Jubilej Centra strokovnih šol
V petnajstih letih se je 12.605 učencev izšolalo za 22 različnih poklicev
Center strokovnih šol praz-nuje 15-letnico obstoja. Usta-novitev CSŠ leta 1962 je pome-nila pomemben premik pri oblikovanju poklicnega šola-
nja v Ijubljanskem prostoru in tudi v širšem okviru. Prežtveli vajenski sistem so zamenjali z naprednejšim poklicnim Šola-njem, v katerem se teoretični
pouk v Soli in praktično delo v delovni organizaciji ali pri za-sebnem obrtniku povezujeta v učno celoto.
Jubilej CSš povezuje kar tri bistvene spremembe na po-dročju vzgoje in izobraževanja. Ob uslanovitvi )eta 1962 so na centru Šolali že po začssnih učnih načrtih. leta 1967 pa so z zakonom o srednjem šolstvu vajenski sistem Šolanja nado-mestili s poklicnrm šofanjem. ki povezuje teorijo in prakso v ce-(otni učnovzgojni proces.Toje bil pomemben korak dalje. se-vedas hibami sodatne diferen-ciacije, duaffzma it0. Zato sedaj obSirno razpravijamo q novem vzgojnoizobraževalnem sisie-mu - o usmerjenem izobraže-vanju, ki mora odpraviti dose-danje hibe in vsem omogočiti enake pogoje za tzobraževanje za delo, ob delu in iz dela.
Razen z novo šolsko zgradbo niso bile centru nikoli prihra-njene težave. Samoupravni or-gani in delavci centra so se neprestano spopadali stežava-mi In jih tudi uspešno reSevali. V tem času so zasnovali Šotske učne delavnice za praktični pouk učencev frizerske. obla-čilne in fotografske, kasneje pa še avtomehanične in voznoli-čarske Šole. S tem je bilo mo-
goče odpreti tudi oddelke celo-letnega šolanja učencev obla-čilne, frizerske in fotografske šole, kjer se učenci v celoti iz-šolajo za poklic.
V 15 letih se je na CSŠ izšola-lo kar 12000 mladih kvalificira-nih delavcev za več kol 22 ra-zličnih poklicev. Sedaj se šola na CSS okrog 1300 učencev, pretežno delavskega in kmeč-kega porekla, za poklice avto-mehanika, fotografa, frizerja, električarja, tapetnika, voznoli-Čarja in obiačilca
Na CSŠ so organizirane tudi druge deiavnosti: mladinska organizacija )e zeto aktivna, prav tako žolsko športno druš-tvo. klub OZN, dramski In lite-rarni krožek, mladinske poho-dne brigade itd. Vsi se tudi za-vedajo, da morajo v bodoče še več storiti za povezovanje teo-rije s prakso in uinih predme-tov med seboj, da morajo bolj odločno odpravljati verbalizem in taktografijo pri pouku in de-mokratizirati in humanizirati odnose med učenci in učitelji. Tako kot pri zaposlenih na CSŠ kot v celotni družbi mora pre-vladovati spoznanje. da je tre-ba v ietih šoianja na CSŠ vzpodbuditr med mladimi po-trebo po nadaljnjem izobraže-vanju. ki jih bo spremljala vse , življenje.
In kakšrn so pogledi za na-prej? Nadaljnja neposredna prizadevanja morajo usmerlti zlasti v uresničitev obveznosti \z zakona o združenem delu. To pomeni, da se morajo preko posebnih izobraievalnih skup-nosti povezati z združenim de-lom in zagotoviti svobodno ¦ menjavo dela. Poklicna obla-čilna šola je to že uresničila, povezovati pa morajo tudi ostaie šole, predvsem avtome-haniško in elektro šolo. Pove-zati se morajo z drugimi soro-dnimi vzgojnoizobraievalnimi organtzacijami, Center bo tre-ba preoblikovati od horizontal-nega zbira istostopenjskih Šol na vertikalno stmkturo šolske-ga centra. da bodo na ta način Šolali različne stopnje uspo-sobljenih delavcev. Dograditi in uskladiti morajosamouprav-ne akte z zakonom o združe-nem delu. To so odgovorne in obsežne naioge. v katerih bodo dokazali svojo samoupravljal-sko zrelost. Izboljšati morajo še vsebino učnovzgojnega dela, da bodo učenct zavestneje uporabljali znanje in samou-pravljalske izkuSnje ter uresni-Čiti gradnjo novihšolskih učnih . delavnic.
Z gradnjo delavnic za prak-tičnr pouk učencev avtomeha-nične in voznoličarske šole so v času praznovanja letošnjega dneva republike Že začeli in pričakujejo, da jih bodo slove-sno predali namenu že ob praz-niku republike naslednje leto. EDI MASNEC