KRONIKA Ob smrti akademika dr. Branimira Gušiča (1901—1975) Dne 8. julija 1975 je umrl v Zagrebu dr. Branimir Gušič, eden od naj­ uglednejših članov Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti in nekaj let njen generalni tajnik. Po svoji temeljni stroki je bil medicinec, eden od naših najuglednejših specialistov za otorinolaringologijo. Bil je dolga leta pro­ fesor zagrebške medicinske fakultete in predstojnik zagrebške Otorinolaringo­ loške klinike. Kot tak je bil široko znan doma in po svetu. Doživel je mnogo priznanj, med njimi nagrado AVNOJ. Toda posebna značilnost njegove oseb­ nosti je bila širina, ki jo pri specialistih neredko pogrešamo, širina zanimanja in dejavnosti, ki je daleč presegala okvir same medicine in ga uvrstila med naše najpomembnejše splošne javne in kulturne delavce. Morda je ravno naj­ značilnejši izraz te širine, da je pokojnik kmalu po svojem doktoratu iz me­ dicine (1926) opravil še doktorat iz geografije (1929). Geografija mu je bila vse življenje tako rekoč druga stroka in prav zato je dolžnost nas geografov, da se ga tu spomnimo. H geografskim problemom je pristopal sicer močno s prirodoslovne in še posebej z biološke strani, toda cilj geografije je videl v človeku in njegovem razmerju do narave. Še na našem VII. povojnem kon­ gresu v Zagrebu (1964) je nastopil z referatom, kjer je na primeru našega pri­ morja označil kot glavno nalogo geografije dinamično obravnavanje medseboj­ nega razmerja med prirodnim okoljem in družbo v njegovem nenehnem raz­ voju, oziroma spreminjajočega se vrednotenja okolja s strani človeka. Zato se je njegov glas še vse do zadnjega slišal tudi v naših današnjih razpravljanjih o življenjskem okolju. Zanimanje za razvoj dejavnosti človeka v okolju ga je navajalo tudi k poglobljenemu zgodovinskemu in etnografskemu obravnavanju geografske stvarnosti, brez katerega si geografije ni mogel prav predstavljati. V tej smeri je prispeval številne študije, predvsem o našem primorju (npr. o Mljetu) in o južnih gorskih predelih naše države. Poudarka je vredno, da je bil Gušič tudi pravi terenski geograf. Kot vztrajen in podjeten planinec je temeljito prebrskal zlasti Prokletije ter sosednje črnogorske in hercegovske gore. Pri tem se ni zanimal samo za gorsko prirodo in tudi ne samo za tradicio­ nalne načine življenja gorjancev, temveč tudi za njihove aktualne življenjske probleme. Ni čudno, da so ga še posebno zanimale higienske in zdravstvene razmere krajev, po katerih je potoval, da se je loteval proučevanja regionalno značilnih bolezni (npr. golše) in da je tako postal naš prvi in doslej edini pobudnik t. i. »medicinske« ali »medikalne« geografije. Za Slovence se je pokojnik vedno močno zanim al. D obro je poznal naše Alpe, ponovno je že pred vojno, pa tud i po osvoboditvi, predaval v našem Planinskem društvu, nekajk rat, zadnjič leta 1958, pa tudi v Geografskem društvu Slovenije. Z njim nas je družilo tudi skupno zanim anje za kras kot naravoslovni pojav in kot poseben tip okolja. Še na ustanovni skupščini »Zvez­ nega sveta za varstvo in izboljša van je okolja« feb ruarja leta 1973 v Beogradu se je slišal njegov glas o krasu, o potrebi varstva njegovih prirodnih znam e­ nitosti, pa' tud i izboljšanja tam kajšn jih življenjskih pogojev. Zlasti o našem prim orskem krasu je m arsikaj napisal, na žalost p a ni uspel s pobudo, da bi vsi jugoslovanski narodi sprejeli slovenski izraz »kras« kot skupni term in nam esto tu jega »karsta« in problem atičnega »krša«. Ni tu mesto, da bi podrobneje analizirali Gušičevo delo na področju geo­ grafije in sorodnih ved. P repričan i smo, da bodo to storili h rvatsk i kolegi. Slovenski geografi pa čutim o dolžnost, da se m u oddolžimo vsaj s temi spom in­ skim i vrsticam i. Sledili nam bodo verjetno tudi slovenski planinci. S tem bomo nekoliko popravili nerazveseljivo dejstvo, da se pokojnika ob njegovi sm rti naš dnevni tisk ni spomnil n iti z besedico. Svetozar Ilešič Ob grobu prof. Stefana Golachowskega (1911—1974) Težko nas je zadela vest, da je 18. maja 1974 po nepričakovani težki bo­ lezni preminil prof. Stefan Golachowski, vodja katedre za družbeno geografijo na univerzi v Wroctawu. Preminil je na višku svoje aktivnosti. S pokojnikom in njegovo delovno skupino smo imeli slovenski geografi nekako od i. 1960 dalje tes­ ne zveze. Izmenjavali smo delovne obiske, sam pokojnik je dvakrat obiskal Slove­ nijo in med nami predaval. Družila so nas skupna družbenogeografska zani­ manja od genetskega obravnavanja naselij prek njihovega funkcijskega opre­ deljevanja do proučevanja deagrarizacije in >semiurbanizacije« (izraz Gola­ chowskega) podeželja ter ustreznih socialnostrukturnih sprememb. Golachowski je bil po osnovni izobrazbi sociolog, zato so ga ti aspekti proučevanja še po­ sebej zanimali. Z uspehom jih je uveljavljal, zadnji čas tudi z uporabo so­ dobnih kvantitativnih metod, pri proučevanju Šlezije in njenega podeželja. O nekaterih uspehih njegovega ali po njem organiziranega dela smo v »Geograf­ skem vestniku« sproti poročali, zadnjič leta 1972. in 197"5. Golachowskega pa smo se dolžni spomniti vsi, ki smo ga poznali, ne samo zaradi njegove vnete strokovne dejavnosti, temveč tudi zaradi njegovih človeških kvalitet. Svetozar Ilešič Strokovna posvetovanja o odprti meji, obmejnih regijah in narodnih manjšinah V zadnjih letih se na m ednarodnih posvetovanjih vse pogosteje po javljajo razg lab ljan ja o novih geografskih pojavih, kot na prim er o problem atiki odprte meje, obm ejnih regijah ter o narodnih m anjšinah. Ta posvetovanja so zaradi kompleksnosti, pa tudi zaradi potreb po h itrem reševanju navedenih problem ov v okviru novih oblik regionalno-prostorskega. ekonom skega in socialnega p lan i­ ran ja na državnih in m eddržavnih osnovah, organizirana in terdiscip linarno ob sodelovanju gospodarske in politične javnosti. Značilno za taka posvetovanja je tudi težn ja po h itrem p u b lic iran ju rezu ltatov o novih ugotovitvah. Zaradi aktualnosti in m ednarodnih interesov po spoznavanju sodobnih problem ov od­ prte meje. obm ejnih regij in narodnih m anjšin, se med in ic ia torje posvetovanj bedalje pogosteje vk ljučujejo tudi m ednarodne organizacije (OZN. UNESCO in Evropski svet). Na teh m ednarodnih posvetovanjih so v veliki meri prisotni tudi geografi, saj gre za študij prostorsko relevantnih pojavov, ki niso več podvrženi stihiji razvoja, tem več se podrejajo m ednarodno zasnovanim regionalno-planskim posegom. Gre za obravnavo tip ičn ih geografskih pojavov, kot je sprem injanje značaja meje. Meja nam reč izgublja funkcijo razdvajan ja in dobiva vlogo po­ vezovanja med obm ejnim i območji dveh držav. Zaradi vse večje intenzivnosti p re takan ja blagovnih tokov, osebnega prom eta in drobnih nakupov v obm ejnih krajih , p re tak an ja delovne sile iz gospodarsko m anj razvitih v bolj razvite dežele in dnevnega m igriran ja delovne sile med obm ejnim i k ra ji dveh obm ejnih držav, so obm ejna obm očja z odpiranjem m eja doživela novo transform acijo , obmejni prostor pa je izgubil svoj statični značaj. Za slovenski etnični prostor, ki sega prek političnih m eja SR Slovenije v sosednjo Italijo . A vstrijo in M adžarsko, so problem i transform acije obm ejnih obm očij še posebej pomembni. Saj se je z gospodarsko aktivizacijo ob odprti meji v zadnjem desetletju spre­ menila jezikovna s tru k tu ra podeželskega prebivalstva iz jezikovno čisto sloven­