolikih delniških družb in da prejemajo za svoje »delo« tako ogromne nagrade. Izplačevanje takih nagrad za tako delo mora v javnosti omajati zaupanje v solidnost industrije in vsega narodne* ga gospodarstva. Pri nas. ki smo majhni, je tudi v tem oziru vse bolj ali manj majhno. Vendar pa je treba povedati, da je baš od strani zastopnikov velikih na* rodno-gospodarskih podjetij bilo že svojčas, prav kakor danes vedno iz* nova slišati, da je treba prejemke javnemu in zasebnemu uslužbenstvu, če že ne znižati, pa vsaj ohraniti na dosedanji, absolutno prenizki stopnji. Če primerjamo s prejomki državnega in zasebnega uslužbenstva te nagrade, se nam zdi prizadevanje teh krogov prav razumljivo Važna razsodba državnega sveta. Domača obrt ni izvrševanje samostojnega obrata. Na tožbo L. M. vdove upokoje* nega orožnika iz Š., katero je tožite* Ijica vložila zoper rešenje finančnega ministra od 5. februarja 1931., št. 8358, s katerim ji je bila osporjena pravica do draginjske doklade k pokojnini in je bilo odrejeno, da mora vrniti dr* žavni blagajni vsoto 18.000 Din, ka* tero je že prejela na račun teh do* klad, je državni svet izdal razsodbo št. 21.250/31 od 6. junija 1931. S to razsodbo je državni svet razsodil, da V. G. Calderon: Vražji otok. »Kaj mislite, senor,« je rekel smeje se sivolasi črnec Sinforoso, »če bi se pre* peljala tja čez kakor mrliči?« Spretno je pristala brza parna ladji* ca, s katero sva hotela priti na otok, ki se je kakor velika kristalna skala blešče odražal od sinjega obzorja. Nič se bolj žarko ne blešči, kot tak guanski otok, na katerega lete v večernem mraku od obale neštevilni ptičji tropi kot ogromni trikot* niki. Mrhovina in ptičji odpadki, ki so se dolga stoletja gomilili na otočiču, so ustva* rili svetel stožec, ki se dviga v nebo. Edini madež so krila pelikanov, ki gnez* dijo na otoku. Tu bi mogli slikarji ustva* riti prav nesmrtne barvne sinfonije v sinjem in belem, morali bi si pa že v od* daljenosti vsaj dvesto metrov od motiva z robcem zamašiti nosove. Ko sta se Don Julijan in njegov slu* žabnik že bližala skalnemu otoku, je za* moreč pokazal več temnih pik, ki so se počasi premikale v vodi, kakor pristaniške boje. »Morski volkovi!« je razburjeno za* klical. Pluli so brez kompasa naravnost na otok in puščali za seboj sled na mirni morski gladini, da se je zdelo, da jim pn* baja kakor pajčevina pajku iz trebuha. Časih so brizgnili vodo in dva curka sta se posvetila v solncu. Prav nič zagonet* nega ni na teh nedolžnih morskih prebi* valcih. Toda že je zamorec pričel pripo* vedovati strahovite zgodbe o blodečih dušah, ki na temnih hrbtih morskih vol* kov plovejo na otok. »To ni domišljija, senor! Mnogi, pre* mnogi ljudje so to v jasnih nočeh že videli!« ■ Brv v pristanišču je bila vsa polom* Ijena in zgrajena iz rdečih tramov. Priča* koval ju je edini prebivalec otoka, ški* Ijast, klepetav mestic, ki je ob nekakšni kreolski revoluciji dosegel celo polkovni* ški čin in je zdaj kot čuvaj moral paziti, da ladje, ki so plule mimo, ne bi kradle guana, temveč da to čudovito peruansko ptičje govno pošteno plačajo. Pred Donom Julianom, ki je prišel, da službeno pregleda otok, se je po vo* jaško zravnal in javil: »Hermogenes Cornejo, na službo, go* spod inženjer!« Ob njem je stala njegova domača ži* val, krotek pelikan. Inženjer je z zamorcem in s čuvajem krenil k velikim skladiščem guana. Čuvaj je zdaj pa zdaj spodbujal pelikana: »Na* poleon! Le požuri se!« Napoleon je tesno stisnil krila k ži* votu, da ga veter ne bi odnesel, odpiral in zapiral zobčasti kljun in se le s težavo vlekel po pesku, katerega so morski ve* trovi vzvalovili dokler so nesle oči. Don Julian je ves divji naglo korakal med pe* likarliom in čuvajem in kar naenkrat ga je prevzela do tega smešnega mestica si* lovita mržnja, kateri se ni mogel upirati. Brez odpočitka jc drvel prav zanalašč na* ravnost kar čez kupe guana, dasi so se mu čevlji globoko udirali v sveže blato. Ladijska moštva so bila v belo bliščečem bregu izkopala dolge rumenkaste jarke in od konca do kraja je ves otok strahovito smrdel po trohnobi in gnoju. Kadar so se približali kateri teh brežin, ki so vzbu* jale slabost v želodcu, se je često zaslišal šum, kakor da je zašumela svila. Na ti* soče ptic se je dvigniloi in odletele so kot oblak, bolj črn kot so oblaki, kadar se bliža nevihta. Bili so pelikani. Neutrudni so gradili ta pekel, v katerem je moral Don Julian ostati čez noč, ker ga je pri* staniška parna ladjica mogla šele drugo jutro priti iskat. In spet je črnec, ki je ugenil gospodarjevo grozo, z bedastim smehljajem predlagal: »Kaj se ne bi pre* peljala tja čez kakor mrliči?« Toda Don Julianu ni bilo do šal. Je* zen je poslal zamorca v lepo iz valovite pločevine, ki je bila razen čuvajeve koče edino pribežališče na otoku. Sam si je brez, vodnika poiskal na kraju, ki je bil zavarovan pred vetrom, skalo, odkoder je gledal, kako je vzhajal me'sec. Na pesku, ki se je svetil kakor ko* vina, so ležale črne postave morskih vol* kov, podobne ladjam, potegnjenim na kopno. Od časa do časa se je kateri od njih spustil v morje na nočni lov. Za njim jc ostala brazda na gladini, se širila in iz* ginjala med zvezdami, ki so se zrcalile v mirni vodi. Tedaj se je zaslišal od morja čist, svetal glas, tako prirođen, da se je Don Julian nehote sklonil in nagnil navzdol. izpodbijano rešenje ne more ostati še nadalje v veljavi, to pa iz sledečih razlogov: »Okolnost, da se je tožiteljica bavila s šivanjem in da je imela za ta posel obrtni list, ne tvori zapreke sprejemanju draginjskih doklad kakor odločba ministrskega sveta D. R. št. 107.201/24 v svojem 16. členu, točka 2. to predvideva kot podlago za izgubitev pravice do te doklade. To zaradi tega, ker se osebno izvrše= no šivanje brez tuje pomoči in v lastnem domu, kakor to tožiteljica v tožbi trdi, a minister v svojem odgo* voru na tožbo teh navedb ne izpodbija, ne more oceniti kot »izvrševanje samostojnega obrata« v smislu spredaj navedene 2. točke člena 16. cit. od= ločbe, temveč samo kot osebno delo (domača obrt) To se ni moglo izvajati niti iz dejstva, da je za to delo imela obrtni list, ker se brez njega s takim delom sploh ne bi bila smela baviti. Po tem se v tem primeru pravica tožiteljice do draginjskih doklad ni mogla ocenjevati na podlagi 2 točke navedenega člena 16., ker »izvrševan nje samostojnega obrata« v tem snih slu niti ni ugotovljeno, temveč je bilo treba oceniti tode: dadi je dohodek od njenega osebnega dela večji ali manjši od zneska, določenega v prvi točki istega člena. Zato in da bi se ustvarila mož« nost za vnovično ocenitev spornega vprašanja skladno s prednjimi pripombami, se mora izpodbijano rešenje razveljaviti.« Navedena razsodba državnega sveta je zavzela napram najbolj siro* mašnim med državnimi upokojenci in upokojenkami res človečansko stališče Saj tolmači precej nejasne in raztegljive predpise odločbe o draginjskih dokladah upokojencev na smiseln in vendar pravilen, obenem pa zelo liberalen način. S povečini ne« zadostnimi pokojninami se staroupo-kojenci in njihove vdove brez po* stranskih zaslužkov po večini ne mo* rejo preživljati. Zato je tako tolma* čenje zadevnih predpisov gotovo v interesu tako upokojencev, kakor tudi države sot socijalne skupnosti držav* Ijanov. Še o draginji« Odkod draginja mesa? V »Slo* vencu« beremo, da je nek dolenjski kmet dne 17. avgusta prodal na ljubljanskem živinskem sejmu par prvovrstnih volov mesarju po 5‘25 Din kilogram žive teže. Vola sta tehtala 1400 kg in sta dala približno 690 kg mesa. Kmet je prejel za oba vola 7300 Din, mesar je pa za samo meso dobil 10.355 Din, če računamo, da ga je prodal po 15 Din kilogram. Pr: teh dveh volih je torej samo za meso do* bil mesar 3055 Din več, kot je pa sam plačal za živa vola Pri tem pa ni računana glava, jezik, pljuča, jetra, vampi, ledvice, srce, čreva, loj in koža. Torej se mesarjev dobiček poveča še za izkupiček od tega, —- Taki mimtri niso osamljeni, ker so cene živini če* sto še nižje in tudi nekateri mesarji govedino celo dražje prodajajo. Zato so vedno glasnejše zahteve kmetov. naj se jim dovoli klanje in nadrobna prodaja lastne živine, lahko umljive. Stanovanjske odpovedi v Ljubljani. »Jutro« poroča: »Pri okrajnem sodišču je bilo letos skupno podanih že 711 stanovanjskih odpovedi. Samo v avgustu je bilo sodišču predloženih 160 odpovedi, ki se v prvi vrsti nana* šajo na novemberski selitveni termin, a mnogo jih je tudi že za mesec se;,* tember in oktober. Odpovedi se večis noma nanašajo na mala stanovanja,« — Kdo pa stanuje v malih stanova* njih? Uradniki, državni in zasebni, pa delavci in sploh ljudje, ki žive od stalnih plač. Vzrok odpovedi bo v največ primerih ta, da najemniki ne zmorejo pri svojih skromnih prejem* kih visokih, pretiranih najemnin. Zakonsko maksimiranje najemnin bi edino moglo odpomoči temu zlu Vestnik« Zmanjšanje draginjske doklade državnim uslužbencem — zakoncem. Na več vprašanj v ti zadevi vnovič objavljamo naslednje pojasnilo, katero je naš list že pred meseci priob* čil. Finančno ministrstvo je pod št. 26 962/1. od 12 maja 1931. pojasnilo, da se določba čl. 11. odločbe min. sveta D. R. št. 42.300 od 17. aprila 1924., z ozirom na določbe §§ 23. m 261. novega uradniškega zakona, nc more uporabljati, če sta mož in žena oba uradniška pripravnika, 'kakor tudi tedaj, če je le en zakonec uslužbenec v položajni skupini, drugi zakonec pa uradniški pripravnik. Po tem torej v obeh primerih pripadajo obema zakoncema njuni polni prejemki. S tem pojasnilom finančnega ministrstva se strinja tudi glavna kontrola z ozi- 1 rom na odločbo splošne seje od 5. ju* ni j a 1931., št. 51.884. — Ker je bila bivša odločba D. R. št. 42.300/24 na* domeščena z novo uredbo o draginj* skih dokladah aktivnih uslužbencev od 27. maja 1931., je to pojasnilo upo* rahljati analogno za predpise te nove uredbe, 'ki vsebujejo povsem enako določbo, kakor navedena prejšnja odločba. Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani sporoča svojim zadružnikom, da se je morala intervencija v Beogradu glede hipo* tečnega posojila v znesku 5 milijonov Din za enkrat odložiti, ker se jc na najmerodajnejšem mestu izjavilo, da bi prošnja v sedanjih časih ne imela uspeha in bi se morala brezpo* gojno zavrniti. Čim se razmere na denarnem trgu nekoliko popravijo, se bo akcija nadaljevala. da vidi bitje, ki se je bližalo, sedeč mor* skemu volku na hrbtu. Kdo neki naj bo to?.. . Previdno se je splazil k čerem in odskočil. Tam doli je stala sredi pelika* nov ženska. Bela ženska, napol gola v nočni obleki — čisto neresnična, kakor sanjska prikazen. Komaj je opazila inže* njerja, je zbežala po obrežju. Z bosimi nogami, ki so se vdirale v pesek, je raz* dirala lepe valovite podobe, katere je bil veter skrbno izdelal. Za njo! Toda tedaj je zaslišal porogljive besede: »Pustite vendar mojo ljubico pri miru!« Don Julian se je ustavil. Spoštljivo, pokorno se je približal čuvaj. V rokah je držal puško. Gotovo ni imel slabih na* menov, vendar je pa morda hotel malce preplašiti predstojnika, morda tudi pre* prečiti nežen pomenek. Dražestna plavolaska naj bo žena te* ga ogabnega mestica...? Donu Julianu so se nenadoma zbudili stari spomini na pustolovske romane. »Kdo je ta ženska?« je trdo vprašal. »In s kakšno pravico ste jo privlekli na ta otok.« Čuvaj se je grobo, nemarno zasmejal. »Počasi, le počasi! Ste videli papirje, ki jih je imela v rokah?:.. Aha, aha! Piše namreč svoje ime na pogodbene obrazce in jih zvečer privezuje za vrat pelikanom, ki lete k obali. Blazna je, go* spod inženjer! Ukradel sem jo iz blaznice in jo spravil semkaj. Kdo neki bi bil šel tu sem z menoj ? Morda moja mati?« So ta živinska usta govorila resnico? V posmeh ali v opozorilo — kdo ve? n'*6 m°ž pomeril na morskega volka, ki je bil že precej daleč od brega. Takoj se je voda skalila. Inženjerju je zopern občutek gnusa napolnil grlo. Odšel je v pločevinasto ico* čico, da počaka na svitanje. In med tem, ko se je mestic trudil, da spravi plen na varno, je zamorec s skrivnostnim glasom mrmral: »Morski volkovi so ji polagoma od* nesli dušo in tu je ostalo samo še njeno telo.« Obleke kemično čisti, barva, plislra In lika tovarna J O S. REICH. SCH1ĆHTOV A / f ] Majdiča obdaruje mamico. Mamica ima rojstni dan. Mala Majdiča izprazni svoj hranilnik, ali kaj naj ji kupi, da jo iznenadi na ta dan. Ne premišlja dolgo, za prihranjeni denar kupi svoji mamici Schichtov Radion, ker ve da ji napravi s tem največje veselje. Mamica jemlje za pranje vedno samo Radion, ker SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Ustanovitev učiteljske kreditne zadruge. Novi odbor JUU je sprejel načrt za ustanovitev zadruge, ki naj bi dovoljevala svojem članstvu —-učiteljstvu ob ugodnih pogojih posojila Zadruga bo imela 20.000.000 Din osnovne glavnice in bi se ta glavnica nabrala od članov. Posamezni delež naj znaša 1000 Din. Gradnja carinarnice na Jesenicah. Po dolgih pripravah so pričeli graditi na Jesenicah veliko poslopje za carinarnico, Iki bo veljalo nad 5 milijonov dinarjev. Stavba bo do zime pod streho, carinski uradi se pa vselijo vanjo prihodnjo jesen. Nova carinarnica v Mariboru. Odločeno je, da se zgradi poslopje nove mariborske carinarnice na prostoru med Einspielerjevo ulico in tovornim kolodvorom. Treba bo mnogo terena nasuti in preložiti dovozne ce* ste. Stavbni stroški za poslopje čari* narnice s skladišči, nasipi in tlakova* njem znašajo nad 10 milijonov dinar* jev in se poravnajo iz tlakarinskega sklada. Obenem se prične zidati sta* novanjska hiša za carinske uradnike, ki bo obsegala 20 stanovanj in bo sta* la nekje v Graškem predmestju. Zdravilišče mesta Zagreba. Zagrebška mestna občina je kupila na otoku Hvaru v Dalmaciji zemljišče, na katerem bo sezidala velik sanatorij, ki bo prvenstveno namenjen mest* nemu uslužbenstvu, dostopen bo pa tudi javnosti Odprava napitnine na cestni že-ieznici. Upravni svet ljubljanske cestne železnice je konec junija odobril sklep, da se prepove sprejemanje na- pitnine. Obenem je pa odločil, da se kot nadomestilo za odpadlo napitnino vsemu voznemu uslužbenstvu razen poduradnikov, izplača kot novoletna nagrada 1% skupne vsote izkupička od prodanih pasovnih vozovnic Na* grada se bo izplačala tem uslužben* cem po enakih delih. S to odločbo je tudi na ljubljanskem tramvaju izve* deno moderno načelo, da je spreje* manje napitnine za uslužbenca poni* žujoče in da mu je za njegovo delo treba dati primerno plačilo. Novi kovani denar. Z zakonom o denarju kraljevine Jugoslavije, s ka* terim je bila izvedena zakonska določitev vrednosti dinarja na zlati podlagi, je rešeno tudi vprašanje kova* nega denarja. Po tem zakonu skupna količina kovanega denarja iz nikla, aluminijeve zlitine in srebra ne sme biti večja od 650,0Q0.000 Din. Poročajo, da bo zakon o kovanju denarja v kratkem izdan. Čuje se, da bo država izdala srebrne novce po 5, 10 in morda tudi po 20 Din. Izdanje kovanega drobiža manjših enot za enkrat ni potrebno, ker ga je sedaj v prometu za 141,000.000 Din, Približno 60,000.000 Din tega drobiža ni niti še v obtoku. Kasneje bo pa država tudi te novce zamenjala za manjše. Z izdanjem srebrnikov po 5, 10 in 20 Din se bo obtok bankovcev Narodne banke zmanjšal za preko 400,000.000 Din. s čimer se bo kritje bankovcev povečalo za 3 do 4% Narodna banka bo znatno lažje obdržala minimalno krit* je 35% obtoka bankovcev. Sedanji bankovci po 10 Din, ki se kmalu iz* rabijo in so sploh zelo nehigijenski, se umaknejo iz prometa. Stanovanjska samopomoč v Ljubljani. »Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani« je skli* cala na dan 7. avgusta t. 1. svoj tretji članski sestanek, ki se je vršil pri zelo številni udeležbi v posebni sobi re* stavracije »Slon«. Odborniki so podali pregledna poročila in odgovarjali na posamezna vprašanja zadružnikov. Zanimiva debata se je razvila o poro* Čilu tajnika Skalarja, ki je izvajal, da sedanji čas z ozirom na splošno gospodarsko krizo in pomanjkanje denarnih sredstev nikakor ni prikladen za najetje posojila 5,000.000 Din, kobi bila navzlic podpori, katero uživa zadruga od strani banske uprave, prošnja najbrž neugodno rešena. Istega mnenja so razni finančni strokov* njaki, ki odsvetujejo v sedanjem času ta korak. Navzlic temu so se izrekli zadružniki za to, da se akcija za hipotečno posojilo z vso energijo nadaljuje, kar je pač dokaz nevzdržnega stanja posameznih zadružnikov, ki morajo stanovati v neprikladnih in nezdravih stanovanjih, ali si pa po* magati z mesečnimi sobami Predsednik ing. Otahal in član načelstva arh. Fatur sta nato pojas* nj evala zadružnikom nove načrte pr* vih 3 stanovanjskih hiš, v katerih bo skupno le 24 stanovanj, ker ni izgle* da, da bi nam stavbno oblastvo do* volilo zidanje štirinadstropnih hiš Na dvorišču bi se lahko postavila pri* merna zgradba z 8 do 12 stanovanji, vendar za enkrat za dvoriščna stanovanja ni interesentov. Vsa stanovanja bodo imela potrebne pritikline in komfort (kopalnico, sobo za služki- njo, parkete, elektriko, plin) ter bodo najemnine približno iste, če ne celö nižje kakor v drugih enakih stanovanj* skih hišah. Razloček obstoja pa v tem, da se z najemnino vred amortizirajo tudi stavbni stroški za dotično stanovanje, ki ostane last zadružnika in njegovih pravnih naslednikov. Zadružnik hrani tedaj zase. Dobro uspeli sestanek je zaključil po dveh urah predsednik ing. Ot:i* hal z naznanilom, da se bodo o vseh fazah naše stanovanjske akcije obve* ščali zadružniki sproti. J. S. Uradništvo po svetu. Upravni stroški državnih uprav. Dasi je obseg poslov, katere vrše dr* žavne uprave vseh držav na svetu, po vojni silno narasel in z njim seveda tudi izdatki za državno upravo, vlada* jo vendar glede stroškov javnih uprav mnoga napačna naziranja. Zato je treba ugotoviti, da je nemški državni statistični urad izdelal točen pregled, koliko znašajo upravni stroški posa* meznih držav, razdeljeni na poedine* ga prebivalca. Tako na primer znašajo upravni stroški na vsakega posameznika v Zedinjenih državah se* verno-ameriških na leto 303'4 nemške marke, na Angleškem 244’5 marke, na Švedskem 205-4 marke, v Nemčiji 180-4 marke in v Belgiji 118-4 marke. Iz tega pregleda je videti, da upravni stroški (in torej tudi osebni izdatki za uradništvo), niso največje postavke v državnih proračunih. Zato je stara krilatica, da »uradništvo samo žre«, neresnična. Znižanje uradniških plač na Madžarskem, Kot smo zadnjič javili, je madžarska vlada izdala naredbo o znižanju plač državnim uslužbencem. Znižanje znaša v najvišjih treh plačilnih stopnjah 15%, v nadaljnjih treh stopnjah 10% in v ostalih plačilnih stopnjah 5% dosedanjih prejemkov. Ne zmanjšajo se plače uslužbencem policije, orožništva, kaznilniškc stra= že in finančne kontrole ter podčasb nikom in vojakom. Upokojencem so se znižale pokojnine po skupinah za 15%, 10% in 5%. Plače so bile znižane s 1. septembrom. Mestne občine bodo predvidno znižale plače svojim usluž« bencem še bolj. Znižanje prejemkov angleških uradnikov. Angleška vlada je spre* jela načelo, naj se podpore brezposeb nim ne znižajo, marveč naj se name* sto tega znižajo ministrske plače za 20%. Sorazmerno s tem naj bi se po progresivnih lestvicah znižale tudi plače sodnikov, policijskih uradnikov, učiteljev in drugih skupin državnega uslužbenstva. Železniške ugodnosti avstrijskega učiteljstva. Dolgoletnim prizadevanjem državnega akcijskega odbora avstrijskega učiteljstva na Dunaju se je končno posrečilo, da so zvezne železnice priznale deželnemu učiteljstvu 50%ni popiist po avstrijskih železni* cah, vendar je treba plačati za vsako legitimacijo letno takso v znesku 20 šilingov. Ker mnogi učitelji stanujejo daleč od železnice in potujejo le razmeroma redkokdaj, je ta pristojbina previsoka in je koroško učiteljsko društvo v Celovcu ukrenilo potrebno, da bi se ta pristojbina vsaj za mlajše učitelje, če že ne za vse, znižala ali popolnoma odpravila. — Gre pri tem namreč za učitelje, ki niso v državni (zvezni) službi, temveč so uslužbenci posameznih dežel (pokrajin), katere tvorijo skupaj avstrijsko zvezno repu* bliko. Stavbna zadruga državnih name* ščencev v Celju razglaša, da ima na razpolago več stavbišč v mestnem okolišu. Člani-reflektanti se vabijo, da se prijavijo do 30 septembra t. L, ker bi se sicer pozneje parcele prodale tudi nečlanom. Kaj pravite? Pod tem naslovom objavlja »S.o* venec« naslednje vrstice: »Nič novega ne bom povedal, ka* kor to, da se neprestano množe tožbe strank, ki iščejo stanovanja, pa jih kratkomalo zavrnejo, ko povedo', da imajo več otrok. »Hočemo mirno stranko brez otrok,« tako se izgovar* jajo celo nekateri taki posestniki, ki bi od njih tega ne pričakovali. Za božjo voljo! Ali smo res že tako zabredli v nckrščansko pojmo* vanje zakona in zakonskih dolžnosti, da se na# ta način, četudi indirektno, podpira zločinstvo v zakonskem življenju?! Ali ni vnebovpijoča krivica, če se mrzlo odžene in odslovi prosi* lec stanovanja, pošten zakonec, ki se žrtvuje za svoje otročiče in trudi, da jih lepo vzgoji, ko bi moral za svoje vestnost kot družinski oče dobiti še priznanje! Prav zato, ker je oče številne družine, bi mu tako vsaj nekoliko olajšali nelahko breme. Grdo samopašnost, nekulturen čin moramo imenovati tako nečloveško početje, saj se še živali, ki ima mladiče, usmilimo in ji skušamo poma- gati. Ali se taki žalostni — ne »beati possidentes«, ki vidijo samo sebe, ne boje, da bi se mogla njih krivičnost bridko maščevati?! x\ii nimajo nič sočutja do nežnih, nedolžnih otrok č!« Mislimo, da od ljudi, katerim je denar vae na svetu, zaman pričakujemo usmiljenja in sočutja. Pri takih samogoltnikih pomaga samb sila za* kona in strah pred kaznijo, vesti in srca itak nimajo. Prav zato je pa p os trebno zakonsko varstvo za gospo* darsko slabotne najemnike in mu si* miranje najemnin. Zdravstveni drobiž. Bolniška kuhinja mora prevzeti polovico želodčevega opravila in ne more biti zato nikdar dosti snažna in natančna. (Zl. Nightingale). Opazuj zares pametne ljudi, pa boš videl, da manj tožijo nad motenji, obolelostmi itd., kot duševno omejeni, katerim je njih trebuh znak zemeljske oble. Cepljenje proti kozam je bilo zna* no in se je vršilo že v starem veku. V Evropi je cepljenje vpeljala gospa Montague 1, 1718.