GfflMNr d.d. ^OA. POlZela AO^ '**v0za*£iP telefon: 720 020 Letnik 1 Ste tli tka 15 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana n.10.1995 J Jiljj DOLGIH DP*1 * 9 KDO RAZBIJA VIKENDE V HRAMŠAH? Stran 16 OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1/a 63000 CELJE Intervju: BRUNORANDU poslovnež in športni delavec Stran 11 OGREVANJE Stran 25 GORNJI GRAD V ZNAMENJU KULTURE Stran 13 KDO JE DR. FRANCE SUSMAN? Stran 27 Ljubno: NEUMNOST ALI MODNA MUHA? ___________stran 17 AVTCMCIBIILIZIEM stran 22,23 MESEC OKTOBER - MESEC AGRINE V BLAGOVNICI AGRINA ŽALEC -STROKOVNO SVETOVANJE 19.10. od 9.00 do 18.00 ure + plinske peči za centralno ogrevanje OCEAN + litoželezne peči za centralno ogrevanje BONGIOANNI + plinski in oljni gorilci FBR + novogradnje in sanacije dimnikov SCHIEDEL GRADNJA MESEC OKTOBER MESEC AGRINE Tudi v Žalcu! 'N Stavba starega Ferralita STEKLARSTVO LESKOŠEK Hausenbichlerjeva 9 tel.: 715-604 Obratovalni čas: od 8.00 do 12.00 od 13.00 do 17.00 Sobota od 8.00 do 12.00 SAVINJSKA trgovska družba Žalec zmpsiz. T&svrrM po^op pgmstvo * do 4 mesece brez obresti * do 18 mesecev 13,5 % obresti * prodaja na čeke GOTOVINSKE POPUSTI PRI VREDNOSTI NAKUPA o nad 50.000 SIT - 5% o nad 150.000 SIT - 7% o nad 250.000 SIT - 10% (/GODNI POPUSTI PROIZVAJALCEV! BREZPLAČNA DOSTAVA DO 10 km IN MOŽNOST MONTAŽE! $ POHIŠTVO fiete& med 16. in t%. una 6*effdačnO' tvefovtutje 6&fi4iC*tid6o. “Soc^zt cfavi friattco46e, Ct da so se zadruge po vaseh osamosvojile. Hkrati so vzele nazaj v svoje roke lokale po zadružnih domovih in na ta način zmanjšale podjetje. Problematična v žalski občini sta bila oba hotela. Z načinom vodenja in zaposlo-vanja nista mogla delovati. Bila sta kapacitetno prevelika za kraje, predvsem ni ustrezal hotel v Preboldu. Evidentno je bilo, da drugi potrebuje spremembo v vodenju. V Žalcu smo hotel prodali, preboldskega pa smo delno zamenjali za poslovne prostore v Celju. Osnovni problem pri preoblikovanju podjetja je v tem, da je bilo vse naše, v zemljiških knjigah pa je bilo še vse občinsko. V zemljiški knjigi smo tako ugotovili, da je ta in nek drugi projekt v lasti države ali občine. V bistvu smo tako ostali brez premoženja. Zaradi tega se je podjetje zelo zmanjšalo, in sedaj poslujemo le v tretjini poslovnih prostorov, s prav tako zmanjšanim številom ljudi. Po dveh letih se je stanje nekako normaliziralo, vendar še nismo dosegli tistega, kar želimo. Glavne naloge nas še čakajo. To je preoblikovanje in lastninjenje. Nismo še dobili niti prvega soglasja, zato niti ne vemo, kakšni bomo v bodočnosti. Želimo, da bi se razdelili v več dejavnosti, kot sta čisto gostinstvo in čisto slaščičarstvo. Takšen je tudi koncept lastninskega preoblikovanja. Zavedamo se zelo trde poti in mislim, da jo bomo zmogli, predvsem ker preoblikujemo podjetje, tako da bo delalo takrat, ko bodo v hiši gostje. Postati bomo morali takšni, kot so družinska podjetja. Moramo pa tudi upoštevati, da je konkurenca kar pestra. Ne bojimo se je niti na področju prehrane, saj smo sposobni narediti vse, kar lahko tudi drugi, samo da bo naš rezultat pozitiven.” Kako pa je z drugo, športno platjo preokupacije? Zadnja prizadevanja zahtevajo sicer celega človeka, vendar mora človek imeti tudi nekaj razvedrila. Na področju športa, torej v zvezi s telesno kulturo, delam ravno zaradi tega. Tu sem že nakaj let predsednik, kjer pa zadnje čase precej škriplje, kajti svetniki nam poizkušajo odvzeti edinega strokovnega delavca s plačo, saj vsi ostali delamo zastonj, za razvedrilo, za dobrobit mladih. In navsezadnje tudi zato, da se mladi zbirajo na športnih igriščih, namesto da se potikajo okrog in se drogirajo ter uživajo alkohol. Vztrajali bomo, da dobimo podporo upravnega organa občine Žalec, da mesta strokovnega delavca ne bodo ukinili. Tu smo bili vseskozi racionalni in smo se držali racionalnih programov, kot to obravnava zakon o športu. Vsaj polovici žalske mladine poizkušamo zagotoviti normalno delo in športno udejstvovanje. To pa je, kot kaže, svetnikom povsem tuje, kot da žive izven okolja. Kot normalno delo mislim predvsem področje razvedrila, kajti še tako obubožana mladina, ki nima zaposlitve, se lahko vsaj nekaj ur na dan ali teden zateče na športna igrišča, kjer je v dobrih rokah trenerjev in strokovnih delavcev." Kaj pomeni ukinitev strokovnega delavca za šport v Savinjski dolini? “V Savinjski dolini ukinitev športnega delavca pomeni, da prekinjamo delo na športnem področju, izgubljamo stik z Ministrstvom za šolstvo in šport, saj se od tam tudi financiramo. Ker so svetniki tako nenaklonjeni športu, pomeni, da ni kaj pričakovati. In to kljub rezultatom, ki smo jih zadnje čase dosegli. Tega pa naši svetniki ne vedo ali pa nočejo vedeti. Zaradi športa mladih smo nekoliko zapostavili področje rekreacije. Želeli smo, da mladina dobi enake pogoje kot v drugih delih države. Razžalostilo nas je dejstvo, da smo v državi zadnji. V občini s takim gospodarskim potencialom se ne bi smelo zgoditi, da bi svetniki za šport nemenjali tako malo sredstev.” Kako vidite izhod iz te situacije? “Izhod je preprost. Dve stvari sta. Obdržati strokovno delo na področju celotne občine in po merilih, ki jih izračunava Ministrstvo za šolstvo in šport, ki so, glede na rezultate, potrebni. Ugotavljamo, da nam v Žalcu namenjajo le polovico izračunanih sredstev, ki bi jih lahko namenili za šport. Hkrati pa se vprašujemo čemu so namenjena sredstva proračuna, čeprav je bil del sredstev, ki naj bi jih porabili za delavca na področju športa, razporejen s predlogom za ceste. Menim, da s slabimi cestami, ki jih imamo v vsej Sloveniji, v naši občini nimamo takšnega problema, kot bo nastal, če ne bodo prisluhnili tudi nam.” Kateri so pravzaprav paradni konji žalskega športa? “V občini imamo dve ekipni športni vrsti, ki posegata v sam vrh Slovenije. Presegajo celo slovenske meje. To sta košarka in rokomet. V drugih športih imamo velike rezultate na področju karateja v posameznih kategorijah in v lokostrelstvu. Imamo evropskega prvaka v lokostrelstvu ter niz državnih prvakov v karateju, tako v članski, mladinski in pionorski kategoriji.” Kje vidite izhod iz te šah mat pozicije v žalskem športu? “Ko smo hoteli ustanoviti zavod na predlog ministrstva za šport, nam bivši izvršni svet ni dal podpore. Enako je tudi z novim občinskim svetom. Menim, da bi bilo najbolje, da obdržimo trenutno organiziranost. Na zvezi naj dela še naprej poklicni delavec, financiran iz proračuna, tako kot je bil sklenjen sporazum s sekretariatom za družbene dejavnosti. Za nas ni važno, kje je delavec zaposlen, saj je vsaj eden na tem delu potreben. V občini imamo le dva kluba, ki se lahko kolikor toliko samostojno organizirata in delujeta. Ostalih 65 delujočih društev nima ne kadrovskih ne drugih pogojev, ki bi zagotavljali normalno delo brez pomoči strokovnega delavca.” To je postal skoraj politični problem. Kako pa mislite športniki umiriti te strasti? “Športniki smo v žalski občini politično neopredeljeni. Realnost, ki naj bi vključevala vse, je, da naj bi ne bilo strankarskih opredelitev, kot so bili včasih Sokoli. Moram pa povedati, da gotovo ne bomo podpirali strank, ki so predlagale za nas tak nesprejemljiv predlog, da se ukine strokovni delavec." Na zadnji seji je župan povedal, da to ni napad na osebnost, temveč na sistem. Kakšne veze ima to pravzaprav s športom? “Delavec na področju športa je gotovo skupna točka z občino. Verjetno so marsikomu v napoto rezultati, ki jih dosegajo. Mogoče menijo, da bi kdo drug boljše promoviral občino, vendar smatramo, da za promocijo države, regije in vsega skrbijo prav športniki. Zato je nerazumljivo, da je kaj takega sploh lahko nastalo v Žalski občini.” Kakšna pa bi bila usoda športa v razdraženi občini, kot jo želijo nekateri svetniki, saj so že sedaj sredstva preveč skromna? “Menim, da se politični veljaki, če to sploh so, tega problema sploh ne zavedajo. Denar, ki bo pritekal na račun eventualnih občin, bo tako minimalen, da o neki veliki dejavnosti na področju športa, sploh ne moremo govoriti. Že sedaj pa v športnih društvih, ki dosegajo izredne rezultate, sodelujejo krajani vseh bodočih občin, tako da je razdruževanje tudi v tem pogledu nerazumno. Tisti, ki danes dosegajo visoke rezultate v tej občini, jih bodo potem dosegali v drugi občini.” Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA TRNAVA-GOMILSKO z.o.o. Trnava 5a, Tel.:063/726-410 Diskontna prodaja perutnine Ufe lili Posebej ugodno: PRALNE PLOŠČE 40 X 40 n in ostali betonski izdelki cm apno 33 kg / 363,00 SIT ■I na zalogi tudi pesni rezanci, “ana,0 ce “h°Stala VSA OZIMNA ŽITA: ječmen, rž, pšenica... Pridite in se prepričajte! Kaj bi sporočili svetnikom in županu? “Športniki smo se domenili, da ne bomo prenehali z delom. Delo v društvih se ne bo končalo, kot bi nekateri želeli, vztrajali bomo. Preko državnih organov bomo skušali zadržati profesionalnega delavca in še bolj zavzeto doseči rezultate, ki so zaradi orientiranosti na nacionalni program možni in bodo dosegljivi. Vemo, da se moramo na športnem področju boriti, in če bo potrebno, se bomo borili tudi na drugih področjih.” Vemo, da so ob velikih političnih manifestacijah tudi športne prireditve. Kako pa bo pri teh neumirjenih političnih strasteh v naši občini? “Že prej sem omenil, da smo politično neopredeljeni. Vedno pa smo radi pokazali, kaj vemo in kaj zmoremo. Hkrati bi želel čestitati prav Laščanom, ki so v izrednih razmerah v slovenskem prostoru dosegli to, da so dobili novo dvorano, ki ni pogojena z dejavnostjo in daje možnost še večje dejavnosti na področju športa. Za kaj takega pa žal v Žalcu, tudi zaradi politike, ni denarja. Krivi so predvsem svetniki, ki se bojijo, da bi jih kdo prerasel, da bi jim odvzel tisto, za kar so se borili, ne samo stankarsko, včasih tudi osebno.” Ali se že kje svita, da se bo ta . komfuzna situacija razrešila? “4. oktobra smo imeli posvet, ki ga je sklical župan Milan Dobnik. Obljubil je nadalnjo podporo, tudi na področju športa, približanje financiranja športa v občini na nivo financiranja v državi, ker država ne bo mogla mimo gledati stvari, ki se ločujejo od smernic države, saj bo tudi mladini Žalca morala zagotoviti standard športnega dela in razvoja. Država brez zdravih in dobrih državljanov ne bo mogla niti živeti. Resno pa je bilo zastavljeno vprašanje, ali smo v Žalcu naredili analizo, koliko imamo sposobnih za služenje vojaščine, koliko narkomanov, koliko imamo alkoholikov, koliko je vseh mogočih odklonov od normalnih norm. Ugotavljamo pa že na pamet, da se negativni pojavi vrstijo tudi v Žalcu. Ta minimalna sredstva, ki se dajejo za šport in športno življenje, so mačehovsko odmerjena in prav tu se tudi kaže, da je nekaj v Žalcu hudo narobe. Ivan lurhar Hmezad GOLDIMG GOSTINSTVO-TURIZEM p.o. ŽALEC Vabljeni v prenovljeno Gostišče FERVEGA ( Hmeljarska 2, Žalec (tel: 063 714-170) V naših gostiščih Vam nudimo malice, kosila in ostale jedi po naročilu ter pri pravljamo gostije ob raznih praznovanjih! VABLJEN! K OBISKU! ŽELJKO OPAČAK - HIŠA V celjskem likovnem salonu je pred dnevi žalski slikar in kipar Željko OPAČAK podrl razstavo HIŠA. Posebno zanimivo stvaritev, ki je ponazarjala hišo iz opeke, spremenljivih dimenzij, je ta mladi akademski slikar pokazal Celjanom kot metaforični vhod v dva svetova: zemeljsko hišo in nebesno hišo, ki sta v duhovni povezanosti celota, ki funkcionira zunaj zavesti ljudi, ki pa jih nenehno povezuje in obdaja. Razstava je bila posebej privlačna ob prižganih deseterih svečah, v opečni poltemi in utripu svečave, utipajoče svetlobe. Ob opazovanju in indijski glasbi je hiša zaživela in ustvarila spontan prehod do nebeške luči in drugega stvarstva. Vredno je bilo ogleda in imena mladega umetnika. MOJSTER SVOJA DELA NA OGLED POSTAVI topli, polni realizma ter čustvenosti, kot je povedala likovna kritičarka, Marlen Premšak, ob otvoritvi. Posebej toplo izstopajo liki obrazov znanih in neznanih otrok, katerim Marjan posveča največ svojega likovnega znanja. Razstava je izpolnila in presegla vsa pričakovanja. Ljubiteljski slikar Marjan Dečman, doma iz Zgornjih Gorč, je konec septembra postavil na ogled svoja dela. V občinski matični knjižnici je odprl prvič v Žalcu svojo samostojno razstavo, kjer je predstavil svoja dela, predvsem portrete, ki so zelo GORNJI GRAD - V ZNAMENJU KULTURE Šesto slikarsko delavnico, ki jo finančno in organizacijsko pripravlja Podjetje LIMIT Štore, so pred kratkim postavili v Gornji Grad, kjer je ustvarjalo šestnajst slikarjev in kiparjev, od tega kar dvanajst akademskih slikarjev. V dvodnevnem doživljanju Gornjega Grada in okolice, so s sliko in plastiko izrazili svoja videnja in občutja ter postavili prijetno razstavo v tamkajšnji osnovni šoli. Z deli sta bila zadovoljna tako Mihallo Lišanin, podjetnik, ki je nesebično financiral projekt kot umetnostna zgodovinarka, ki je dela ocenila, izbrana dela pa kritično ovrednotila kot izjemno dobra. Po delavnicah v Štanjelu, na Dobrni, v Braslovčah, na Bledu je bila kulturno umetniška predstava v Gornjem Gradu zares lep zaključek nekega cirkusa. Tako sta to dejanje ocenila tudi dva udeleženca, domačinka Terezija Bastelja in indijanec Janak Jutheesing. Terezija Baselj, akademska slikarka: S svojim delom sem poizkušala podoživeti čutenja domačega okolja, v katerem sem živela od mladega in kjer lahko ustvarjam tudi danes. S čopičem sem upodobila notranje videnje stvarnega in občutke, ki me v tem miljeju obdajajo. Pač na poseben način, ki ga lahko uporabimo s slikanjem. 7. BIENALE H organizaciji OŠ Žalec in pod pokroviteljstvom Ministrstvom za šolstvo in šport, Občine Žalec, Emteksa, Tiskarne Marginalije in Foto ateljeja Vojka Rizmala so v soboto 7. oktobra odprli 7. bienale otroške grafike. Ob otvoritvi so prikazali demonstracijo alternativnih grafičnih tehnik. Likovna dela pa bodo v osnovni šoli Žalec razstavljena vse leto. Vabljeni k ogledu. Janak Jutheesing: Gornji Grad je zelo lep kraj, tu se lahko vidi veliko zanimivih motivov, čudovita narava in prijazni ljudje. Upodabljal pa sem detalje po spominu, ki se na sliki zlijejo v novo kompozicijo. Ja, bilo je zares prijetno. IZ POLICIJSKE BELEŽKE PROMETNE NESREČE TRČIL V DREVO: ŽALEC: 26. septembra ob 00.15 uri je 41-Ietni Ivan R. iz Podvrha vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Gomilskega proti Braslovčam. V neposredni bližini stanovanjske hiše Šmatevž št. 4 je v ostrem, levem, preglednem ovinku z vozilom zapeljal desno izven vozišča, kjer je trčil v drevo. Pri trčenju se je hudo telesno poškodoval in je bil odpeljan v celjsko bolnišnico. 5 TRAKTORJEM NA MAGISTRALKO: ŽALEC: 29. septembra ob 18.40 uri se je z bencinskega servisa Petrola v Šentrupertu na magistralno cesto zapeljal s v traktorjem 59-letni Janez P. iz Šempetra v trenutku, ko je po magistralni cesti pripeljal z osebnim avtomobilom 32-letni Stanislav T. iz Velenja. V trčenju vozil se je traktorist hudo telesno poškodoval in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. KAZNIVA DEJANJA VLOM V SKLADIŠČE BENCINSKEGA SERVISA: ŽALEC: V noči preko 22. septembra je neznani storilec vlomil v ograjeno skladišče plina na bencinskem servisu v Šentrupertu in iz njega odtujil sedem plinskih jeklenk gospodinjskega plina, s tem je PETROL oškodoval za 50.000,00 tolarjev. VLOM V AVTOKAMP PRIKOLICE IN LESENE BRUNARICE: ŽALEC - HRAMŠE: V času od 20.00 ure, dne 23. septembra, do 10.00 ure naslednjega dne, so neznani storilci vlomili v pet počitniških avtokamp prikolic in štiri lesene brunarice, ki jih imajo lastniki v naselju Hramše. Storilec ali storilci so iz objektov odnesli predvsem alkoholne pijače (pivo, žganje, viski...) in lastnikom skupno povzročili za okoli 70.000,00 tolarjev škode. VLOM V TRGOVINO: ŽALEC: Med 03.00 in 04.00 uro zjutraj je neznzni storilec vlomil v trgovino LILY v Kasazah. Iz trgovine je odtujil večjo količino različnih vrst cigaret, nekaj steklenic alkoholne pijače in hrano. Z dejanjem je lastnico Lilijano R. iz Petrovč oškodoval za okoli 74.000. 00 tolarjev. POŠKODOVANJE Z DETONATORJEM: MOZIRJE: 22. septembra okoli 17.50 ure so se otroci, dva stara po 7 in eden 6 let, igrali v Zgornji Savinjski dolini. V sosedovi žagi so v škatli našli 4 detonatorje. 7-letni otrok je odšel po vžigalice in nevaren predmet dalj časa segreval z vžigalico, tako da je prišlo do detonacije. Otrok je utrpel hude telesne poškodbe in je bil odpeljan v celjsko bolnišnico. VLOM V OBJEKT TENIS IGRIŠČA: ŽALEC: V času od 20.00 ure, 24. septembra, do 16.00 ure, 25. septembra, je neznanec vlomil v brunarico teniškega igrišča v Šempetru. Iz objekta je vlomilec odnesel lopar za tenis in telovadne copate. Z vlomom je lastnik Stane P. iz Šempetra oškodovan za okoli 40.000. 00 tolarjev. VLOM V AVTOMOBIL: ŽALEC: Med 13.45 in 22.00 uro je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke Golf, ki je bil parkiran na parkirišču pred tovarno nogavic v Polzeli. Iz vozila je odtujil avtoradio znamke Blaupunkt in lastnika Mirana H. iz Grušovelj oškodoval za 56.000. 00 tolarjev. VLOM V STANOVANJSKO HIŠO: MOZIRJE: V času od 16.00 ure, 26. septembra, do 13.00 ure, 27. septembra, je neznani storilec v Gornjem Gradu vlomil v stanovanjsko hišo in iz nje odtujil mobitel znamke CARYPHONE, s čimer je lastnika Marka K. iz Ljubljane oškodoval za 200.000,00 tolarjev. TATVINA V TRGOVINI ŽANA V ŽALCU: ŽALEC: Ob 09.15 je v trgovino Žana na Mestnem trgu št. 2 v Žalcu vstopil 18-letni David M. iz Velenja. Iz vitrine je vzel avtoradio znamke Blaupunkt ter ga spravil pod jakno. Trgovino je poiskušal zapustiti, ne da bi plačal račun, pri tem pa ga je presenetila varnostna naprava. V kolikor bi mu grenos aparature uspel, bi oškodoval Žano Žalec za 33.192,00 tolaijev. SMRTI ROJSTVA ____________________________________ .i Natalija STARIČ - ŽIKIČ iz Žalca - fantka Štefanija GOJZDNIKAR -OCVIRK iz Vranskega - fantka Irena LABOHAR iz Šentruperta - deklico Silva RIZMAL iz Prebolda - fantka Sonja ZAVRŠNIK iz Tabora - deklico Valerija PODLUNŠEK iz Prebolda - deklico Darja PRIMOŽIČ iz Šmartnega ob Paki - fantka Katarina KURNIK iz Žalca - deklico Jasna Klara KAČ iz Prebolda - fantka Matejka ZVONAR - K4NDARE iz Šempetra - fantka « z.:« « Prebold;, Nada UDIČ iz Griž - deklico Jerenca FLIS iz Šentruperta - fantka Nevenka SEDOVŠEK iz Mozirja - deklico #££«? "dcldreo CVRTNJAK iz Orle vasi Bojan BUKOVEC in Danica ROPAŠ, oba iz Andraža Janko STROJANŠEK iz Dobrovelj in Marija ČERENJAK iz Podvrha Zoran TAVČER in Angela KUMER, oba iz Polzele Robert DOBOVIČNIK iz Drešinje vasi in Vesna VUZEM iz Žalca Anton OGRAJENŠEK in Anita REHER, oba iz Velike Pirešice Martin BREZNIKAR iz Gotovelj in Alenka PIRŠ iz Podloga Iztok MALIS iz Migojnic in Karmen IVANC iz Zabukovice Sandi ŠTRUBEU in Simona GLAVNIK, oba iz Polzele POGREBNA SLUŽBA ' 1 ŠempeU IVAN ROPOTAR Ob boleči izgubi bližnjega vam 24 ur na dan nudimo: ❖ kompletne pogrebne storitve ♦t* vse vrste prevozov doma in v tujini 4* izkopi in zasipi,grobnih jam J ❖ ureditev cvetličnih aranžmajev ❖ dobava spomenikov ❖ povračilo pogrebnine ❖ vse opravimo na hiter in pieteten način ter po izredno ugodnih cenah ir v Savinjski dolini 112/a, tel.: 063/ 701-433^ Bo na ljubenski nabrežini Savinje rasla solata ali trava? SPOR ZA PED OBČINSKE ZEMLJE Kmalu bo preteklo peto leto od katastrofalnih poplav v Savinjski dolini. Vodna ujma ni prizanesla niti Ljubnemu ob Savinji. Med poplavljenci se je takrat razvil močan čut pripadnosti in solidarnosti, ki pa je do danes očitno splaval Po Savinji. Anton Hrašun: “Ste že kje na nabrežini videli solato in rože?” Na levem bregu Savinje, na Podu, stojita tudi dve hiši, na katerih visita tablici z napisom Podter 22 in Podter 23. Skoraj se dotikata, kar se za njuna lastnika, Antona in Slavka Hrušuna, brata, tudi spodobi. Če pa bi pričakovali, da se žlahtniška soseda razumeta, bi živeli v slepi veri. Brezpredmetno je govoriti o tem, če sta se prepirala že v preteklosti. Žal se danes zagotovo. Brata sta si skočila v lase zaradi ozkega pasu nabrežine, ki hiši loči °d gladine Savinje. Slavkova soproga Ana je namreč prišla do zaključka, da bi bilo mogoče na tem občinskem zemljišču pridelati kakšen kilogram solate in občudovati cvetlico ali dve. Vse bi bržčas bilo še čisto nenevarno, če bi vrtič ne segel tudi v optično območje Pred Antonovo hišo. Slednjega je namreč začela solata močno mo-bti in si je zaželel spočiti oči na MMO CEUE «,l «,) ItUMHi zelenici, ki bi tu pa tam imela kakšen okrasni grmiček. “Po poplavi je nasip naredila država in posadila travo. Ko je svakinja prvič posadila solato, so prišli delavci iz vodne skupnosti in posejali travo. Spet je pognala solata, za travo pa je poskrbel sin Rado. Po nekaj takšnih kolobarjenjih med zainteresiranimi, smo se po bratovi in svakinjini zaslugi znašali na poravnalnem svetu,” pove Anton Hrašun. Slavko in Ana Hrašun jemljeta Antonove izjave malce bolj s šaljive strani in ne želita med- sosedskega oziroma medbratskega spora še dodatno popolarizirati. Kakorkoli že, Hrašunovi so se 12. septembra znašli pred komisijo na poravnalnem svetu. Podpisali so skupno izjavo, iz katere je razvidno, da je Anton svakinji dovolil gojiti solato, in da se bodo končale medsebojne žalitve. Občina bo od vrta, v času po končani delitveni bilanci z bivšo občino Mozirje, zahtevala simbolično najemnino. Bo pa zagotovo prej mimo obeh hiš, preko sedanje nikogaršnje vroče cone, stekla načrtovana cesta. Občinaiji bodo Slavku in Ani Hrašun dodelili nadomestno lokacijo. In, kar je najvažnejše: ne bo več vzroka za bratomorno vojno. Upati je, da ne bo po Savinji priplul nov! F.F. KDAJ BO NA VRSTI HMEZADOV BLOK? Na Velenjski cesti, takoj za prodajalno POHIŠTVO, stoji eden od najstarejših stanovanjskih blokov, bolj znan po imenu Hmezadov blok. Res je že primerno star, vendar sliko, kakršno nudi, si v nobenem primeru ne zasluži. Zlasti na južni fasadi. Njeno pročelje izgleda kot razcapana beraška obleka. Ko smo se pogovarjali s stanovalci tega objekta, smo zvedeli, da tudi v notranjosti blok ni nič boljši. To velja zlasti za prvo nadstropje, ki je po besedah stanovalcev v dokaj slabem stanju. Zanimivo je, da sta njegova nekoliko mlajša soseda doživela že prenovo in dobila tudi novo preobleko. Ker odpadajoča fasada povzroča poleg neokusnega izgleda še breme pri ogrevanju, stanovalci pričakujejo, da se bo le nekdo spomnil na njih, in da bodo fasado obnovili ter mu povrnili kolikor toliko lep videz, pridobili pa bi tudi na toplotni izolaciji. Do takšnega stanja je prišlo predvsem, ker je objekt grajen iz elektrofiltrske opeke, ki poleg sevanja radona ne sprejema ometa, če tehnologija izdelave ni ustrezna. Glede na čas in tehniko, ki jo je graditelj imel v času gradnje, ne preseneča, če je fasada enostavno odstopila. Ko pa se luščenje začne, se to nemilostno nadaljuje, kar pa povzroča stanje, kakršno je. Zanimivo pa je, kako na to reagirajo stanovalci. Po vsej verjetnosti se obnašajo kot fasada izgleda, da jim je vseeno kako je videti zunanjost njihovega bivalnega prostora. Ko pa bodo v naslednji zimi porabili več kurjave, se bodo spraševali ZAKAJ? I. J. FAMIS d.o.o. Stopnik 30, Vransko Tel.:(063) 725-377 Fax:(063) 725-429 MONTAŽA HIDRAVLIČNIH ZAVOR NA VSE TITE TRAKTORJEV TORPEDO DEUTZ Traktor vam odpeljemo z dvorišča in vam ga čez 3 dni postavimo nazaj z novimi zavorami. Za zavore nudimo 1-letno garancijo! CENA 850 DEM PREDNOSTI: - učinkovito zaviranje - nič več mehanskega prenosa - avtomatska nastavitev zavor - brezhibno delovanje - 100% varnost - že več kot 100 traktorjev z novimi zavorami Poleg montaže hidravličnih zavor vam nudimo po ugodnih cenah vso kmetijsko mehanizacijo, rezervne dele, servis in prodajo vseh vrst traktorjev. Generalna in ostala popravila traktorjev in kmetijske mehanizacije tudi na terenu. Zastopanje in prodaja traktorjev Kdo razbija vikende v Hramšah?__ NOČ DOLGIH NOŽEV Pred nekaj dnevi, so nas razburjeni glasovi po telefonu poklicali, da se je v Hramšah začelo. V noči iz sobote na nedeljo so pokale šipe in padala vrata na vikendaškem naselju v znamenitih Hramšah. Delavci policije, ki so si v nedeljo kraj dogodka ogledali, so s sabo odnesli par suvenirčkov za podrobnejšo analizo, v upanju, da odkrijejo nepridiprave. Nekje so razbijali... Ker smo se po Hramšah včasih potikali tudi mi, smo na ramo oprtali fotoaparat in hajd v Hramše. Na hribčku, obsijanim s soncem, je bilo res kaj videti. Razbita stekla, polomljena vrata, posoda v potoku, ki ji je delal družbo razglašen kasetofon, niso dajala videza idile, ki tu vlada ob nedeljah. Fantje v modrem so svoje delo na hitro opravili in v dolino odnesli prijetne občutke razburjenih vi-kendašov. Ustavili smo se kar ob prvi močno poškodovani prikolici in njen lastnik, Sakim Ahmetaševič, nam je dejal: “Drago Lešnik plačuje Marjana Trupija, ”da pravi pizdarije" po parcelah, drugega tu ne more biti. Domačini nas ne marajo in nas bi radi na vsak način spravili od tod. Naj nam vrnejo denar, pa bomo iz Hramš tudi odšli." Enakega mnenja kot Sakim pa ni bil Sakim Šabulič, ki so mu ponočnjaki mimogrede “spizdili” uro, računalnik, ključavnico in še par malenkosti. “Imeli so srečo, da me ni bilo ponoči tu. Kajti, ukrepal bi tako kot pravi turški pregovor, če ti kdo krade, mu odsekaj prst. Enkrat so me okradli, drugič me zagotovo ne bodo.” Še bolj razburjen je bil Galib Zelenkič: “Že na začetku gradnje nam je Simon Legnar govoril, da naj kar gradimo, saj nam bodo tako ali tako vse porušili. Smo mar dobri sosedje samo takrat, ko kupujemo mleko, meso in gnoj od domačinov?” Ko smo se jih naposlušali, smo se odpravili k Dragu Lešniku, ki ga vikendaši za nemire v Hramšah najbolj dolžijo. Ker ga ni bilo doma, smo ga čez nekaj dni poiskali na bencinski črpalki, kjer je zaposlen. Sicer nerad daje izjave za medije, toda nam ga je uspelo prepričati. “Ja, v Hramšah se dogajajo res hude stvari. Odkar so vikendaši prišli v Hramše, pri nas ni miru. Po telefonu grozijo otrokom, ženi in meni. Pravijo, da bodo otrokom porezali ušesa, z mano pa že obračunali, tako kot je treba. In to samo za to, ker sem jim že od vsega začetka govoril, da ne sodijo v ta prostor. Življenje v teh hribih je težko in kruto, s težavo smo si ustvarili to kar imamo. Za cesto je vsak domačin opravil več kot 120 udarniških ur, občina nam je pri tem zelo malo pomagala. Vikendaši so prispevali le po lO.OOOjOO SIT in to samo za cesto od Galicije do Hramš, za obvozne ceste pa niso hoteli dati ničesar. Viken-daškega naselja domačini ne želimo in zahtevamo od občine in države, da ukrepajo po zakonu in tudi po zakonu rešijo vse nastale probleme. V primeru, da vikendaši ostanejo, bomo zemljo in kmetije prodali domačini in se odselili drugam. Ostanejo pa naj priseljenci. Žalostno, toda resnično bomo tako storili. Včasih me je kar sram, da sem Slovenec, in da je občina takšna, kakršna pač je. Naj gre vse k vragu, še lepe slovenske vasi, katere je tako poudarjal in hvalil naš gospod župan ob 360. obletnici punta v Taboru.” Vsa vrata niso padla! In, kaj je menil Drago Lešnik o nepridipravih, ki so oni dan izživljali na vikendih? “Za te dogodke sem izvedel šele pred dnevi. V tako napeti situaciji, kot je v Hramšah, se mi zdi čudno, da bi si kdo od Hramšanov drznil dregati v osje gnezdo. Možno je tudi, da je nekdo namerno provociral ali pa da se je pojavila podobna tolpa, ki je že pred leti razbijala po Vinski Gori. Želel bi, da policija storilce odkrije in ukrepa po zakonu.” ...nekje pa kar sekali! Torej bodo fantje v modrem nočne razgrajače hitro odkrili in s tem pomirili že tako pregrete strasti v Hramšah. In, ali se bosta občina in naša tako opevana država že enkrat zganili ter zadevo Hramše zaključili preden komu pade glava z ramen, kajti prepričani smo, da ko bo v Hramšah enkrat počilo, bo počilo še kje drugje. Samo Jurhar ...drugje so rezali... Tudi na Ljubnem ob Savinji ležijo policaji na cesti, toda samo na klancu... NEUMNOST ALI MODNA MUHA?! Nekoč so se Ljubenci ponašali z močnim skakalnim klubom. Skakalci na smučeh niso bili ravno od muh, za kar imajo precejšnjo zaslugo tudi štiri skakalnice v Kolovratu. Zadnja leta se je že bilo bati, da je skakalni duh v kraju flosaijev poniknil. Prazen strah! Prvega oktobrskega ponedeljka so namreč Ljubenci dokazali, da še vedno gojijo ljubezen do skakalnic. Po tistem, ko je mozirski komunali uspelo v enem dnevu postaviti tri ležeče policaje, se je lahko skakanje začelo. Hopla, konjiček! Policaj je dal povelje, občani pa so segli v oiošničke Da so se trije policaji iz asfalta Pojavili tudi na Ljubnem, imajo bojda največ zaslug ravno stanovalci Proda. Po tistem, ko jim je obvoznica prihranila veliko hrupnega prometa, so si zaželeli, da še tistih nekaj avtomobilov ne bi Peljalo skozi njihovo kraljestvo. Vajeti je, menda, vzel v roke Milan Maranšek, policaj v Celju, ki pa se ob vikendih še vedno vrača v materino hišo na Ljubnem. Torej so ljubitelji (ležečih) policajev zbrali nekaj denarja, zaprosili Občino Ljubno 2a soglasje, in že je upravna enota v Mozirju v začetku avgusta izdala Po predlogu komunale ustrezno odločbo. Po tem dokumentu naj bi se na Ljubnem znašle tri cestne ovire. Marsikdo je takoj po zaključku del spoznal kvaliteto teh cestnih skakalnic (tudi spodaj podpisani) 'n razmišljal o tem, komu naj izstavi račun za popravila avtomobila. Kajti, na cesti so se znašli trije, avtomobilu in človeku nevarni, spaki. Če že pustimo na strani vprašanje, kdo je bil neverjetni “arhitekt”, ki je določil, da bosta dva izmed treh policajev ležala na klancu, ki bo kot tak postal pozimi ob kakšni snežinki neprehoden, se moramo zagotovo obregniti nad kvaliteto in dimenzijami ovir. Obstajajo namreč posebni, tudi v Sloveniji veljavni, standardi ležečih policajev, ki jih je v odločbi upoštevala tudi mozirska upravna enota. Vozniki lahko tako iz dneva v dan preklinjamo točno deset centimetrov visoke asfaltne pregrade, dolge dva metra in deset centimetrov, na katere se zlagoma pripeljemo po polme-terskem blago vzpenjajočem na-vozu. Komunalci pa so na Ljubnem očitno malce škrtarili z asfaltom, saj so naredili za cel meter in dvajset centimetrov prekratke policaje. Ko si se tako pripeljal, mogoče celo s tistimi, z znakom predpisanimi tridesetimi kilometri, je bil pravi občutek, kot da si prevozil velikansko skalo. Ko si razmišljal, od kod je le prišla na cesto, te je dvignilo v zrak še drugič in tretjič. Kajti, takoj po “otvoritvi” ni bilo na policajih nikakršnih obveznih belih oznak. Županja je želela le dobro, občani pa so jo napadli “Takšne neumnosti še nisem videl na nobeni cesti. Kakšen znak o prepovedi vožnje nad trideset kilometrov? Tu bi moral pred vsakim ležečim policajem stati stop znak! Sicer ti bo tako ali tako potrgalo podvozje,” je menil dolgoletni šofer avtobusa. So pa prednosti nove ljubenske pridobitve takoj uporabili resnični ljubitelji skakanja. Zbrali so se fantje na mopedih in se z vso hitrostjo zapodili po klancu navzdol ter se šli, kdo bo dlje skočil. Najmanj so poleteli tisti z navadnimi kolesi, toda prav vsi so poželi bučen aplavz naključnih zijal... “Ko sem prišla v službo, so začele deževati pripombe. Nikoli si ne bi mislila, da bo odločitev svetnikov, ki so dali soglasje k postavitvi policajev, imela takšne posledice. Osebno sem bila mnenja, da gre za povečanje varnosti pešcev, predvsem otrok. Toda kaj, ko pa so izvajalci napravili veliko napako. Takoj sem poskrbela, da se bodo v čim prejšnjem času postavile cestne ovire s predpisanimi dimenzijami. Bojim se le, da se bo do takrat pripetila nesreča,” je bila zaskrbljena županija Občine Ljubno, Anka Rakun. Delimo mnenje najlepšega župana v Sloveniji v upanju, da bodo vsi tisti policaji, ki bodo menda v_ kratkem še zrasli na Ljubnem, že v prvem poskusu ravno pravšnji. Četudi pa bodo, kot naj bi bili, pa ne moremo mimo ugotovitve, da Ljubno ne bo prišlo v Evropo ravno s pomočjo policajev, ki ležijo po cestah. Vsi pač nismo kot tisti, ki razmišljajo (parafrazirano): “Kolikor ležečih policajev imaš - toliko veljaš!” Franc Furland Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo enoto v Mozirju, v Blagovnici Savinja/l. nadstropje ■ AGENCIJO MOZIRJE. Poslovni čas agencije: ponedeljek - petek od 8.00 do 11.00 in od 14.00 do 17.00 ure. Agencija opravlja kompleten bančni servis za občane, prav tako pa tudi vse tolarske posle za zasebnike od zbiranja sredstev do odobravanja posojil. Dvig gotovine je možen tudi na bankomatu. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. O* banka celje GJEST^O Po športno obutev v prodajalno o********** Nagrajenci na strani 31! ZAHTEVE UPOKOJENCEV CELJSKE REGIJE v 90 trdih let Matevža Hriberšek iz Žalca KALIL SE JE NA CESTI Ze v 14. številki našega časopisa smo poročali o zahtevah upokojencev, sprej'etih na zasedanju v dvorani Narodnega doma v Celju. Ker je veliko število naših naročnikov upokojencev, objavljamo zahteve upokojenske populacije v celoti: 1. Upokojenci podpiramo vse tiste spremembe, dopolnitve in uskladitve sedaj veljavnega zakona o pokojninsko - invalidskem zavarovanju, ki zagotavljajo po ustavi in zakonu pridobljene pravice upokojencev in v skladu z medgeneracijsko pogodbo solidarnosti. 2. Kot najbolj aktualen problem za normalno funkcioniranje pokojninsko - invalidskega sistema se ugotavlja neurejeno stanje in neenakopravne rešitve zakonodaje na strani zavezancev za plačevanje prispevka za pokojnine in invalidsko zavarovanje. Posebno problematična je finančna nedisciplina plačevanja Prispevkov pa tudi številne oprostitve in odlogi, kar vse povzroča v letošnjem letu znaten izpad prihodkov pokojninskega sklada. Zato upokojenci zahtevamo na eni strani 'Zenačenje obveznosti posameznih kategorij zavezancev, na drugi strani Pa določene ukrepe države za ureditev učinkovitega nadzora plačevanja prispevkov v pokojninski sklad (Agencija za plačilni promet >n davčna služba). Kdor oprosti plačilo prispevka v pokojninski ?klad, mora pravočasno nadomestiti tzpad plačila. 3. Nujno potrebna je razdelitev Pokojninskega sklada na tri samostojne sklade: a) Sklad delavskega zavarovanja, b) Sklad kmečkega zavarovanja in c) Sklad zavarovanja zasebnikov. 4- Državni proračun mora prevzeti yse pravice iz pokojninskega in mvalidskega zavarovanja, ki imajo naravo socialnih pravic in to soci-ulno kategorijo posebej izkazati v deležu bruto domačega proizvoda. 5- Upokojenci podpiramo usklaje-vanje in vsakoletno kontrolo upravičencev za varstveni dodatek. f*- Upokojenci ne sprejemamo predloga sprememb 160. člena veljavnega zakona in vztrajamo na sedanjem načinu mesečnega usklajevanja po-konjin s plačami. '• Upokojenci podpiramo uskladitve v različnih obdobjih uveljavljenih upokojnin, ki jih zahtevajo sklepi Ustavnega sodišča republike Slovenije, zaradi potrebne vzpostavitve enakopravnega položaja med upokojenci. Sestav Skupščine Zavoda pokojninsko - invalidskega zavarovanja mora ostati ne glede na skupno število članov v sedanjem razmerju, kur pomeni, da polovica članov imenujejo upokojenci in invalidi, drugo polovico pa predstavniki delodajalcev, sindikata in vlade. Ne soglašamo s predlogom (predlog spremembe 246 člena), da Jc država ustanovitelj kapitalskega sklada. S kapitalskim skladom mo-rajo upravljati upokojenci, zato je lahko ustanovitelj in delničar kapitalskega sklada le Zavod pokojninsko - invalidnega zavarovanja. 10. Precizneje je definirati status in kompetence skupščine Zavoda pokojninsko - invalidskega zavarovanja. 11. Upokojenci smo odločno proti vsem previlegijem, ki so jih deležne določene kategorije zavarovancev ob upokojevanju (enoletno najugodnejše zavarovanje za pokojninsko osnovo, skrajševanje delovne dobe določenim kategorijam po posebnih zakonskih predpisih itd.). Nobena pokojnina ne sme presegati z z konom določene najvišje pokojnine. 12. Upokojenci smo zainteresirani, da se prične razprava o celoviti reformi pokojninskega sistema čim prej (bela knjiga evropske zveze) s tem, da opozarjamo, da kopiranje rešitev pokojninskega sistema iz različnih držav evropske zveze ni možno, ker ima vsaka država svojo sprcifiko in problematiko. Slovenija mora dolgoročno uveljaviti svoj lastni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 13. V zakonske spremembe pokojninsko - invalidskega zavarovanja je potrebno vključiti možnosti izp-lačevaja 13. pokojnine. 14. Demokratična stranka upo ko-jencev Slovenije se mora polno angažirati, da bo na volitvah za državni zbor v prihodnjem letu dosegla tak volilni izid, da bo lahko oblikovala svojo samostojno poslansko skupino v državnem zboru, ki bo kot samostojna upokojenska stranka predstavljala pogajalskega partneija vladi za vse nove zakonske rešitve, ki bodo dolgoročno zago-tovljale pravice upokojencev. 15. Nadaljevati je potrebno s podobnimi javnimi razpravami o pokojninsko - invalidski problematiki in zakonodaji. Upokojenci ne sprejemamo tretiranja socialnih podpirancev in omalovaževanja našega preteklega dela. 16. Razlika neizplačanega regresa za letošnje leto se mora izplačevati v mesecu oktobru letos po sklepu skupščine ZPIZ Slovenije. 17. Prispevke za predlagano novo kategorijo zavarovancev - učenci v učnem razmerju mora plačevati izplačevalec mesečne nagrade in Republika Slovenija (vsak do ene polovice). 18. Država mora učinkoviteje uresničevati ukrepe za večjo rast BDP in s tem omogočiti zniževanje deleža pokojninske javne porabe v tem proizvodu. Upokojenci pričakujejo, da bodo naši poslanci vsaj malo pregledali zahteve, ki so bile posredovane vsem odgovornim v Sloveniji, saj z dosedanjo politiko povzročajo samo nezadovoljstvo med njimi. Koncem septembra je Matevž Hriberšek iz Levstikove ulice v Žalcu v krogu svojih najdražjih obrnil 90. list bogatega Življenja. Lahko bi rekli, da bi bila knjiga, kot jo je pisalo njegovo življenje, zelo zajetna. Trdimo lahko, da je še vedno klen, kljub temu, da je preko njegovih pleč šlo vse drugo kot udobje. Kljub vsemu je dočakal to spoštljivo starost. 90-letnik Matevž Hriberšek Ko sva se pogovarjala na njegovem domu ob prijetnem jesenskem soncu, mi je natrosil nešteto zanimivosti iz dolgega življenja. Tam pod obronki mogočne Gore oljke v Andražu mu je tekla zibel kot tretjemu izmed sedmih otrok na skromni kmetiji. Po konstituciji je bil majhen in šibak, zato so ga dali v uk za krojača, češ to bo pa le zmogel. Imel je smolo, da je bil njegov mojster bolj na slabem glasu in ni imel veliko dela. Zato je vajenec moral krepko delati na polju in velikem vinogradu, tovoriti drva iz gozda in podobno, najmanj pa se je učil poklica. Bolj iz usmiljenja kot znanja, ki je bilo bolj skromno, so mu dali pomočniško spričevalo. Z njim je obredel celo dolino, toda ni dobil dela. Ponudili so mu nekakšno “pripravništvo”, dve leti dela brez ustreznega plačila, nato bi se lahko redno zaposlil. Izbral si je drugačno pot. Našel si je delo na kmetiji in skladišču piva pri Pikelnovih v Žalcu, kjer je med drugo svetovno vojno bil oskrbnik. Po vojni, ko so morali hlapci s kmetij, si je našel delo na cesti kot cestar. Ob tem delu je tudi dočakal zasluženi pokoj. Ko je postal tako rekoč neodvisen, se je poročil, čeprav ne več rosno mlad, z mnogo mlajšo žensko, ki jo je srečal tam, kjer je služil. Ko se je družina večala, sta ostala brez strehe nad glavo. Odločila sta se za gradnjo lastnega doma. Ker jima niso dovolili tam, kjer sta sama želela, sta odkupila prgišče zemlje ob železnici, kjer sta si zgradila hišo. Zaradi gradnje sta živela tako rekoč iz rok v usta in vsak prihranjen dinar vlagala v zidovje, da sta prišla na svoje in postala neodvisna. Vajen trdega dela se je z leti utrdil, zato je še po napornem delu rad prijel za vsako delo, samo da družina ne bi bila prikrajšana. Tako sta vzgojila dva sina, imata pa že vnuke in pravnučke. Čeprav spoštljivih let, je Matevž še vedno čil in veder. Njegova vedrost in dobrovoljnost mu je tudi pomagala prenašati breme let. Ko sem ga vprašal za recept, kako dočakati tako visoko starost, se je nasmejal, rekoč, da ob obilici dela ni imel časa šteti leta, zato so tudi hitro minila. Čestitkam ob visokem jubileju se pridružuje tudi uredništvo. I. J. VRTiiv M/%.n NAPOTNIK d.o.o. Kasaze 8b (,3301 PETROVCI-TeLM,3/707 OSI Vam v naši drevesnici nudimo okrasno grmičevje in vse vrste sadnega drevja! Veteranke iz GZ Šmartno ob Paki GOBE, GOBE... Prebujajoče jutro nekje visoko na nekem hribu moraš znati doživeti. Lahen šepet stoletnih smrek, posamično oglašanje ptic. Prvi žarki vzhajajočega sonca, nešteto svetlikajočih se rosnih kapljic. Vsepovsod skorajda popolna tišina, katero moramo znati poslušati. Vse to in še marsikaj drugega doživljajo ljubitelji narave, med njimi seveda tudi gobarji. V zadnjem sestavku smo govorili o gobah bolj na splošno, danes pa bomo predstavili nekaj najbolj znanih gob iz seznama zakonsko “prepovedanih” gob. Za nas, navadne gobarje, so pomembne le tiste, ki so užitne, z vsemi ostalimi se naj ukvarjajo strokovnjaki oziroma mikologi. Malce bolj “razgledani” gobarji gotovo poznajo blagvo ali karžlja, nekatere izmed dedekov, mogoče zraščenko, lupljivko, potem pa znanja že kar zmanjka. Seznam gob, ki izumirajo, so v glavnem sestavili iz dolgoletnih izkušenj ter opazovanj po posameznih gobarskih družinah. Če bi bilo KARŽEIJ upoštevano izključeno mnenje organiziranih gobarjev, potem bi zakon gotovo bil bolj življenjski. Iz kabinetnih stolčkov še nikoli ni prišlo nič kaj prida. Saj veste, da pravijo, da vse slabo prihaja od “zgoraj”. Naj bo, kar je. Vsaj približno se bomo držali pravil. Tu in tam pa nas bo zanesljivo želja popeljala v večji ali manjši “greh”. Sicer pa pravijo, da je ORJAŠKI PLEŠPVEC grešiti človeško. O gobah se da pisati resnično veliko. Ker so Slovenci, kot sem že zadnjič poudaril, prav “mahnjeni” na gobe, bo to kar prava snov za GLAS Savinjske. Za letos se bomo poslovili, ker se gobarska sezona bliža h koncu. Drugo leto pa se bomo najprej srečali z marčevkami, seveda bomo vse gobe podrobneje opisali. Predstavili bomo “radioaktivne” gobe, še najbolj pa bodo zanimivi izvirni recepti o gobjih jedeh, katerih je toliko, da si najbrž niti ne predstavljate. Pa DOBRO BERO Vam želim! Amadeo DOLENC FINALE GASILSKIH TEKMOVANJ Čeprav se zdijo gasilska tekmovanja manj pomembna od ostalih športnih dogodkov, lahko poznavalec oceni, da temu ni tako. Koncept narodne zaščite in obrambe Slovenije uvršča gasilce, kot enakopravne formacije v koncept varnosti in zaščite. Gasilska tekmovanja so le del tega sistema, vendar veliko bolj pomemben, kot se zdi nepoznavelcem. Le dobro izurjen, utrjen in kondicijsko ter taktično usposobljen gasilec, lahko ob različnih intervencijah učinkovito posreduje. Pri gasilskih tekmovanjih se vadijo na točnost ter hitrost enake operacije, kot so potrebne pri gašenju in reševanju (na cestah, iz vode, iz ognja,...). Potem, ko so bila zaključena tekmovanja Savinjsko Šaleškega območja pionirjev in mladincev ž.septembra v Žalcu, se je v Velenju L oktobra udeležilo skoraj sedemsto gasilcev, članic, članov in veteranov. Na ploščadi pri tovarni Gorenje so izvedli izborna tekmovanja v trodelnem napadu, najboljši so se tako uvrstili na državno tekmovanje v prihodnjem letu. Med pionirji (v Žalcu) so bili najboljši gasilci iz Ponikve, pionirke iz Grajske vasi, najboljši mladinci so bili iz Gomilskega, mladinke pa iz Topolšice. V Velenju so postali območni prvaki med člani gasilci A - GD Braslovče, gasilke A iz GD Velenje, v kategoriji gasilcev B -ekipa GD Premogovnik Velenje, članice B iz Šaleka, od koder so bili zmagovalci tudi med veterani. Najuspešnejše veteranke pa so bile iz Šmartnega ob Paki (na sliki), ki že vrsto let dokazujejo, da so še krepke “mladenke”. Prvo in drugouvrščene desetine bodo zastopale Savinjsko Šaleško območje na državnem tekmovanju, ki bo prihodnje leto predvidoma v Žalcu ali na Rogli. IM. IPORinA TRGOVIflfl na ŠCandroven trgu 36 v ŽaCcu Vam nudi c=|> velika izbira tenis loparjev (novih in rabljenih) [=ri> testni loparji c=t> ob nakupu loparja Vam ga elektronsko brezplačno napnemo c=|> izbor trenirk in športnih copat znamk: adidas pumn ^ HEAD c=>> velika izbira ostale športne opreme c=i> promocijski popust III. SPOMINSKI TURNIR V organizaciji “Društva za karate Celje” je bil v soboto 30. septembra III. spominski turnir Zdravka Pavlije in Petra Paveliča. V močni konkurenci 18 klubov so se odvijala tekmovanja v “katah” in športni borbi. Rezultati - kate: Dečki: 1. Očko Marko (KK Velenje) 2. Balažič Jernej (KK A.B. Maribor) 3. Audič Bega (KK TIGER Velenje) Deklice: 1. Redžič Alisa (KK TIGER Velenje) 2. Dobrina Daniela (KK Bistrica ob Solti) 3. Kristan Nataša (DK Celje) Kadeti in mladinci: 1. Štefanec Jernej (KK Murska Sobota) 2. Vrečič Kristjan (KK Murska Sobota) 3. Recek Miha (KK Branik) Mladinke in članice: 1. Gaber Nina (KK Murska Sobota) 2. Čoderl Sana (KK Slovenj Gradec) 3. Pešec Asja (KK Petrovče) Člani: 1. Vrtarič Mladen (KK Branik) 2. Gross Samo (KK Slovenj Gradec) 3. Maher Alan (KK Radlje ob Dravi) Tekmovanja v športnih borbah so potekala po pravilih S.K.I. organizacije - brez rokavic. Rezulati - borbe: Kadeti in mladinci absolutno: 1. Šuster Matjaž (KK Žalec) 2. Jančič Gregor (KK Žalec) 3. Štefanec Jernej (KK Murska Sobota) 4. Tabakovič Zekerija (KK TIGER Velenje) Člani do 65 kg: 1. Radič Milenko (KK Piran) 2. Novakovič Radenko (DK Celje) 3. Vrbanič Damir (KK Žalec) 4. Javor Ismet (KK Salamonov oglasnik Emona) Člani od 65 kg do 75 kg: 1. Lučič Anto (KK Ruše) 2. Klobasa Herbert (KK Radenci) 3. Maher Alan (KK Radlje ob Dravi) 4- Nagode Gregor (KK Branik) Člani nad 75 kg: T Dražetič Zoran (KK Jugokai Novo mesto) 2- Deliu Shemsi (DK Celje) 3. Leskovar Slavko (KK Slovenske Konjice) 4- Ramšak Zdenko (KK Slovenske Konjice) Matjaž Čede NA ŽOVNEKU TEKMOVANJE JADRALNIH ----------- PADALCEV V soboto, 23. septembra, se je v Podvrhu pri Žovneku zbralo 151 jadralnih padalcev, ki so se pomerili v doskoku na cilj. Jadralce, ki so se spuščali iz Dobrovelj, je prišlo od blizu in daleč gledat precejšnje število ljubiteljev tega atraktivnega športa. Center kroga s polmerom desetih metrov je najtočneje zadel Tomaž Lednik iz Češke, pri ženskah pa je prvo mesto in zlato broško odnesla Majda Holecek -Maja iz Gornjega Grada, ekipno pa so se najboljše odrezali Luftarji. Na drugem državnem prvenstvu v jadralnem padalstvu v režiji Društva jadralnih padalcev Braslovče Dobrovlje so poudarili, da bo prireditev postala tradicionalna. F. F. LOKOSTRELSTVO 7 ALPSKI POKAL Lokostrelski klub Polzela je 7. in 8. oktobra pripravil mednarodno lokostrelsko tekmo za ALPSKI POKAL. Na tekmovanju je sodelovalo 70 tekmovalcev iz štirih držav (Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije). Zmagovalci sobotnih tekmovanj po disciplinah: Disciplina COMP: člani: Sitar Vlado (Tržič) članice: Emeršič Jožica (Polzela) dečki: Emeršič Grega (Polzela) Disciplina BB: člani: Horvat Benko (Varaždin) članice: Andreja Mark (Avstrija) Disciplina instiktivno: dečki: Virant Peter (Polzela) Za skupno zmago v ALPSKEM POKALU so se od domačih tekmovalcev borili Grega in Jožica Emeršič ter Stefan Oseb. REKREATIVNA LIGA AS 95 Rezultati 1. kroga (1.10.1995) Red Buli Polzela Ciklosport Vel. 34 : 108 (13 : 75) ŠD Andraž Prebold 37 : 62 (24 : 34) Celje ZT Rossi Laško 65 : 55 (31 : 29) Pizzeria 902 ŠD Vrbovec 43 : 47 (19 : 22) Garant Polzela TVD Možine 35 : 65 (17 : 27) (ŠD Gomilsko prosti) Lestvica po 1. krogu 1 Ciklosport V 1 1 0 108: 34 74 2 2 TVD Mozirje 1 1 0 65 : 35 30 2 3 Prebold 1 1 0 62 : 37 25 2 4 Celje ZT 1 1 0 65 : 55 10 2 5 ŠD Vrbovec 1 1 0 47 : 43 4 2 6 Pizzeria 902 1 0 1 43 : 47 -4 1 7 Rossi Laško 1 0 1 55 : 65 -10 1 8 ŠD Andraž 1 0 1 37 : 62 -25 1 9 Garant Polzela 1 0 1 35 : 65 -30 1 10 Red Buli P 1 0 1 34 :108 -74 1 11 ŠD Gomilsko 0 0 0 0:00 0 Rezultati občinskega tekmovanja v krosu za učence OS, ki je bilo v Preboldu dne 5. oktobra Zmagovalci po kategorijah: Dečki: 1. 83: Tomas Dušan (Prebold) 1. 82: Gozdnikar Zdenko (Griže) 1. 81: Cizej Sebastjan (Prebold) Deklice^ 1. 83: Cvan Andreja (Vransko) 1. 82: Navak Staša (Griže) 1. 81: Ribič Maja (Griže) Ekipno dečki: 1. OŠ Prebold - 18 točk 2. OŠ Vransko - 35 točk 3. OŠ Griže - 43 točk Ekipno deklice: 1. OŠ Griže - 15 točk 2. OŠ Prebold - 39 točk 3. OŠ Vransko - 39 točk Prvi trije tekmovalci vsake kategorije so se uvrstili v občinsko reprezentanco tekmovanja za Pokal Dela, ki bo v soboto, 14. oktobra 1995, v Ravnah na Koroškem. Razkošni Renault Renaultovi oblikovalci so v Frankfurtu to leto postregli s pravim biserom iz njihove zakladnice idej. Prototip Initiale preseneča z nekakšnim nasprotjem med ostrimi, odsekanimi potezami spodnjega dela karoserije in mehko zaobljenostjo oken ter strehe. Celotno vozilo je nizko in široko, v oči pa prav tako pade zadnje okno, ki se konča v obliki črke V. Želja oblikovalcev, da bi potniki dobili občutek prostorne dnevne sobe, je v celoti izpolnjena. Za to skrbijo elegantno razpršena svetloba, sedeži, še najbolj podobni razkošnim foteljem (vse za udobje - prednja se za lažje sedanje nanju zasučeta za 20 stopinj) in popolna avdio in video oprema za potnike na zadnji klopi, ki sedijo pod stekleno streho. Instrumenti, seveda razkošno obdani z lesom in usnjem, se prikažejo izpod pokrova, še najbolj podobnega tistemu, ki pri klavirju pokriva tipke, šele ob zagonu motorja. Podvozje Initiala je enako podvozju Safrana Biturbo s stalnim štirikolesnim pogonom, kar nedvomno zagotavlja odlično lego tega prestižnega prototipa na cesti. Motor je prispeval Renaultov športni oddelek. Gre za na dirkah F1 preizkušeni 3.5 - litrski desetvaljnik v obliki črke V, ki so mu okolju primemo uglasili moč na “pičlih” 329 KM pri 8.000 vrtljajih v minuti. Tudi največji motorni navor je prepričljiv: 260 Nm pri 6.200 vrtljajih. Ime Initiale (velika začetnica) nam da vedeti, da gre za prepričljiv Renaultov (prototipni) poseg v segment razkošnih vozil, kjer so dosedaj kraljevali predvsem nemški in angleški izdelovalci. MAXXje končno speljal 1 Oplov prototip modularnega mestnega vozila je na cesto prignal popolnoma nov trivaljni motor iz že priznane serije ECOTEC. 973 -kubični motor, z dvema odmičnima gredema v glavi, pri 5.000 vrtljajih v minuti razvije 50 KM, pri le 2.500 vrtljajih pa ima kar 90 N m navora. Ker je prototip majhen (2,97 metra) in lahek (600 kilogramov) je tudi majhen motor prava odločitev. Vozliče tako doseže spodobnih 151 kinih, od O do 100 km/h pa pospeši v le 12,1 sekunde. Še impresivnejša pa je poraba: MAXX za 100 prevoženih kilometrov porabi le 3,9 litra neosvinčenega bencina. Majhna poraba je tudi posledica novih Michelinovih gum, ki imajo za 15 odstotkov manjši kotalni upor od klasičnih, pa tudi količnik zračnega upora 0,34 je za tako majhno vozilo zelo dober (količnik upora Opel Corse je 0,35). Novost je tudi petstopenjski sekvenčni menjalnik, podoben tistim v formuli 1, le da je tu ročica samo ena in postavljena ob volanski obroč. Možnosti pretikanja sta dve: ročno pretikanje ali samodejna elektronika. Hidravlična sklopka (pedala zanjo ni) pa omogoča, da voznik menja prestave, ne da bi popustil pedal za plin. Edina malenkost, ki manjka Oplovim inženirjem je, da se prototip pojavi na cesti. Pestri plodovi Suzukijeve jeseni V prihodnji prodajni sezoni nam bo Suzuki ponudil kar tri novosti. Kot prvo naj omenimo povsem novo vozilo X- 90, ki so ga označili kot “fim and flexible” (zabaven in vsestranski). Oblikovna podobnost s Toyoto RA V 4, nam da slutiti, da je tudi Suzuki posegel v tržni delež novilt, dokaj uspešno prodajanih avtomobilov za prosti čas. Privlačen dvosed (s snemljivo streho) zanimive oblike s štirikolesnim pogonom, hkrati pa varen avto (serijsko dve zračni blazini), ki je kos vsem vremenskim razmeram na cestah - podatki, ki bodo gotovo pritegnili kupce. Novo vozilo poganja 1.6 litrski štirivaljnih z eno odmično grednjo v glavi in SPEKTRA Ovkt d.o.o. NAPREDNA AVTOHIŽA SEDA) TUDI V ŽALCO! Prostori veleblagovnice Agrina trgovina: 063 I 711-253 servis: 063 / 33-495 ŽE V PRODAJI MODELSKO LETO '96 GOLF RABBIT 22.990 DEM Vozila so na zalogi! Volksuragen - % veedenkah, glede na vrsto in moč motorja, opremljenost in barvo vozila. Izdelan je v najsodobnejši evropski tovarni avtomobilov. TURISTIČNA AGENCIJA bemi ŽALEC »v8,V Avl© uri turistični avto rally \ N 'N N "N ^ . "k %.Xv\ ./Y> ■ov Ajv1 A ’ v* A' ■%:% % Vvv *'// */ Y %% Vse ljubitelje avto moto športa u ^ ^ ^ ;>■ vabimo, da se udeležijo 'GL ^ turističnega avtorallya "treh dolin", < \ ^ X ki bo 14. oktobra v Žalcu. % JESEN Z DVEMA OBRAZOMA Napovedujemo novosti v jesenski modi. Te vam pomagajo pospraviti v omaro letošnje cunjice in ločiti med njimi bolj aktualne od manj aktualnih. Pospremili jih bomo z nekaj fotografijami in tudi s kratkimi napotili. naravnih materialnov, in jim dodaja le malo rjave barve. Italija se dobesedno utaplja v rjavi barvi, najrajši pa jo kombinira z naravnimi svetlimi odtenki, tudi z oranžno, z drugimi toplimi in z modro barvo. Dmženje rjave in modre barve to jesen in zimo utegne biti tisto, kar je Italijanom na Moditu najbolj uspelo. Sicer pa Italijani svoji novi jesensko-zimski modi radi dodajo krzno in njegove Pletenine. Pletenina postaja absoliitnd kraljica : , model Pariz svoje tunike, ponče, jakne, jope, fuseaicc in druga osnovna pletena oblačila pogosto le rahlo vije okoli telesa in novi casual se potrudi, da so videti ne le dobrodejno ohlapna, temveč pogosto tudi malce prevelika ali celo - bog se usmili - umetelno zanikrna. Pariz te nove pletenine barva z ledenimi barvami z veliko sive, zelene, z ogromno naravnih barvnih odtenkov, od barve smetane, surove volne, bež, drap do drugih barv damastu, brokatu in podobnemu razkošju. Če tisto, kar smo videli v tujini, primerjamo z domačo modno ponudbo, je na dlani predvsem velikanska razlika: domača ubožnost, kar zadeva materiale, iz katerih so sešita oziroma spletena nova oblačila. Sicer pa je slovenska jesensko-zimska moda posrečena sinteza italijanske in francoske ponudbe. Novejša je in radikalnejša od italijanske, manj sofisticirana in dosledno revolucionamejša od francoske. A tega, kaj bomo nosili v jeseni in pozimi, ne bodo določale tovarne, temveč predvsem kupci. Mi. imitacije, še vedno ljubijo učinke stretch in sijoče poudarke, medtem ko Pariz slavi in časti grobe, rustikalne tkanine in prav takšno pletenje. Medtem ko Pariz spet odkriva flanelo, rebrasti žamet pa škotske in irske tekstilne posebnosti, se Italijani bolj nagibajo h kašmirju, angori, krepu, svili, M. Z. POL STOLETJA CICIBANA V teh dneh je minilo petdeset zlatih let prvega otroškega tiska po drugi svetovni vojni, ko je luč sveta zagledal CICIBAN. Nedvomno najodmevnejši, najpriljubljenejši in še danes množično bran list za najmlajše je preživel viharno povojno obdobje in se prilagodil tudi času, ko je demokratizacija rojevajoče se nove slovenske države pometla z marsikatero simboliko minulih petdesetih let. Ciciban so ustvarjali znameniti slovenski kulturniki, pedagoški delavci, slikarji in publicisti, brali pa smo ga vsi, najmlajši in najstarejši. V nakladi več deset tisoč izvodov je izhajal včasih lepši in modernejši, včasih prijaznejši in domač, vedno pa kot sodobno učilo za pouk, razvedrilo za zabavo. Na svečanosti, ki je bila pred dnevi v Cankarjevem domu v Ljubljani, so bili navzoči številni ustvarjalci in pomembni gostje, slavnostna gostja, gospa Štefka Kučan, pa je v daljšem nagovoru prelistala pol stoletja dolgo kroniko izhajanja in ustvarjanja Cicibana ter izrekla priznanja in čestitke ustvarjalcem. Ob zaključku svečanosti, ki je potekala v stilu predstavitve karakternih Cicibanovih figur in karikatur, so z vrtnicami in jubilejno torto v obliki črk CICIBAN počastili zlati jubilej in praznik POL STOLETJA CICIBANA. Na sliki: Med uglednimi gosti sta bila tudi (z desne proti levi) Božo Kos in prva urednica Cicibana Kristina Brenkova J.M. Trgovina CEKIN Na trgu 7 (Grabnerjeva hiša) Mozirje 'M odprto: vsak dan od 8.“19.“’ sobota od 8.m-13.'H' tel.: 063/ 832 712 Igrače, ----- galanterija... DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI Ugodni plačilni pogoji - konkurenčne cene BLIŽA SE 1. NOVEMBER Od 23. oktobra dalje Vam nudimo pestro izbiro sveč, šopke iz suhega, polsuhega in svežega cvetja. Sprejemamo prednaročila. Veseli bomo vašega obiska! VARČUJEMO - ZMRZUJEMO? Ogrevanje je vse dražje, zato razmišljamo, kako bi znižali stroške, ne da bi zaradi tega prezebali med štirimi stenami svojega doma. Kje je prihmnek največji? Kje se najlaže odrečemo dragi toploti? Se dovolj zavedamo, da je preveč ogrevano stanovanje tudi nezdravo, in da s tem, ko tratimo energijo, škodujemo tudi okolju, ne le svoji denarnici? Pri ogrevanju pazimo na pravilno sobno temperaturo. Prevroči prostori so prav tako nezdravi kot premrzli. Zdravniki svetujejo naslednje temperature za posamezne prostore: • delovna soba - 20 stopinj • kopalnica - 23 stopinj • veža - 15 stopinj • jedilnica - 21 stopinj • otroška soba - 20 stopinj • kuhinja - 18 stopinj • spalnica -18 stopinj • dnevna soba - 21 stopinj Če znižamo temperaturo prostorov za eno samo stopinjo, prihranimo približno 6 odstotkov energije. Ponoči ne odklopimo kurjave, ker porabimo potem zjutraj veliko več energije, da se prostori spet segrejejo. Neza-tesnjena okna in vrata povzročajo prepih. Skozi reže vdira v prostor hladen zrak, zato po nepotrebnem porabimo preveč energije. Reže pri nezatesnjenih oknih in vratih zadelamo s samolepilnimi trakovi. Skozi zatesnjena okna in vrata hrupa, ki prihaja od zunaj, ne slišimo tako močno. Za varčevanje z energijo pri ogrevanju je pomembno tudi pravilno zračenje prostorov. Če imamo v hladnem času okno samo Priprto, se prostor po nepotrebnem ohlaja. V premalo zračenih prostorih se nabira vlaga m zaudarjati začne po plesni, posebno v spalnicah, kuhinji in kopalnici. Zračiti je treba tako, da za kratek čas na stežaj odpremo okna. Dobro je, da steno za radiatorji izoliramo, saj tako preprečimo segrevanje mrzlih zunanjih sten in Prihranimo 2 do 8 odstotkov energije. Zvečer spustimo rolete in žaluzije, zapremo polkna in zagrnemo zavese, saj to zadržuje mraz, ki Prihaja od zunaj. Ob sončnem vremenu pa pustimo, da nam ogreva stanovanje tudi sonce, zato odgrnemo zavese. Tako bomo Prihranili 2 do 10 odstotkov energije. Zrak v radiatorjih ovira kroženje vode, zato ga moramo sproti spuščati. To storimo tako, da vijak za izpuščanje zraka previdno odvijemo, podstavimo pod ventil Posodo in izpuščamo zrak, dokler ne priteče voda. Potem ventil spet previdno privijemo. Okoli radiatorja naj bo toliko prostora, da lahko zrak kroži. Zavese, opaži, pohištvo lahko ovirajo kroženje toplega zraka. Z ovirami okoli radiatorjev lahko izgubimo tudi do 20 odstotkov toplote. Ogrevanje z električno energijo dopolnjuje centralno kurjavo in nam pride prav predvsem takrat, kadar se nenadoma shladi, vendar se še ne splača kuriti. Žal je ogrevanje z električno energijo zelo drago, zato je priporočljivo uporabljati samo aparate, ki imajo vgrajene regulatorje temperature. Na električnih grelcih ne sušimo perila, ker lahko pride do požara. Paziti moramo tudi, da niso v bližini zaves, v kopalnici pa ne v bližini kadi in umivalnika, da ne pridejo v stik z vodo. Električnih grelcev ne smemo uporabljati v prostorih, kjer so vnetljivi hlapi. V garaži mora biti zračnik, zato je nima smisla ogrevati. Radiatorji naj bodo naravnani tako, da bo v garaži 5 stopinj Celzija, saj to zadostuje, da v prostoru ne zmrzuje. Centralno kurjavo moramo stalno nadzirati in preverjati, posebno če je stara več kot deset let, če je temperatura v kurilnici višja od 20 stopinj Celzija, kadar je izguba zaradi uhajajočih plinov večja od 10 odstotkov in kadar porabimo za kvadratni meter ogrevane površine več kot 25 litrov kurilnega olja na leto. Paziti moramo, da ne porabimo preveč goriva, ker s tem po nepotrebnem onesnažujemo okolje. Vodo segrevamo samo do 60 stopinj Celzija. Na radiatorje namestimo termostat, da bomo lažje ohranjali pravšnjo temperaturo v posameznih prosotrih. Precej energije prihranimo, če imamo dvojno zastekljena okna, novo, ekonomično centralno napeljavo in izolirano streho, klet in zunanje stene. Svetuje Silvo Udrih OGREVANJE Kratko poletje je za nami, prišla je lepa jesen, vendar je tokrat z njo prišel tudi mraz. Mraz je torej prišel tudi v našo dolino. Pričeli smo razmišljati, kako bomo premostili ta prvi mraz in potem dolgo zimo. Največkrat se s tem vprašanjem začnemo ubadati prepozno, ker smo skozi celo leto v denarni stiski. Vendar, sedaj se moramo končno odločiti, ali se bomo greli še naprej na trdo gorivo ali olje, tekoči naftni plin ali celo že na zemeljski plin. Tu nastane dile-ma, kajti možnosti so omejene. Mnogi se bodo še to zimo ogrevali na trdo gorivo s kotli s slabim izkoristkom in s tem - pri strokovnjakih, pri ljudeh, ki se intenzivno ukvarjajo s tem, na raznih sejmih, predstavitvah itd. Mnenj, ki jih dobimo od sorodnikov, sosedov in ljudi na ulici, ne bi smeli upoštevati, kajti to je vendarle dolgoročna odločitev. Plin je znan kot čisto gorivo. V njegovem izgorevanju nastane za okolje najmanj škodljivih snovi. Manjša je predvsem emisija žveplovega dioksida in ogljikovega monoksida. Glavne prednosti uporabe plina so: a) Manjše onesnaževanje okolja dosežemo s plinom, ker pri izgorevanju nastaja za okolje že pred leti ali pa morda letos odločili za kurilno olje, kar je precej čistejše in tudi finančno ugodnejše. Izkoristki so lahko m -»*N0i sežejo 90%. Tretji razmišljajo o plinu. Začetki oskrbe s plinom v Sloveniji sicer , , . segajo desetletja nazaj, vendar c) Finančni strosek je plin za široko porabo postaja zanimiv šele v zadnjih letih. V naši dolini so se odločali prav za tekoči naftni plin v cisterno ob hiši. Nekatere sicer moti » onesnažev.h okolje. Drogi so sc ^ rnimm ^ ž„pl„vega dioksida, ogljkovega monoksida in trdnih delcev, pri sodobnih plinskih napravah kot so nizko-tcmperaturni in kondenzacijski pre- V/ r isun. r^/vi/r I.srr /V ro n ruijri as (88 - 92%) je razlog za učinkovito rabo energije. šek je torej zaradi visokih izkoristkov ogre- cisterna v lepo urejenem okolju, vendar se da to lepo prekriti, ko urejamo okolico. Za postavitev cisterne moramo pridobiti ustrezno soglasje in jo prikrijemo v urejenem okolju. Prav zdaj poteka intenzivna pli- gorivom. valnih naprav nižji, in je cena plina tako konkurenčna. d) Bivalno udobje - plin bomo uporabljali za ogrevanje stanovanjskih prostorov, sanitarne vode in v gospodinjstvu (brez bombe v stanovanju). Največ pomislekov pri dolgoročni odločitvi se nanaša na varnost in zanesljivost oskrbe s plinastim nifikacija z zemeljskim plinom v nekaterih mestih in tako bo prišel zemeljski plin za široko uporabo tudi v našo dolino. Torej moramo kot porabniki resneje razmišljati, se posvetovati .... iJa j§f§l Bojazen o nezanesljivi oskrbi je neutemeljena, ker je slovensko plinovodno omrežje napajeno iz dveh neodvisnih virov: z jugozahoda iz Alžirije in iz severovzhoda iz Rusije. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 63314 BRASLOVČE Tel.: 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 c^mmum ogrbimue m OPREMO KOPAIMCE [—N. tjri’ dostava na dom ČŠF montaža ugodni plačilni pogoji GLAS Suvinjshc Mejnik ob Poti_ KATHMANDU Pa se nič kaj omembe vrednega ne zgodi. Najprej na grebenu hriba zagledava, ko se gozd razredči, še več zgradb; gre za lepe, razkošne hišice, okrog katerih postopajo vojaki. Najbrž so to skrivna kurbišča ali vikendi tamkajšnje generalitete in, ker je treba drugim dopustiti, da lahko počno vse tisto, česar so človek tudi sam želi, se po isti poti vrneva. Nazaj grede v manjši vasici ali ob večji kmetiji jeva nepogrešljive mandarine in, kot je tam v navadi, naju obstopi skupinica pol nagih otrok vseh starosti in spolov. Prosijo naju za cigarete. Razloživa jim, da so za kajenje premajhni, pa nama pokažejo kot zemlja starega strica, ki nekaj korakov od naju z nadzemeljskim mirom preudarno lupi ogromno pomarančo. Meni kane, da bi se paglavci radi prikupili možaku s cigaretami, on pa bi jim razdelil pomarančo. Dam jim torej nekaj cigaret in dva ali trije otročički odbite s svetlobo in pričakovanjem v očeh k očancu. Le-ta se komajda zmeni zanje, mirno spravi ponujene mu cigarete v gube svojih oblačil, in ko malčki še kar moledujoče stojijo okrog njega, jim suvereno razdeli olupke pomaranče, katero počasi poje sam. Tudi to je Nepal. Midva se seveda reživa in pomežikneva malčkom, češ: saj bo bolje, ko boste zrasli in nadaljujeva pot navzdol, kjer pri kovačiji spet zajezdiva kolesi in se odpeljeva domov v Kalhmandu. Himalaje seveda nisva videla, a ker želja še naprej tli v najinih srcih, zaupava v božjo vsevidnost in naklonjenost. Še nekaj dni nama je na voljo! Nikoli ne obupaj, ničesar ne priznaj in nikdar se ne predaj -ta tri v praksi preizkušena in skozi ugodne rezultate vsakdanje življenjske rutine potrjena pravila naju že navsezgodaj v svetlobi porajajočega se dneva privedejo na avtobusno postajo. Bishnu nama je namreč razložil, da bova najbliže Himalaji, če se z avtobusom odpeljeva v Bhaktapur, presedeva in nadaljujeva v Nagar-kot, nato pa odpešačiva na vrh hriba, kjer sva pravzaprav že v himalajskem predgorju in pred najinimi strmeče izbuljenimi očesci se bo nanizala gorska veriga od skupine Annapum, preko Šiše Pangme, Gaurishankerja, sedla Lho La tja do kralja vseh gora, Sagarmathe, po naše Eve-resta. Presedeva torej na bus, med domače, koze, kure, glavi si ovijeva z rutama, saj manjka na tem, očitno iz kontejnerja predelanem vozilu vsaj tretjina okenskih šip. A vožnja je neverjetno poceni, plačava pičle tri rupije po glavi, res pa je tudi, da cuzljamo in cijazimo, kot da nas bi vlekle od vsega spoštovanja omamljene svete krave. Posledica pravkar povedanega pa je ta, da zamudiva zvezo za Nagarkot, naslednji bus pelje šele ob enih popoldan, kar pa je prepozno, da bi turo zaključila v enem dnevu. Najprej popeniva, se prepirava s taksisti, ki naju hočejo nasilno spraviti v svoja, sicer manj od busa šklepetajoča vozila, in naju nategniti za oderuške vsote. A pogled se nama zbistri in svetloba vrne v srci, ko se v zanikrni “zajtrkovalnici” za male denarce baševa s trdo kuhanimi jajci, dušeno lečo in nekakšnimi oranžnimi, sladkimi stvarmi, ki krasno pašejo k odličnemu čaju z mlekom. Polna nove energije si prižgeva še vsak enega Yaka, ceneno nepalsko cigareto, in se odpraviva peš proti bližnjim gričem, na vrhu enega od njih pa se blešči pravljični hinduistični tempelj Narayan. A pot do tja se vleče kot ponedeljek, blodiva med riževimi polji, po dvoriščih kmetij, kjer v naju vse začudene buljijo brezzobe starke, psi in posrani otroci, motava se med skalovjem in bambusom in končno le pri-blodiva na tamkajšnjo “cesto”, ki vodi do templja. Narayan je res krasota, samozadosten potrjevalec resnice, da je Bog dejstvo, ne glede na to, ali živi v kozmosu, vsepovsod ali pa le v človeških srcih. Kajti ljubezen, bogastvo oblik, neverjeten občutek za prostor in smisel za brezštevilne, do najmanjših podrobnosti izdelane detajle, so lastnosti, ki zgovorno pričajo, da je energija, ki je pogojila motivacijo za gradnjo takšnih svetišč, več kot domena človeka; da je spretne roke kamnosekov, slikarjev, rezbarjev in ostalih garačev vodila sila, ki ni povsem s tega sveta. Pravkar povedano se na kraju samem občuti tako zgovorno in brez sence dvoma, da se preprosto ne da opisati. Če kje na svetu, potem je na takšnih krajih v Nepalu, Indiji in, močno upam, da še kje, Bog fizično prisoten; te prisotnosti, od katere se ti na trenutke ježijo lasje, pa ne bi mogel zanikati še tako zagrizen ateist. Kvečjemu bi jo lahko pripisal kakšni subjektivni doživljajski entiteti, če pa bi imel pogum, da bi se s tem ukvarjal mimo svojih zablod in obrambnih mehanizmov, pa ne bi več dolgo ostal ateist... Hindusi in budisti so v davni preteklosti hudičevo dobro vedeli, kje morajo graditi svoja svtišča. ♦ Seveda ob tem s Tomijem spet besno pritiskava na sprožilce svojih 01ympusov in Praktik, in ko spet prideva k sebi, se zapleteva v odštekano debato s tamkajšnjimi dečki, ki jih zanima vse mogoče. Govorimo o nogometu, Sloveniji, navajam jim citate iz njihovega Svetega pisma Bhagavadgite, nad čemer strmijo. Opazim, da je fuzbal za njih kultna zadeva, nacionalni šport številka ena in ne morem si kaj, da se ne ponorčujem iz dejstva, kako je bedasto, da se dvajset odraslih ljudi po travi goni za eno samo žogo, ko pa bi si lahko vsak od njih kupil svojo... Dodam še, da je takšno čredno obnašanje bedno. A lokalni genijalček me suvereno zafrkne z vprašanjem, zakaj pa nas šest in več leze na eno samo goro, če pa jih je v Himalaji toliko. Seveda mi zapre sapo, Tomi pa popeni od navdušenja, si cel dialog zapiše, in ko da malemu brezobraznežu še sto rupij za njegovo nadaljnje šolanje, dobim občutek, da bi ga najraje posvojil. Povsod se najdejo sorodne duše. Z griča, na katerem se šopiri Narayan, se nato spustiva do reke, kjer je manjša vas z avtobusno postajo. Na obrežju iščeva kristale in poldrage kamne, pa ne najdeva nič in na tihem sklepam, da jih bom pač kupil v Kathmanduju. Ker je razmeroma vroče, sva žejna kot psa in Tomija prepričam, da se bom jaz že nekako odžejal, on pa mora obvezno poskusiti tamkajšnji alkoholni pijači čang in rakši. Ni ga treba dolgo prepričevati in že sprašujeva domačine, kje je moč dobiti omenjeni tekočini. Tomiju še razložim, da je čang nekakšno pivo, bolj podobno tekočini, ki se nabere nad skisanim mlekom, v zadevi navadno plava kumina in kakšna lokalna žuželka; ima pa čang to lepo lastnost, da alkohola v njem skorajda ne okusiš, ko pa ti kane, da gre vendarle za alkoholno pijačo, pa je navadno že prepozno... Daniel Bedrač (se nadaljuje) UMIVERZUM Prodaja vozil HVUNDAI in "raznih" rezervnih delov Nova Lantra je skrbno projektiran in temeljito preizkušen avtomobil. Na voljo je z visoko zmogljivima motorjema prostornine 1,6 l s 114 KM ali 1,8 l s 130 KM, ki sta ekonomična in zanesljiva. Zato garancija na Lantro velja 3 leta ali 100.00 prevoženih kilometrov, za vzdrževanje pa skrbi servisna mreža, ki je razpredena po vsej Sloveniji. Pri novi Lantri je še posebej poskrbljeno za varnost, saj so vrata in karoserija posebej ojačane, dodatna oprema pa vključuje ABS in Air Bag. Dolg seznam standardne in dodatne opreme zajema praktično vse, kar si lahko zaželite za udobno in prijetno vožnjo: servo volan, ki je nastaljiv po višini, električni pomik stekel, centralno zaklepanje, po višini nastaljiv voznikov sedež in klima napravo. TcrME vožnje ic bodo vriiie v nnneDnjiH memii: 12.10. 1995 - VELENJE, Univerzum trade d.o.o., Šaleška 18, tel.: 063 853-267, od 12.00 do 19.00 13.10. 1995 - CEUE, AVTOMOTOR salon Hyundai, Miklošičeva 5, tel.: 063 441-250, od 12.00 do 18.00 14.10. 1995 - NAZARJE, na parkirišču Elkroja, od 9.00 do 13.00 PRIČAKUJEMO VAS KDO JE DR. FRANCE SUSMAN? Ko sem se odločil, da se udeležim teozofskega kampa v Gozdu Matuljku, nisem vedel, da bom spoznal tega enkratnega človeka. Obiskal nas je zadnje dni kampiranja in s svojimi predavanji marsikomu spremenil pogled na življenje. Govorim seveda o zgodovinarju, publicistu in parapsihologu, dr. Francetu SUSMANU. dr. France Susman Njegova zanimiva in pestra življenjska pot se je začela v Prevaljah pod Krimom, kjer se je rodil v kmečki družini. S 17. leti je odšel iz Slovenije, se po dvajsetih letih vrnil za eno leto in pri 63. letih dokončno prišel nazaj, čeprav je z eno nogo v Nemčiji, ker je njegova žena Nemka. France Susman je več kot 40 let potoval po svetu. Dalj časa je živel v Italiji, Španiji, Argentini, Parag-vaju, Franciji in Nemčiji, je Pravzaprav državljan sveta, poliglot, ki pa ni pozabil maternega jezika, dasiravno med svojim bivanjem po svetu ni niti bral niti govoril slovensko. Doktorat je opravil v Rimu, na Papeški univerzi Gregoriana, iz eerkvene zgodovine s tezo o nas- tanku cerkvene države pod vplivom čaščenja Sv. Petra. Ko je vrsto let poučeval na univerzah, je prišel do prepričanja, da se lahko samo neodvisen znanstvenik poglobi v to, kar se je v resnici dogajalo v zgodovini in je temu svojemu poslanstvu posvetil svoje življenje. Leta 1964 je v nekem trenutku svojega življenja dojel, da mora postati ON SAM. Začel je študirati, kaj je treba storiti, da bomo ljudje ozdraveli telesno in duševno. Telesno zato, da bi dobro funkcionirali, duševno pa zato, da bi se navadili misliti pozitivno. Za Franceta Sus-mana je bilo eno največjih presenečenj, ko je ugotovil, da je pitagorejska filozofija vedela, da je vzrok človekove nasilnosti do sočloveka v nasilnosti do živali. Kot zgodovinar se je zažel ukvarjati z vplivom prehrane na razvoj človeštva in predvsem s tem, kaj so veliki mojstri kot npr. Jezus, Buda, Konfucij, Zaratustra in zlasti Piragora vedeli o tem. Prišel je do povsem jasnega spoznanja: če se hoče človeštvo izkopati iz težav, mora nehati ubijati. France Susman pravi: “Kot zgodovinar lahko rečem, da je ubijanje živali izviren greh, to je padec človeštva. Kristus je prišel na svet, da vzpostavi nenasilje, ki je vladalo v raju.” Alternativa za krvavo meso je pšenično meso, ki so ga odkrili japonski budistični menihi in ga poimenovali sejtan (v jap. jeziku hrana). Z dolgotrajnim izpiranjem polnovredne moke ostane na koncu kompaktna zmes, sejtan, vendar se pri tem postopku mnogo koristnih sestavin spere z vodo. Škrob pri tem onesnažuje vodovje. Dr. Susmana so decembra 1992 na podlagi članka v časopisu povabili v domžalsko škrobamo, kjer so imeli na razpolago gluten, in zaslutili, da bi se dalo z njim nekaj narediti. France Susman je poskusil in ugotovil, da je gluten pravzaprav instant meso. Škrobame po svetu izdelujejo škrob in izločujejo gluten in Slovenci po svetu, ki so zainteresirani, da bi poskusili drugačno prehrano, gredo lahko v škrobame in najbližje pekarne ter nabavijo GLUTEN-VITAL in iz tega lahko naredijo sejtan. Dr. Susman, ki že trideset let ne je mesa, pravi: “Skoraj vse življenje sem bil v tujini in vem, da nas ima ves svet za Balkance. Sedaj imamo enkratno priložnost, da naredimo nekaj spektakularnega za mir na svetu. Ker je ubijanje živali za hrano glavni vzrok vojn, je prenehanje uživanja krvavega mesa prvi res- Bralci gotovo poznajo Paula McCartneya, ki je že več kot trideset let vegetarijanec. Neko nedeljo pred več kot tridesetimi leti sta z ženo sedela pred njuno vilo v Angliji in obedovala ovčjo pečenko. Skozi okno sta hkrati opazovala ovce, ki so se pasle na travniku pred hišo. Spogledala sta se in se vprašala, kaj sploh počneta. Tisti hip sta nehala uživati meso, in tudi psom nista več dajala mesa. Paul McCartney pogosto govori o varstvu živali m napakah, k, ph delamo pn prehranjevanju. Dr. Walker: “Natančna študija me je poučila, da ravno ljudje, ki jedo bel kruh, žito in druge močnate in škrobnate . izdelke, dobijo gnojne čire in dmge hude kožne bolezni! Ugotovil sem, da v vodi netopne škrobnate molekule kpt solidni kompaktni delci kruha krožijo po krvi in limfi ter da jih celice prav tako kot tkivo in telesne žleze ne morejo prebaviti. Z.ato si telo nenehno prizadeva, da bi se teh tujkov znebilo, rezultat pa je: pogosti. prehladi (škrobnate . čepi v grlu), vnega, čiri, gnojenje in vse kožne bolezni! Škrobnate molekule = gnoj! Če se hpčeš pomladiti, moraš pri priči pregnati z mize vsa škrob-nata. živila!" nični korak k mini. To so vedeli že vsi veliki filozofi. Živali so nam dane, da se od njih učimo, ne pa da nanje streljamo. Starši in drugi vzgojitelji otrok ne bi smeli siliti, da jedo svoje najljubše prijatelje oziroma bi morali biti tako pošteni, da bi jim pokazali, od kod prihaja eno in od kod dmgo meso." Z dovoljenjem uredil Samo Jurhar Zakaj ni več kavarne Korone? Korone. Mnogi celjski prijatelji so jo imeli za enega lepših pribežališč S* M?™"*"Sli' k™™ TSdomicilno'£“£■ Do včer, _ _ včeraj... in0rtonllv času, ko vsako gospodinjstvo razpolaga s kabelsko in satelitsko odšli. Je bilo to res potrebno? ZDRAVA PREHRANA -KVALITETA ŽIVLJENJA Makrobiotika - 2. del Maina jin hrana: - beli riž, bela moka - zamrznjena in konzervirana hrana - tropsko sadje in zelenjava - mleko, smetana, jogurt, sladoled - rafinirana olja - močne začimbe (poper, curry, muškatni orešček) - med, sladkor, rafinirana sladila - alkohol - hrana, ki vsebuje kemične snovi, zaščitena sredstva, barvila - droge (marihuana, kokain) - zdravila (pomirila, antibiotiki itd). Ob tej shemi, uživanje močne jin hrane na eni strani potegne za seboj potrebo po uravnoteženju z močno jin hrano, to si lahko ponazorimo s spiralo, v kateri so od sredine navzven razporejena najprej bolj uravnotežena živila, potem pa na eni strani močna jin in na drugi strani močna jang hrana. Če jemo velike količine mesa, jajc in druge živalske hrane, kar je vse močno jang, potrebujemo za uravnoteženje velike količine jin hrane, kot je naprimer tropsko sadje, sladkor, alkohol, začimbe, v nekaterih primerih tudi droge in zdravila. Tako dieto je težko zares dobro uravnavati, zato ima pogosto za posledico bolezen, ki pa je samo neravnotežje, ki ga je povzročilo, pretiravanje v eno ali I Mestni trg 4, ŽALEC Tel.: 063 713-137 Pestra izbira BIO HRANE žita t> stročnice t> SEITAN - pšenično meso t> TOFU - sojin sir tr> sojini zrezki, kosmiči t> sojini namazi, klobase, salame kvasove in zelenjavne juhe t> margarine in majoneze brez jajc in holesterola polnovredne testenine brez jajc... Vsak dan od 9.00 do 19.00, sobota od 9.00 do 13.00 ure. KEK RESNIČNO VEMO, KAJ JEMO! drugo smer. Vsako pretirano priseganje na tabele je lahko škodljivo: ko se bomo navadili na bolj uravnoteženo hrano, bomo lažje prisluhnili resničnim potrebam svojega telesa in jih prilagajali klimatskim razmeram in počutju. Glede na čas kuhanja bomo izbrali bolj ali manj jin ali jang živila, poleti bomo dali prednost jin živilom, pozimi jang živilom. Načela jina in janga je mogoče navezovati na vse bolj moderno teorijo o vplivih pretežno kislih ali pretežno lužnih sestavin hrane za naše zdravje. Makrobiotiki vsekakor trdijo, da so njihovi koncepti, veliko bolj ustaljeni in nam živila v telesu ne povzročajo kislosti, prav kot alkalna niso vedno tako primerna, kokor bi želeli in pričakovali. Znanost namreč trdi, naj bi se izogibali vsemu, kar povzroča večjo kislost krvi, saj je ph v krvi najprimernejši med 7,3 in 7,45. Polnovredna žita veljajo za kisla, vendar makrobiotiki trdijo, da se v telesu obnaša bazično: opozarja pa, da sladkor in sadje, ki veljata za bazični živili, v telesu povzročata kislost. Kaj jemo v makrobiotiki? 1. Najprej naj bi se naučili razlikovati glavno od dodatne hrane in znova postavili v središče polnovredna žita. Hkrati naj bi dojeli, da je vse drugo od stročnic do zelenjave, sadja, mlečnih izdelkov samo dodatna hrana. 2. Razlikovanje med dodatnimi živili in presoja o pogostosti njihove uporabe je že drugo načelo, ki naj bi se ga držali. Ob tem naj bi razumeli, katere geografske, kulturne ali duhovne značilnosti nas navajajo na uživanje te ali one hrane. 3. In nazadnje še o odločitvi - o hrani za užitek. Za zdravega človeka, ne bo tako hudo, če bo tu in tam popil kozarček, si privoščil sladico, vendar to naj ne bo vsakodnevna prehrana. Pa dober tek Lidia in Peter SKI /#>257,2FMRa mo ■ lt.WSLOVENJ GRADEC VERSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI Univerzalna gnostična cerkev (Ecclesia Gnostica Universalis) Univerzalna gnostična cerkev je nastala leta 1993 v Celju, po razpadu Društva za zdravo življenje in osebnostno rast “Ariel”. Manjša skupina znotraj omenjenega društva je prišla do uvida, da so skoraj vse tradicionalne in novodobne metode ali tehnike osebnostnega razvoja (joga, tantarizem, zen, magika,...) pravzaprav gnostični (spoznavni) procesi, ki po daljšem ali krajšem času in po etično in strokovno ustreznem vodenju privedejo aspiranta do direktne izkušnje Resnice, Boga ali kakor koli pač kdo to imenjuje. Kaj gnoza pravzaprav je, smo delno poskušali opisati že v članku o Beli gnostični cerkvi. Vsekakor tudi za Univerzalno gnostično cerkvijo stoji bogata ezoterična tradicija Zahoda (kabala, magika,...), hkrati pa je omenjena cerkev odprta tudi za verodostojne metode in tehnike, ki prihajajo iz drugih kultur (Indija, Japonska,...). Univerzalna gnostična cerkev je organizirana v skladu z ustrezno zakonodajo in prijavljena Uradu za verske skupnosti Vlade republike Slovenije. Cerkev vodi Svet UGC, slednjemu pa predseduje pradsednik, ki predstavlja cerkev v javnosti. Cerkev ima seveda tudi svoj pravilnik, usklajen z zakonom. Člani Sveta UGC so svečeniki, razvrščeni po hierarhiji (različni nazivi in iniciatične stopnje), ki je podobna hierarhijam v sorodnih skupnostih (The Golden Dawn, Grdo Templi Orientis,...). Napredovanje v omenjeni hierarhiji je posledica realnih dosežkov na področju duhovnega razvoja. Nazivi in iniciatične stopnje članov Sveta UGC so internega značaja in jih ne uporabljajo v javnosti. Univerzalna gnostična cerkev deluje v obliki predavanj in medita-cijskih večerov, za resnejše aspirante pa prirejajo različne tradicionalne metode duhovnega razvoja, vaje za izboljšanje posameznih segmentov duhovne rasti, najbolj trdovratne aspirante pa običajno napotijo na Intenziv Razsvetljenja, ki je direktna tehnika za dosego končnih dometov samorealizacije. Svoje člane in vse številnejše simpatizerje vabijo na posamezna predavanja ali na udeležbo v tehikah osebnostnega razvoja pisno, saj svojih aktivnosti ne predstavljajo v širši javnosti. Člani Univerzalne gnostične cerkve pa delujejo javno kot posamezniki s pisanjem in objavljanjem člankov, razstavami, predvsem pa skušajo svoje znanje širiti skozi strpne, kulturne in argumentirane dialoge z drugače mislečimi, s čemer se skušajo zavestno boriti zoper vsakršno nestrpnost in fanatizem, seveda z legalnimi sredstvi. Še morda nekaj temeljnih spoznanj, pridobljenih in potrjenih skozi izkušnje članov Univerzalne gnostične cerkve: NI VERE NAD RESNICO NI BOGA RAZEN ČLOVEKA KAR MOREŠ BITI - TO MORAŠ BITI MEJA TVOJE SVOBODE JE MEJA SVOBODE DRUGEGA DELAJ PO SVOJI VOLJI IN TO NAJ TI BO VES ZAKON MI NISMO ČLOVEŠKA BITJA, KI BI MORALA SKOZI DUHOVNO IZKUŠNJO, MI SMO DUHOVNA BITJA, KI MORAJO SKOZI ČLOVEŠKO IZKUŠNJO. In še njihov naslov, za vse tiste, ki vas morebiti privlači možnost, da bi sami neposredno doživeli tisto, kar je opisano v svetih knjigah raznih religij: UNIVERZALNA GNOSTIČNA CERKEV, Bevkova 12, 63310 Žalec; tel. št.: (063) 715-791. Daniel ben Akiba (se nadaljuje) Zodiak ali živalski krog se začne z Ovnom. Začetek Ovna ni v dejanskem ozvezdju Ovna na nebu, temveč v točki spomladanskega enakonočja. Sonce je v znamenju Ovna od 21. marca do 19.aprila Podatek je približen in se razlikuje za en dan v plus ali minus. Za točne podatke pogledamo v astrološke tabele ali pa si pomagamo z računalnikom in ustreznim programom. Planet, ki vlada Ovnu je MARS. Ta planet so poznali že stari narodi. Na nebu je pogosto lepo viden in se loči od ostalih nebesnih teles po rahli rdečkasti barvi. Od nekdaj se energija Marsa povezuje z napadalnostjo in potrjevalnostjo. Rimljani so ga imeli za boga vojne. Ovenske značilnosti pri ljudeh lahko hitro opazimo: so odločni, iniciativni, bojeviti in (pre)hitri. Ker se zaletijo (kot oven z glavo v zid), seveda ne skrivajo svojih lastnosti, s tem pa sebe in druge hitro zapletejo v konflikte. Oven najprej poskoči in šele nato premisli, kaj je storil. Ljubijo dejanja, izzive, boj in neposredno soočenje. Energijo pogosto sproščajo v športih, ki zahtevajo moč in drznost, bojevitost in primerjalnost. Oven je neposreden in s tem skrajša pot do drugega človeka. Ker vsi niso pripravljeni požreti vsake direktnosti, se stik pogosto sprevrže v ognjevit dialog. Pri dmgih pogosto zbuja jezo. V svoji naivnosti je preveč nepremišljen, preveč enostaven. Uporablja mišice in se šele mora naučiti, da jih obvladuje z glavo. Ovna ne zaposlite kot diplomata. Ne bo razumel duhamornega besednega natezanja in skrivanja, majhnih goljufij in prevar. Raje se bo navdušil nad vojnim pohodom in premagal nasprotnika na bojnem polju. Ali je to pametno ali ne, bo razmišljal kasneje. Mnogi vojaki imajo v svojem horoskopu dominantno postavljen planet Mars in tako v poklicu sproščajo osebnostne potenciale. Seveda najdemo Ovne v različnih poklicih, a prepoznamo jih po iniciativi. Tudi v prostem času radi tekajo in se rekreirajo, da razgibajo mišice in zventilirajo agresivnost. Radi so prvi, tudi če nimajo vseh pogojev za vodstvo. Nadomestijo jih s pogumom in silo. Tudi v besedovanju imajo radi prvo besedo in so pripravljeni stališča odločno braniti. Ko zmanjka argumentov, udarijo z pestjo po mizi. Drugi ljudje so mu pogosto prepočasni in neodločni. Zato se postavi v vlogo animatorja in delilca energije. Ne razume oklevanja. Če postavite pred njega oviro, ga razjezite, bojevito jo bo napadel. Ce bi ga zaprli v ječo, bi zelo trpel. Verjetno bi opozoril nase z agresivnim in neprilagojenim vedenjem. Problematičen Oven: preveč je (—.) egoističen, uničevalen. Če ne more "—^ napadati druge, se celo sam poškoduje. Je nemiren, stalno izzivalen in neprijeten za okolico. Ne zaveda se neprilagojene bojevitosti. Obvladan Oven: nemir je zamenjal J pogum, zna se postaviti tudi za druge ^ in jih braniti. Ker je odkrit in pošten, ga ljudje postavijo za vodjo. Rad ima šport in gibanje, a ni več bedasto tekmovalen. Mišice ima pod kontrolo volje in energija ne teče v prazno. Stori, kar je potrebno. Našel je ravnotežje med dejanjem in počitkom. Če je Oven hudo oviran v svojem razvoju in ima naprimer zatiralske starše in nerazumevajočo okolico, se lahko CK) razvhe v pravega slabiča, je šibak, prestrašen, zadnji, neodločen. V sebi kuha jezo, ki jo ne more pokazati, in če se enkrat sprosti, ga vrže v drugo .skrajnost- postane beseno o' napadalen, se postavlja, če je primemo ali ne, ljudi zapleta v izzive ipd. Zato je Ovnova naloga, da spozna svojo moč in jo obvlada. Svojo energijo mora sprostiti, ne da bi prizadel druge. Napadalnost mora spremeniti v pogum. Od razvijanja in spretnosti mišic, mora preiti v duševnega bojevnika, ki je pogumen in kontroliran od znotraj. Na človeškem telesu pripada Ovnu: glava, mišice, žleza suprarenalka (adrenalin), zobje, nohti, žolč. Ovnovske bolezni pa so: glavoboli, meningitis, migrena bolečine, vročina, razne poškodbe, urezi, krvavitve, srbež, bolezni žolčnika. Nekaj ovnovskih poklicev: mesar, livar, metalurg, raziskovalec, voznik, gasilec, izdelovalec orožja, mehanik, zobar, kirurg, profesionalni športnik, vojak. Vsekakor za Ovna niso primerni dolgočasni in sedeči poklici. Potrebuje tekmovalno in izzivalno službeno okolje. Testirati ga je potrebno na različnih vodilnih ali raziskovalnih, novih položajih. V prostem času se rad ukvarja z borbenimi in robustnimi športi: hokej, nogomet, boksanje, rokoborba. Za konjiček si lahko izbere rezbarjenje ali kaj podobnega, kjer lahko uporablja ostro orodje. Sprosti se lahko tudi v izzivalni vožnji z avtom ali pa si umisli športen motor, ki simbolizira njegovo željo po moči in pospešku. Za zaključek končajmo s ključnimi besedami, ki opisujejo Ovna: Sprejemljive lastnosti Težavne lastnosti vodstvenost sebičnost drznost sebičnost energičnost napadalnost potrjevalnost impulzivnost neposrednost nepotrpežljivost Napisal: trigon © Stran 30 Mozirje ima dobre dušne pastirje______ V SLOGI JE MOČ Niso se še pomirili duhovi zaradi premestitve župnika iz Šentruperta, Izidorja Pečovnika, že vam lahko postrežemo z lepo informacijo dveh duhovnikov, ki živita z roko v roki s famni. To sta g. kanonik Alojz Žagar, ki je sicer upokojen, in novo imenovani župnik Ivan Suhovršnik v Mozirju. Niti ne preseneča, da se je za to mesto pojavil mladi duhovnik, saj je tu že delal kot kaplan, ko pa se je pokazala možnost za Župnika se je tudi prijavil. Ko sem ju obiskal, me je mladi župnik presenetil na vratih, opravljen v delovno oblačilo, in ko sem povedal, kdo sem in po kaj sem prišel, se je hitel opravičevati, da je pomagal pri prekrivanju cerkvene strehe in popravilu tlaka okoli farne cerkve. Res sta tam še delala dva delavca, verjetno zidarja. V pogovoru s starejšim sem izvedel marsikatero zanimivost. Poleg farne cerkve imajo še tri podružnične cerkve, in sicer eno, ki je posvečena zavetniku splavarju Sv. Miklavžu v Ljubiji. Druga podružnična cerkev je posvečena Materi božji in Sv. Roku in stoji na Malem holmu nad Mozirjem kot buden čuvaj. Tretja je oddaljena dobre 4 km od Mozirja, v Lepi Njivi, ki je tudi posvečena Materi božji. Vse cerkve so lepo obnovljene in bahavo stoje v svojem okolju. Starejši kanonik mi je v razgovoru povedal, da so vse obnovili v zadnjih letih, povedal je tudi, da so pred 25 leti nabavili nove zvonove za farno cerkev, ker so stare odpeljali med drugo svetovno vojno Nemci, ki so okupirali tudi ta del naše domovine. Pohvalil se je tudi, da je bila cerkev sv. Miklavža postavljena namesto stare, ki jo je voda skoraj podrla zaradi stalnega spodjedanja. Novo pa je blagoslovil slovenski prosvetljitelj, mariborski škof Anton Martin Slomšek. Tem cerkvam so prizadevni Mo-zirčani v Etnološko hortikulturnem društvu dodali v Savinjskem gaju še večji kapelo, posvečeno sv. Valentinu, ki je tudi zavetnik kmetov in vrtnarjev, saj prinese ključe od korenin. Kapela je tako velika, da imajo v njej tudi bogoslužje ob godu patrona in cvetličnih razstavah. Ker pa pravijo, da je sv. Valentin tudi patron zalljubljenih jih je nekoliko tudi v tej kapeli sklenilo zakonsko zvezo. Marljivi delavci v Savinjskem gaju predlagajo, naj bi v mesecu maju, ko je Savinjski gaj v polnem cvetu, bile tam tudi šmarnice. Kako se bodo odločili bomo videli naslednjo pomlad. Sicer pa je farna cerkev, ki je posvečena sv. Juriju, tudi po svoje zanimiva. Krasi jo lepa slika sv. Jurija, ki jo je upodobil Fortunat Bergant. Cerkev se že omenja v 12. stoletju v samostanskih zapisih gornjegrajskega samostana. Dolgo je Mozirje spadalo v prafaro Gornji Grad. Na mestu te kapele je nastala gotska cerkev, katere ladja stoji še danes, le da so jo obrnili ob prenovi, tako da je tam, kjer je nekoč stal glavni oltar, danes vhod. Tedaj, leta 1754, pa so cerkev dvignili, nekaj let pozneje še zvonik, ki je dobil pred petnajstimi leti še bakreno streho. Dušna pastirja sta nam povedala, da v Mozirju niso imeli nikoli težav pri svojem delu. Vedno so naleteli na razumevanje. To pa niti ne preseneča, saj ugotavljajo, da je kar 91% prebivalcev pobožnih tako je tudi s številom krstov. Kakor raste število prebivalcev raste tudi število vernikov. Mi bi še temu lahko dodali, da ni težav, če so na obeh straneh, pravi ljudje na pravem mestu. Zgleda, da je to tako ravno v Mozirju. -nko ZIMZELEN Vsi ljudje pravzaprav sejemo sadove našega življenja, da jih bomo na starost lahko želi; da bomo lahko uživali v počitku, v ugodju, v miru, ki smo si ga vsaj po pričakovanjih zaslužili. Toda pričakovanja so negotovost, odvisna od prihodnosti, kolo sreče pa se naglo obrne; zato premnogo starejših ljudi kar naenkrat ostane samih, samotnih, neuporabnih. Počitek se prelevi v neaktivnost, otopelost, zagrenjenost. Le redki so tisti, ki se tem občutkom, pritiskom sveta, znajo upreti; ki znajo poseči vase in najti voljo za pot do življenja, vrednega človeka. - In tukaj pride na vrsto ZIMZELEN. To ni navadna skupina za srečevanje starejših ljudi; to je predvsem skupina za samopomoč, ki že od leta 1991 deluje v Žalcu pod okriljem Centra za socialno delo in njihove direktorice Irene Pražnikar. Vodja projekta je dr. Jože Ramovš z Inštituta za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno dr. Antona Trstenjak v Ljubljani. Tedenski sestanki potekajo v mestni skupnosti Žalec, v znamenju kot pravijo sami: “ Stagnaciji in naglemu upadu vitalnih osebnih interesov se lahko izognemo, če razvijamo in plemenitimo svojo osebnost ter napravimo vse za boljše, bolj človeške odnose med ljudmi.” To ni enostavno delo, je pa izpolnjujoče; sem spadajo organizacije najrazličnejših izletov (eden načrtov ZIMZELENA je prehod “Savinjske poti”), srečanj s podobnimi skupinami iz vse Slovenije, obiskovanje kulturnih prireditev in vspodbujanje kreativnosti, pevske vaje, in še, in še... Program je v bistvu modificirano socialno-andragoška metoda pomoči ljudem v stiski, katere avtor je dr. soc. med. J. Rugelj. Naj omenim še nekaj podrobnosti, predvsem zato, da boste ZIMZELEN bolje spoznali: članstvo je prostovljno, vključi se lahko vsakdo, ki je pripravljen upoštevati program, ne glede na kraj bivanja. Pred kratkim so objavili tudi časopis, ki se prav tako imenuje “ZIMZELEN”, v njem pa je zbranih ogromno rezultatov njihovega ustvarjanja, njihovih mnenj. Priprave že tečejo na povezavo prve in tretje generacije, ki ima za cilj predvsem izmenjave izkušenj. Za konec pa še ena misel iz časopisa ZIMZELEN: ”Čeprav se vsi nahajamo na istem čolnu za isto mesto, ne uživamo vsi iste udobnosti v času potovanja; bogastvo samo po sebi postaja z leti manj pomembno. Stvari, ki se dajo teže meriti, stvari kot so zdravje, temperament in spoštovanje, pomenijo vedno več v človeškem življenju.” Peter Zupanc TRGOVINA S KURILNIM OLJEM LIBOJE {O? MALO RABLJENE SAMONAKLADALNE PRIKOLICE ZA SENO OD 15 DO 25 m3 PROSTORNINE PO UGODNIH CENAH! Tel.: 063/707-420, 708- 242, fax.: 708-230 ^]čnynp<^zsxn7lfcid6 ČAuma m obutev, d.o.o. Smo najOečji in najugodnejši prodajalec obutve adidas’ na slovenskem tržišču. V MESECU OKTOBRU OMOGOČAMO CENEJŠI NAKUP! OB PREDLOŽITVI TEGA KUPONA, VAM V VSEH PRODAJALNAH PRIZNAMO 10% POPUST NA VSO OBUTEV. Vrednost nakupa je neomejena. Zavijte v pravo prodajalno - NrlilDOriB @LAS Šuumjškj* PL •£ii"LA\ n/\ Siii m •c......" 1 i 1 ■'l I i o a a 'N O ^Si •1 s i 3 - 3 .Hi 'Vi M o -J 0) de/&Sne Tnu Urfdnir/ra G, l q ________________ k c de k. k' s a. Soe posifa™ naj/eprl poidrcmi Xiz pre/epecja j,# § dopujkx £ -i » s ia Sili prad /repa VdiuLc t/ASLB iiL>yL>isiiiL> JiHlTJllliiiL* Ži^jbimj^i 'mm NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: l_J 12 mesecev - 25 številk 2.000 SIT Q 6 mesecev - 12 številk 1.200 SIT Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! Telefon:. & Podpis in žig: SfIRSfl d.o.o. Velenjska cesta 12 63310 ŽALEC COBISS s ' !. m C 3 m >