Politični ogled. DRŽAVA SHS. Beograjska vlada se največ bavi z bivanjem Ra•lioa T inozemstvu in pa s tem, kako bi se obznane dale _ayaliti na Hrvatsko. Upanje na neko novo hrvatsko srtranko, ki bi Hrvate pokorila Beogradu, je upadlo, zato pa sedaj beograjski vladni in zlasli še demokratski listi varajo javnost z vestmi, da je avtonomistična ali proticentralistična opozicija popolnoma razpadla. To je in ostane pobožna želja. Vladni krogi naglašajo, da bo aajprej Radič obtožen in v odsotnosti obsojen radi yeleizdaje, da je Pašič z vsemi temi koraki zadovoljen, da pa hoče, naj se še nekaj časa počaka. Izjemnega zakona še ne mislijo proglasiti nad celo hrvatsko seljaško atranko. Hrvatski listi odgovarjajo na vse to, da kažejo yse take grožnje veliko vznemirjenost vlade in pa nejpoziianja merodajnih činiteljev glede pravnih določil, ki še yedno veljajo za Hrvatsko. Opozarjajo vlado na to, da je Avslrija brvatske begunce sicer zasledovala, da je zaplenila njih premoženje, a jih ni obtoževala veleiudaje ker na Hrvatskem ne more biti nihče sojen v odsotnosti. Vidi se, da bi v Beogradu na vsak način radi ifczvali nemire na Hrvatskem. V razne kraje so začeli pošiljati takozvane «leteče oddelke«. To so močne žandarske patrulje, ki iščejo vojaške begunce in pa orožje, občine jih pa morajo.izdržavati. V teh oddelkib so po veliki večini žandarski novinci, ki se silno oblastno in nezakonito yedejo nied ljudmi, če bi pa došlo do ne—lirov in spopadov, bi pa vlada rekla: glejte puntarje in Hrvate bi postavila izven zakona. Vodstvo seljaške stran ke je izdalo oklic na ljudstvo, naj se zadrži mirno ter se ae da izzivati. Ko se na eni strani iz političnih razlogov tako neti nemir, je po Vojvodini in po čisto srbskih krajih javna yarnost skoraj pri kraju in bijejo se boji med Orjuno in tned srbskimi fašisti, nazvanimi «Srnao.« V Novem Sadr in okolici n. pr. je na obeh straneh par mrtvih in še yeč ranjenih in zapori so teh izgrednikov tako prenapolnjeni, da ne vedo več, kam z njimi. V jnžni Srbiji so p* še od občinskih volitev sem boji med Srbi in musli¦nani in y Beograd prihajajo poročila, da se hočejo - mnogoštevilne muslimanske družine izseliti v Turčijo iti Albanijo. Notranjo politiko, ki rodi take sadove, pa spremlja tudi zelo slaba zunanja politika in to se vidi zlasti sedaj, ko je reško vprašanje doseglo syoj usodni vrbunec. Rapallska pogodba je dala Reki samostojnost, nam je pa pripoznala Baroš in Delto, in ko so italijanski faSisti navalili na Reko ter ji vzeli samostojnost, se tedaoja radikalno-demokratska vlada v Beogradu za to ni brigala. Ničesar ni storila, da se izvede mednarodno določilo, ki je zlasti za nas Slovence in Hrvate velike važnosti in pomena. Italijane je to ohrabrilo in tako so sedaj Jugoslaviji nastavili nož na yrat: ali pusti, da s-kupna komisija, v kateri so pa seveda oni prvi in glavni, za dolgo dobo let upravlja z Reko, Barošem in Delto, ali pa ds Itaiijani to sami zasedejo. Eno in drugo hočejo Italijani že s 1. septembrom in kakor vse kaže, je Reka izgubljena. Naša vlada je prvič zamudila pristop do mediiarodnega razsodišča, ker je predaleč in predolgo popuščala pred Ilalijo in drugič se očitno vidi, da ji ni za to, da bi s tem malim, kar daje rapallska pogodba, pridobila hrvatsko in slovensko narodno gospodarstvo pred srbskim, ki'nima Slcadra in ki je tudi glede solunskega pristanišča napram Grkom še vedno na slabem. V reškem vprašanju se dobro vidi, kako slabo je za jugoslovansko državo, ker Hrvali in Slovenci v njej nimajo prave veljave. Sedaj zopet poročajo nekaj iz Beograda o sporazumu v reškem vprašanju, pa to gotovo ne bo ugodno, ker sami vladni ljudje v Beogradu o sporazumu ničesar ne vedo ter si ne morejo misliti, kako bi se kaj ugodnega sporazumelo ali sprejelo brez hitrega obvestila vlade. Pašič se je odstraiiil, da lahko vso krivdo zavrne na druge in v Zagrcbu že razgiaša poštna direkcija, da se ne sme vcč pisati «Reka«, temveč samo «Fiume.« — To so značilne okolnosti «sporaztuna.« S 1. septembrom se je kar čez noč prevzcla južna feleznica v državno upravo. Vlada je brez parlamenta izvedla rhnsko pogodbo o prevzemu južne železnice. Ta korak je prenaglen in vznemirjeno je na eni strani žetezniško osobje radi nestabiosti, na drugi pa pridobitˇeni krogi, ki imajo slabe izkušnje z državno železniško wprayo. Jesensko parlamentarno delo se prične prihodnji teden. Za ponedcljek, dne 10. t. m., je sklican financijski odbor. Obravnaval bo kot prvo točko izpremembe zakona o taksah. Kakor znano, predlaga finančni minister yelike izpremejmbe, ki naj po njegovi izjavi prinesejo državni blagajni okroglo 100 milijonov dinarjev novib dohodkov. Naši zastopniki so ugotovili, da bi bil finan•5ni uspeh okroglo 450—500 milijonov dinarjev. Gotovo bo prišlo pri zakonu o laksah do oslrih spopadov, kajti tako fiskalnih taks, kakor jih predlaga fii\ančni minister, ne moremo sprejeti. VOJNA NEVARNOST GRŠKO-ITALIJANSKjEGA SPORA. Uiaor italijanske vojaške komisije, ki je vršila razmejitey med Grčijo in Albanijo. — Atentat se je izvršil dne 27. avgusta na cesti, ki pelje iz Janine na Santi Quaranta, in sicer v bližini grškega obmejnega mcsleca Kokadia. Cesta pelje tam skozi velik gozd. Nekaj minut po odbodu albanskcga delcgata, ki se je peljal prvi naprej, so položili ncznani Ijudje preko ceste deblo, vsled ftesar se je moral ustaviti avtomobil, v katerem se je vottila italijanslta delegacija. V trenutku, ko je avtomobil •abstai, 90 padli pryi streli. V bližini se nabajajoča grš- ka straža jc slišala 30—40 strelov. Zvečer so šele našli enega mrtveca v avtomobilu, šliui pa ob cesti. iMrliči niso bili izropani in tako se sklepa, da je bil napad političnega značaja. Ker so grški listi zadnji čas ostro pisali proti Italiji, je italijanska vlada Grčiji pripisala vso krivdo in odgovornost ter ji poslala ostre zahteve po zadoščenju in odškodnini z rokom od 5 dni. Italijanske zahteve so podobne avstrijskim Srbiji leta 1914 po\-odom umora prcstoloiiaslednika v Sarajcvu. Grška poslanim zahtevam ni mogla ugoditi in Ila!ija je začela irvajati svoje grožnje — vojaški pohod na -Tške otoke, v prvi vrsti na Krf. Otok Krf je bil ob zasedbi bombardiran. Porušeno je policijsko in šolsko poslopje, 15 Grkov je ubitih, Italijani pravijo, da so bomhardirali otok radi grškega odpora, grška poročila pa trdijo, da ni bilo nobenega povoda za obstreljevanjc. Grčija jc prosila Društvo narodov za posredovanje, angleški in švedski delegat sta v svetu Društva narodov odločno zastopala mnenje, da spada grško-italijanski spor pred Društvo narodov, dočim je italijanski delegat Salandra to tajil. Francoski delcgat ni podal nob«ie izjave. St\rarno stoji angleško javno mnenje na stališču, da je Italija z zasedbo Krfa kršila pogodbo iz leta 1863, v kateri so Anglija, Francija in Rusija, ko je Anglija Krf izročila Grčiji, jamčile yečno neodvisnost tega otoka, ki tvori ključ k Jadranskem morju. Vendar pa Italija na to lahko odgvori, da te pogodbe ni podpisala in ni priznala. Pač pa se Italija laliko obdolži, da je kršila § 12 in 13 pogodbe Društva iiarodov, ki obvczuje včlanjene države, da svoje medsebojne spore predlože Društvu narodov, preden začno \ojsko. Toda tudi ta 2 paragrafa sta preveč nejasna, ker ne izključujeta represalij, zasedbo Krfa pa Italija predstavlja kot golo kazensko sredstvo. Na vsak način pa je javno mnenje Evrope proti Italiji, ki je bombardirala popolnoma neoborožcno mesto in s svojim postopanjem ogroža ravnovesje v Sredozemskem morju, mir na Balkanu ter mir v Evropi sploh. Kar se tiče jugoslovanske vlade, izjavljajo «Novosti«, da želi naša vlada oslati popolnoma nepristranska, pa da tudi ne prevzame nobenega posredovanja. Angleška vlada je poslala svoje malleško vojno brodovje v grške yode. Nepojasnjeno je stališče Fran cije. POTRES NA JAPONSKEM. V soboto, dne 1. septembra t. 1., je zadela Japonsko, to najbolj kulturno državo Daljnega Vzhoda, nesreča, kakor je ne pomni menda človeška zgodo\iiia od vesoljnega potopa naprej. Grozen potres je v par minutah uničil par najyečjih mest, v par minutab je izgubilo življenje nad 250.000 ljudi. Potres je bil tako silen, da so ga zaznamovali aparati na yseh potresnih opazovalnicab na zemlji. Prvi potresni sunek se je začutil zjutraj okrog 4. ure. Potem pa se je zemlja tresla neprenehoma par ur. Najmočnejše je potres divjal med mestom Jokohaiua in glavnim mestom držav«, Tokijem, tam kjer se nahaja ugasli ognjenik Fuji. Mesto Jokohama, ki je največje in .najvažnejše pristanišče Japonske, je bilo uničeno v šestih minutah. To mesto je popolnoma novcga izvora ter sezidano povsein po evropejskcm vzorcu. Prebivalcev ima okrog pol miiijona. Pred 50 leti je na tem mestu še stalo priprosta ribiška vas, toda vstrajnost in podjetnost Japoncev jo je pozdignila do enega izm«d prvih mest v državi. Zlasti Iepo je bilo urejeno pristanišče, ki je bilo po lpielnem delu dograjeno ieta 1912. Prizori v mestu med potresom so bili strašni. Na lisoče ljudi je ležalo mrtvih in ranjenih pod ruševinami, katere je zajel požar. Drugi so bežali po ulicah, ne vedoč, kam naj se rešijo. Največ ljudi je pobegnilo na parnike, ladje in čolne, ki so stali v pristanišču; mislili so, da bodo na morju varni .Toda potres je razburkal morske valove, da so razbili mnogo ladij. Velikanski va lovi so se razlili po obrežju, uničujoč pod seboj vse, kar je še ostalo od potresa ohranjeno. Polem pa je začel liti dež, ki je sicer pogasil požar v mestu, toda ljudje, ki so se rešili, so bili brez vsakega zavetja, ker je tudi v okolici vse razmšeno ter so bili več dni izpotavljeni dežjn in mrazu ua prostem, tako da jih jc mnogo umrlo, mnogi pa so si vslcd obupa sami končali živl jenje. Še hujšo nesrečo pa je potres j>ovzročil v Tokijn, ki je največje in glavno mesto Japonske. Tokijo šteje okrog dva in pol milijona prebivalcev tcr se razprostira na velikanskem prostoru 1900 kyadratnih kilometrov. Veliko površino zavzemajo vrtovi in krasni parki, ki ob dajajo skoro ysako hišo. Poslopja v Tokiju so skoro vsa japonskega značaja ter lesena. Zalo pa se je lahko tako hitro razširil požar, ki je v par urah objel eelo mesto. Zgorela je tudi cesarska palača, ce-sarska rodbina pa se je z največjo težavo rešila. Polres jc v okolici 100 km okrog Tokija uničil vsa poslopja, razdrl žclezniške proge ter brzojavne Ln telefonske napeljave. Vlaki, ki so vozili na progi, so se ysled potresa prevrnili ter je mnogo ljudi pri tem našlo smrt. V krajc, ki jih je obiskala ta grozna ne-sreča, prihaja od vseh strani pomoč. Tudi iz inozemstva, zlasti iz Amerike, je prispelo vojno brodovje ter yojaki pomagajo rcševati, kar se še sploh da rešiti. Položaj cele držaye je po tej katastrofi silno težaven. V okolici Tokija in Jokohame so se nahajale tudi najvažnejše tovarne, ki so tudi uničene, tako da je celo gospodarsko življenje japonske države za več let uničeno. Naši poslanci mod Ijudstvom Shodi naših poslancev: Dne 8. septembra: 1. Sy. Križ nad Mariborom (po sv. maši y druJtvenih prostorih — posl. Žebot. 2. Sv. jPrimož na Pohorju (po ranem sv. opravilu pri cerkyi) in Kamcn pri Vuzenici (po pozni sy. maši pri oerkvi — na obeb shodih go- vori poslanec Pušenjak). 3. Sv. Bolfenk jpri Smiiščti (po rarti shižbi božji pri cerkvi) in v Središču (popoJdne v KatoHškem domu — na obeh shodih goyori poslanet- Bedjanič in Vesenjak). I>ne 9. septembra: 1. Velika Nedelja (po rani sveti maši pred cerkvijo — govorita poslanca gospcnia Bedjanič in Vesenjak). 2. Makole (po rani sv. maši v Društyenem domu) in Studenice pri Poljčanah (po \ečernicah — na obeh sbodih govori poslanec Falež.) 3. Jurklošter (po sv. maši pri ccrk\i — noslanec Kugovnik). 4. Rcmšnik (po prvi sv. maši pri cerkvi — posl. Pušenjak). 5. Sv. Jurij ob Pesnici (po rani sv. maši v drnštvenih prostorih) in uornja Sv. Kungota (v cerkveni hiši gospodarsko zoborovanje — na obeh shodib govori poslanec Žebot). Dne 16, septembra: 1. Sv. Jurij ob Ščavnici (po rani sv. maši v župnišču — poslanec dr. Hohnjec). 2. S\. Tomaž pri Ormožu (po rani sv. maši pri cerkvi — poslanec Bedjanič). 3. Sv. Venčesl (ob 7. uri po rani sv. maši) in Sloy. Bistrica ob 11. uri po poznem sv. opravilu — na obch shodih govori poslanec Falež. 4. Kotlje (po sveti maši — poslanec Kugovnik). 5. Olimje (po sv. maši v gostilni Kos) in v Inienem (popoldne y gostilni Pajk — na obeh shodih govori poslanec Vrečko). Shodi narodnega poslanca Krajnca. Dne 8. speteinbra: Videm (po rani sy. maši in po pozni sv. tnaši v Zdolah pri Vidmu. Dne 9. septembra: Braslovče (po raiii sv. maši in popoldne y Polzeli, Dne 16. septembra: Sv. Jurij ob južni železnici po rani sv. maši in po|joldne v Gelju. Poslanec dr. Hohnjcc je v nedeljo, d-ne 2. sftptem- ]>ra, poročal svojim volilcein pri Sv. Križu pri Ljuto- meriu V jako velikem šlevilu zbranim poslušalcem je govornik pojašnjeval yzroke, ki so dovedli do sedan-  jega nepovoljnega stanja v naši državi. Zli nasledld centralistične ustave in centralistične uprave se mno- žijo od dne do dne ter kažejo v jasni luči one slovenske strankc, ki so slovensko ljudstvo ukovale v spone cen- Iraiizma. Kakšno nesrečo so na naš narod spravili in kakšen zločin nad njim storili slovenski samostojneži  in dcmokratje, ki so glasovali za cenlralizcm, in slov. socijalni demokraljo, ki so ga odobiavali ter ga še odo- bravajo, dokaz za to so vsi oni slabi zakoni, ki jih kuje  cenlralizirana zakonodajaia kovačnica v Beogradu. Na-  ši poslanci so se tem zakonom, ki so vzbudili nevolj« med našim ljudstvom, na vso moč protivili, pa so bili preglasovani od vladinih strank: od radikaloy, Tur- kov in Nemcev. Govornik je nato razpravljal o revizio- nističnejn bloku, o njegovem postanku, namenu in po- menu v notranji politiki naše države, o položajiv kj ga je v bloku in tudi v državi ustvarilo potovanje Ra-- diča v tujino. Pojasnil je tudi, kolike vrednosli so tiste vesti, ki se zadnji čas širijo v javnosii o nekakih poga- janjih naše stranke z radikalskimi yoditelji in celo o vstopu naše stranke v vlado. Končno je izjavil, da na- ša stranka od svojega programa in od borbe za istinito avtonomijo Slovenije ne odstopi. Prodsednjoči župan Stuhec je predložil, naj zbor voliicev izreče poslancu ljutomcrskega okraja in vsem poslancem Jugoslovan- skega kluba popolno zaupanje in priznanje za doseda- nje delo. Predlog je bil *enoglasno siprejet. Sprejeta je tudi bila resolucija zoper ukinjenje jesenskih šolskih počitnic na deželi in za zopetno nvedenje jesenskib po- čitnic.