3> -monj 1TAJ SVET VAS HVALI, ALI SOLIH PRIVE3EH STE 13 DUŠ3 BOLHE . 2 ŽAEEfl VSItEG Zdaj v pesmi zlivam srečnih dni Skeleča"bol jih tebi,draga, pišt-j Srce skrivaj pekočo solzo oriše; v spominu nate dan tesnobe mine, S poljan ste tožnih,cvetke oblekle. Ha teh domačih,revee,ste vzkalili„ ITevesti šopka ve ne boste zvile," le meni žalni venec boste splelel Ko zadnja roža v venec bo pripevu, na srčno stran mi venec položite'} Z menoj ga v zemlje tiho"krilo skrijte. 1 \ Srce oo slednjo bol vanj v grobu\zlilo in z njim za sodbe dan se r odpočilo, kjer zadnja bo skrivnost mi razodim--. Cm POČIVAJ SLADKO Počivaj sladko zdaj moj angel zlati 3 na mehkega mahu zeleni trati. Pokoj "brezskrben duša naj zasanja, uspavanko naj ptičev zbor pozvanjao IJaj v gozdni zibki se srce spočije in sen pokijen duš j rane vmije 0 Iz dni trpljenja mi preskeleče« naj v sanjali porode ti ure sreč e o Zdaj k tvoji glavi,jaz polagam svojo Poslušam ptičev spev in lahno hojo.. 2e dvoje src na mehkem maku siliva in dvoje duš se v blage sanje zliva.« s - 5 - ROzjA JOEA Prismeje vigred se vesela. Prešeren sneli deklet pripenja prvi rožni cvet. 13 src jim pesem je privrelao Saj 2 njimi ti ne "boš zapela? Boleč je tvoj pogled, ves rožnat je tvoj cVet. lic veš,komu ti ga pripela? Saj si z očmi ga že izdala! Ha ustnah jo zamrl nasmeh, pripeti rožo - til hi greh. Razcvcla roža v duši je jolcaleu med eožihii Pomlad vesela sc čez trato smeje. V šepetu lahnem polja zelenijo, krilate! pisani nov spev drobijo, jim rast in spev pomladno sonce greje. Korak zanese v rožne mo blazine. Logo mi trudno trate bil ovije, V^bolesti tisoč grl cvetočih vpije? "čemu zadajaš cvetkam bolečine?" • Le jokajte ve cvetke nagajive ? srce ste s strupa vonjem napojilo, ko srkalo je med iz čaše zapeljive. Poglejte z rožnocvetnih trat sestrice, zdaj k vam prinašam srce zastrupljeno in .sliko nj e T ki pLala. j e. 1 j ubozni vi c e« M O) t/> < 7 2IAJSKA. 2100 le tone sonce za goro, v krvavem morju se potaplja. Kanila na srce bolno, je boli grenia,črna kaplja. Pramenov sončnih zlata luč bolest čes dan je v se viopila, ‘ko vrnil dan temi je ključ, se pelin - roža je zbudila. Kako si težka majska noč, čeprav se zvezdic roj utrinja. Ilehko si božala nekoč, _src.e bolno te zdaj preklinja. e zdaj me peče tvoj poljub, rce si s strupom napojila, s duše bolne dviga se obu je s sreče boli roža vzkli h'- d PC VIKARJU S Utihnil je viharja bes, nebo je ženijo napojeno. Ilonoan je v duši divji ples, srce se bolno je umirilo*. Podobe tvoje nehka dlan, srca poljane tožne boža. Spet sije v dušo rožni dan, nov cvet poganja vela roža. Poljubijan čudoviti cvet, ki kal pognal je v dneh trpljenj Srce iz njega srka ned/ ki 'zvara’ z rože-lrcepenenja. SLOVO Poletni dan lahno' oči zapira. V doline vroče mrak hladan hiti. Fa oknu se delcih v goro ozira, čez lice mlado solza ji polzi. Pozdrav s gora ji sapica prinaša in lice bledo "boža in hladi, globoko v duši se spomin oglaša, pekoča rana v srcu jo skeli. Ilehko' je vabil jo nekoč v planino s seboj njen dragi v kresnih je no Odšel je sam in skrito bolečino razbil s teleso:: v skalnatih čereh Zdaj vsak večer,ko dan oči zapira s planin šepet skrivnosten zasumi<■ Ea oknu se dekle'v goref ozira, čez lice bledo solza ji polzi« ZADHJI SPEV Srce bclno”,zakaj drhtiš? ^Žakaj se roka plaha treseš? 'Praznote morda se bojiš, ko dragi zadnji spev poneseš? Srce bolno,zdaj narekuj j saj roka vdano bo sledila, k a listič bel mi misel vzpluj, saj si z ločitve boli vsilila. otožnih zdaj srca dobrav, se zadnji spev ti,draga,zliva. Is duše zadnji moj pozdrav, na vele skrivnost naj na j b_ skriva. V samoten dom srca nekoč T je miel tvoja blaga posvetila. In zdaj?Pa!inila si ga v noč, Id. belo cesto je zakrila.’ - 11 s SillOTlIT DOM V samoten dom srce se je vkovalo, s temino se je duša ogrnila, da smehu in očem sveta M skrila, kako srce bo v boli tugovalo e Kaj mara svet za skrito bolečino. Saj napak morda bi solze sodili, c.e mogli,bi pelina še dolili, ko bi odprl-jim srčnih ran globino. Obraz postala skorja bo ledena, koprena temna bo oči zastrla, bolesti vzdili ne bo privrel iz grla. Srce v samotnem domu zdaj prebiva. Skelečo rano mu skrbno umiva žene podoba - vedno zaželena. s r c d do o v hiti - 13 J U ISO / Spomin s Koroškega/ Srečar neka poslednjo luč ugaša. Zvonar iz brona strun nov spev ubira* Čez gore sive dan si pot utira, klicar se s kmečkih dvorov še oglaša. Utrga mehkih sanj se nitka bela« Vso noč v naročju zibal sem otroka. Je čelo božalo družice roka, ko hčerki sva uspavanko zapela. Adijo ženka,zbogom angel mali, veš,očku so ime zdaj “hlapec !! dali. IT e mama, tujka atku kruhek reze. Kosim zdaj v jutrih- rosnih tuje trave solze hladijo roke tuljavo krvave. Spomin na dom me še z življenjem veze. - — - 15 - RASKuMO DREVO Razlclala strela je drevo in srepo gledata v neto, dve nemi polovici. V oljem stegujeta roke, otožno majeta glava ? v trpljenju tovarnici* lled ligrt jem velim tol ječi, ko zemlja pige sočno kri* Tesrečni vi,sestrici. le meni lorvavi srce, onoutim vajino gorje** Rudo jo po - družici« - 16 - , BELA SEITCA Zdaj bela senca plaši se za mano. In vsako noc*z blodečih sanj me dram. nje mehko belo roko 5 ut im še na rami ko skoz’ vikarje nosim bol zdivjano. 1 Srce ob cvetu rože se naslaja, a senca bela k duši se privije, opojen vonj cvetice s srca spij e, Zastonj srce ob rožah, se napajtu V veselju,vrisku,v pesmi pevcev 1 ’"vbr v prešernem plesu,družbi razigrani, poljublja sence me obraz zoranJL- Zdaj z roko v roki eez„.poljaneHfcTo, hodila bova,senca bela,v dvoje in gledala,ko rože bodo cvelo* ■ 4 - 17 V EČER PBBD SVE T O mo. /Sp-omln s Koroškega/ Kako tožeč harmoniko jo spev, :io slišiš joka v njem,povej mi Ani? Objeti te,spomin na dom mi brani« Pa dan som srečen bil s družico lanif uspavanko sen hčerki Anki pel« Kako" mehko* jo vroča tvoja dlan. Kot ognja dva ti ličeca rdijo, v kipečem strahu prša ti drhtijo in cvetna usta vroče hrepenijo. Boli spomin na ženo poteptan? Pomlad opojna ti žari v očeh. kapil bi sjtabo se ljubezni vroče, naj bolna žalost vriska ali joče, prevoč skele mi dušo rane žgoče, ko tujec blodim po koroških tleh. Bežim prod tabo,Ani,v zvezdno noč. Sprejela mo je trava v rosna krila* S solzami duša je zemlje pojila in sen pokojen mi jo privabila spot misel na družico — kot nekoč. - 19 SIROTA Otroku solza zaiskri in srce nežno zaječi, ko spomni se na očka. "Kje neki se mudi? Saj "bo že leo dni, ko me je pustil samo?" Tako sprašuje mamo. In mamica ne Te, da ji teko solze, v potoku na otroka. TEI a 'O D F I 21 Y tujini mrzli srca ledenijo, la duš Td el e čili vro pomladni upi ■ Kal cvetno jin nore sovražni strupi« Tožeč po soncu, levi čiru lir e peni jo* G da "bi sonce nan svobodo zasijalo. Razdvojene nebo nao trate spet z druž Jezove,Iri nas ločijo zarotilo, tlnir jene domov na s pr ip olj al o. 22 - Lepota mladih dni Te sdaj ogreva* Obseva pot Ti sonce prave sreče« Jasnina, čiste duše Ti 7 z oči lekeče Zaklepaj skrbno duše to lepoto« kljubuj življenju le s srca dobroto Izvirek bodi drugim zemske sreče« - 23 - BRATU polj;, k tj Sinovom nekdaj svobodnih, poljan, Tujina srca kuj o zdaj v okove. misli v rodne jim hite domove Duha mori bodočnosti neznana stran. ITa tujih, tleh .poznal si brata 5 brat* Iz duš razbral si skrito bolečino, Ser san izmeri; njo si globočino V bridkosti dr m prišel si tešit glad Ljubečo brats.co si srce odprl, A nikdar v sr.slih sanjal na vračilo<• Dajal si v težkih dneh dobrot obilo.. Iz duš nam solzo si skrivaj otrl. Sloveče vpisano že danes je ime Ljubečega nam brata v našo zgodovino, A kmalu naj nad Slavo dedovino Viharjev temnih strele se zdrobe. csj H m o