Hm largatt SUtoSui DmSb Is the United States. wyJay except Sundays ud let*] Holiday*. 75,000 Readers. NARODA Lisi slavefiskifi delavcevY Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom mrnianjamo, da vel m pošiljamo potrdil za poslano naročnino. Zadostuj e potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. Uprava. TELEFON: OHelsea 3—1242 Enter* as Seoond Glasa Matter September 21, 1903, at the Poet Office al Hew York, H. T, vader Act of Congress of March 3.1879 TELEFON: OHelsea 3—1243 No. 263. — Stev. 263. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 10, 1937-^SREDA, 10. NOVEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, PROTIKOMUN. POGODBA DEU DRŽAVE V DVA TABORA Ramsay McDonald nenadoma umrl POGODBI SO ZELO NAKLONJENE PODONAVSKE DRŽAVE, MED NJIMI TUDI JUGOSLAVIJA Protikomunistični načrt je zelo obsežen. — Angleška in francoska vlada nista vedeli, da bodo sle Japoska, Nemčija in hailija tako daleč. — Najbrž se bodo fašisti po vsem svetu združili v boju proti komunizmu. — Poljska se zaenkrat še ni odločila. BIVŠI KRALJ SE JE OPRAVIČIL R00SEVELTU Vojvoda Windsorski je poslal sporočilo predsedniku Rooseveltu. — Obžaluje, da se ne more odzvati povabilu. PARIZ, Francija, 9. novembra. — Protikomu-nistična pogodba treh držav, ki je bila v soboto podpisana v Rimu, je mnogo bolj obsežnega pomena, kot pa je bilo splošno domnevano. Angleška in francoska vlada sta bili mnenja, da bodo Italija, Nemčija in Japonska zadovoljne s tem, da bodo bolj složno izrazile svoje težnje na Španskem in na Daljnem Iztoku in bodo združile jsPoroei,°. v katerem izraža svojo politiko v osrednji in južni Evropi in v Azi>°je obžalovan*' da se ne ji, da pa drugače ne bo posebnih prememb. Sedaj pa ste se obe vladi prepričali, da so šle te tri države mnogo dalje. Evropske demokratske države se sedaj boje, da se bodo fašisti po celem svetu združili ter se bodo borili proti komunizmu. Upravičena je tudi sumnja, da so Italija, N em-čija in Japonska sklenile tajno vojaško pogodbo, kar je posebno razvidno iz tega, da so se tudi nemške bojne ladje udeležile italijanskih manevrov pri italijanskem vojnem pristanišču v Gaeti v Sre-t4" ?r.oti ni^emu obi,ku, tem j : . * vec je samo protestirala proti dozemskem morju. - I bogatemu inžinirju Bedauxu, Ta pogodba bo podlaga za fašistični boj proti ki je pripravil vse potrebno za vojvodov sprejem. Gre-en je v svoji izjavi vojvodo izrecno povabil v Združene države ter rekel, da bo njegov prihod dobrodošel. Ko je Edvard izvedel za protest delavske federacije, je svoj obisk preklical in navzlic Gree-novemu povabilu sedaj ne bo prišel, temveč mogoče šele spomladi. S0VJ. UNIJA PROTESTIRA PROTI POGODBI Pogodba z Nemčijo in Japonsko je neprijatelj-ski čin za Rusijo. — Diplomatski odnosa ji ne bodo prekinjeni. RIM, Italija, 9. nov. — Napeti odnošaji med Italijo i a Rusijo so se zelo poostrili, ko je sovjetski poslanik Boris E. Stein uradno obiskal vnanjega ministra grofa Galeazzo Ciana in mu je vročil noto, ki pravi, da smatra Rusija pogodbo, ki je bila v soboto sklenjena med Italijo, Nemčijo in Japonsko proti komunistom, za "nepri-jateljski čin." Ta korak bo najbrže vedli do preklica italijansko-ruske pii-jateljske pogodbe, ki je bila podpisana septembra 1933 in komunizmu po celem svetu. Po vzhodno - evropskih državah je opaziti veliko naklonjenost do protikomunistične pogodbe. Pogodba poudarja, da se komunistična interna-cijonala meša v notranje zadeve drugih držav in ogroža svetovni mir — kar pomeni, da si Italija, Nemčija in Japonska prilaščajo pravico, da zaustavijo komunizem, kjerkoli se pokaže. Tretja točka pogodbe določa, da je postavljena stalna komisija, ki bo zasledovala delovanje komunizma in našla sredstva, kako ga bo mogoče uničiti. Glavni 4 protikomunistični" stan bo v Berlinu, kjer bodo nemški, italijanski in japonski štabni častniki delali strategične načrte proti komunističnim državam in bodo tako razdelili svet v fašistične in demokratske države. Demokratski diplomati so prepričani, da imajo demokratske države premoč nad fašističnimi državami tako glede vojaštva kot vojaškega mate-rijala, toda demokratske države niso zdriižene med seboj kot so fašistične. Kakor je razvidno iz pisanja listov v Avstriji, Madžarski, Jugoslaviji in Romunski, so te države naklonjene protikomunistični pogodbi. PARIZ, Francija, 9. novembra. — Francoski vnanji urad je naznanil, da je vnanji minister Yvon Delbos izdelal načrt, da obišče Poljsko in države Male antante, da se posvetuje ž njimi o protikomunistični pogodbi, ki je bila v soboto podpisana v Rimu. Odpotoval bo takoj, ko bo končana konferenca v Bruslju. Poročila iz Poljske pravijo, da se bo Poljska najbrže pridružil^ protikomunistični pogodbi. Ravno tako prihajajo poročila, da bo Nemčija povabila Cehoalovaško, katero nazivlja nazijsko časopisje "sovjetska prednja straža v Evropi", da pristopi k protikomunistični pogodbi. CeHoslovaska bo prisiljena pristopiti, ker bo v nasprotnem slučaju pbdolžena, da je zaveznica komunističnih držav in bo Nemčija po pogodbi u-pravičena posredovati v Cehoslovaški. PARIZ, Francija, 8. nov. — Edvard vojvoda Windsorski je predsednik Rooseveltu poslai i more odzvati predsednikovemu 'povabilu v Belo hišo. To sporočilo je predsedniku izročil francoski poslanik v Washing-tonu. Vojvoda Windsorski je v petek opustil svoj nameravam obisk v Združenih državah, ker je delavska federacije v Baltimore protestirala proti njegovemu obisku. Pozneje je pred- tednik delavske federacije W. I [e^eijavnale ^ eno let;<> zdaj lovili še po-slednjega kolovorljo cigana .Još-ka 'Kokosa, ki je doma iz okolice Murske Sobote. Zvedeli so, da se skriva v ciganski vasi Olj Peter • # • • • • Zgaga obravnavali zanimiv slučaj ter izdali potem tudi zantinrivo razsodbo. Trgovski pomočnik je tožil svojega prejšnjega gospodarja, ker ga je ta brez pravilne odpo-vrtli in roka odpustil iz službe. ter zahteval ml njega od-škofinino. Gospodar pa je pre«I soihiiki navajal, da je svoje uslužbenca odpustil iz službe ka patrulja f*- je neopažena pri. bližala ciganski kolibi jn jo ob-•kolila. V kolibi je bil Joško Kokoš z 18-letnkn sinom .Josipom. ki je takisto bil član razbojniške družbe in se najrajši preoblačil v orožnike, med tem ko je njegov oče pri razbojniških pohodih nastopal kot orož-niški narednik, f'iin je mlajši eigan opazil orožnike, jih je lin- zato, ker je zvedel, da grdo pre-i tel napast i, tenia neki orožnik t epa svojo ženo. Xa ta zago- ga je ranil v desno nogo in ga Jvor gospodarja, ki je bil doka- onesposobil za -borbo. Drugi zan in utemeljen, je sodišče raz., pa je pogodiil starega .loška sodilo, da je bil gospodar upra- Krtooša, ki je obležal na mestu vič.en odfpnfetfti svojega pomoč- mrtev. Mladega cigana so pivnika, ko je zvedel,'da pretepa jneljali v bolnišnico v f'akovcu, ženo. Človek, ki svojo ženo pre-; kjer je nastopilo za-trupi jen je tepa. kaže surov značaj. Take-, in je čez noč soon izdihnil. Ta-| ga človeka pa ni prisiljen nihče j ko se je žalostno končalo paše-imeti v služba. Zato ga je u- j vanje zloglasne zločinske Wp«4. Združenih državah že od prej ljana, trefba priložiti pristo.jbi- ko so uvedli s]n*ičevalo o prihodu, taki zadostni dokazi so — na primer — stare pobotnice za plačilo davkov ali najemnine, poročni listi in krstna rojstna spričevala otrok, ki utegnejo dokazati tako bivanje, bančne vložne 'knjige, potrdila delodajalca, pisma delavskih organizacij ali jednot, stara pisma s postnim pečatom, ki so bila nanj naslovljena, stare šifkarte in potni listi in sploh vsa ko staro potrdilo, ki ute-grv cijskih družb je razvidno, da so znašali dobički v prvi polovi-ei leta 1937 nad 666 milijonov jenov. To je 13 odstotkov vplačanega kapitala v primeri z 11 odstotki lani v istem razdobju. Xajbolj so narasli dohodki vojne industrije. Tovarne, ki izdelujejo predmete iz železa in drugih kovin, so napravile v prvi polovici tekočega leta 20 odstotkov dobička. Japonsko, ministrstvo za notranje zadeve je nedavno izjavilo, da je za delavce, zaposlene v vojni industriji, postavno določen dvanajst urni delovnik. Po nekaterih tovarnah delajo delavci po štirinajst ur na dan. Ameriki pred dnem 29. junija 1906 in po njem. Izkušnja u<*i, da je najlažje dobiti cerkvena potrdila, alko je bil kak dogodek v družini vpisan v knjige no za spričevalo o prihodu, ko se vioži prošnja za drugi papir. Sm-eda inozeanec, ki se nahaja rtezakoni'to v Združenih državah, ne more dobiti spričevala o prihodu in je zato izključen iz ameriškega državljanstva. Ako pa je kdo prišel ne- pratvičeno odpustil iz službe takoj, ko je zvedel za njegovo surovost. RODOLJUBEN VOHUN. Pred lyonskim vojaškim sodiščem je stal Francoz po imenu Bernard zavoljo vohunstva. Priznal je, da je z italijanske strani dobival m sečno kakšnih 2000 dim za te namene, da je pa Italijanom dobavljal samo nerabne informacije. "Veselilo me je.'* se je za- zakonito pred dnem 3. junija g™-arjnl, "da sem od naših ««» 1931 oziroma, ako se ne more najti zapiska o njegovem prihodu pred tem dnevom, on smie vložiti prošnjo za "(registracijo". Ako dokaže, da je od svojega prihoda naprej živel v tej deželi, se njegovo imr- vpiše v zapiske priseljeniške oblasti in se mu potem iada spričevalo o prihodu, ko zaprosi za državljanstvo. Važno za potovanje. ta*, je prtrte, fe je Mm *utaj« Via . fc .. m m - pranMO) jo Nedriavljmnl naj M M Ml h WMUBCUM ptvrmtM 4mU«jt. RE-ENTRY KM* tan) tak«) IJmm ¥a pitmlL SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Banu) 216 Wert 18th Street New York, N.Y. Denarne poslljatve mmm«wmMiHiiiBii^ inwswwpwr WBMKIISIOTM m«1' wtmmtmmmmmammmim DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T JI'MIHI V Ml) \ ITALIJO trn $ S.N I 7.S« )P.«"i I4S.M IMn. IN 1MB m Din. S»« Mu. m IMn. im IMn. Za $ 6.3."» t I1ZS Lir Lir 1M m S 28.3« .......... Ur 500 $ iUo flltJM llfllJO lir 1000 Ur 000« Ur MIO KKH SK jtninilk iImM MijNA VAKAiiU UV«AUIIUIU H) CAJUJL LBTTKR lk PRISTOJBINO $1^- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY »G Uro Naroda' no WEST 1Mb SI KKKT NKAV VtlKK. N. sedov ki nam prizatle-vajo toliko zla. dol»ival denar, ]>a nis mi nikoli nveslil na to, da hi svoji domovini škodoval. Moje namene so bilo po]K>l normi rodoljubne." Sodi5oadla z mm. Dimg drugega <;ta udrihala po vraitu in f»o glavi. Rinlnilo Drea ji1 s tako močjo usekal svojega nasprotnika Dragišo Markoviea v vrat, mu je prese-kal žilo ali preti tem ie tudi Markovir možno ranil Divo. Vsa oblHa s krvjo so prepeljali mlada na-«]»rotniika v bolnišnico, policija je uvedla preiskavo, ravnatelj gimnazije pa je do nadaljnega nrepovedal ssemu svojemu di-ja. Stojiš ob cesti in čakaš. Ko drvi mimo, pomigaš. Včasi se ustavi, včasi pa tudi ne. Oe so •ne ustavi, stopi okrog vogala, pa »boš najmanj dva flli tri dobil. r^) — Kaj si že slišal, da sta se dvobojevala dva zdravnika? — Nisem. S kakšnim orožjem pa sta se — s pištolami ali sabljami ? ' — Ne -s pištolami, ne s sabljami. Zapkala -sta drug dm-pemn zdranrila." Neki ameriški milijarder je imel časih čudno ekscentretič-U© domisleke. Nekoč je v takšnem razpoloženju povabil k sebi na obed najbolj znane humoriste. Ko so gostje sedeli za mizo, so prinesli služabniki ogromno .skledo, (loetltelj je prijel za zajemalko in obrnil k gostom z vprašanjem:: — Ali smem prositi za krožnike? Po t«-h besedah je zajel iz skldde — mero blatnikov, katere je vfc-ul vsakemu posebej na krožnik. Vsi so bili taiko osupli zaradi takšne "jnhe", da so v zadregi molčali. Samo neki gost je imel toliko prisotnosti duha, da se je o-glasil: — Ali smem prositi še eno pore i jo? Za mladim dekletom je začel laziti precej premožen možak, ki je že vsepovsod poskusil svo-josrečo, pa ga nofcena ni hotela. Ko sta bila nekoč sama, potegne iz žepa krasen demantni prstan, in ga je ponudi rekoč: — Moja ljubezen je taka kot ta'e prtstan. Natančno ga poglej: nima ne konea ne kraja. Dekle se nekoliko zamisli in pravi: — Da, ttrdi moja ljmbezen do tebe je slična 'pristanu. — Ali res, ali res? — .je blaženo vzkliknil. — Seveda je res. Nima namreč začetka. p^p- Zelo zanimivo je poslušati zakonee, ko tarnajo o svojih križih in 'težavah. Običajno ne prisluškujem, toda zadnjič sem slučajno slišal nprlvse zanimiv ]X>govor. Pri so»i-n< družabni ce. • NI bilo treba t\o»lgo čakati. . bča-ni. Sorodniki s») taikoj začeli vreti skopaj, j^očakali niso niti toliko časa, kolikor se spodobi, da nmijejo >iu preoblečejo mrliča. Kajti poikojnica je bila pomožna ženska. Vza< fi prišli v stanovanje pokojni«-« napolnit ž»4odr«*. Pri ti 111 ji-bilo slikati marsvkakšno pikro <4»aako. 44Kad#r .-vm ji prisil vofr'it wto letni" j«» pripovedova1 v ni prilled« nikoli na mi zo. Kar nami je pa poklonila raisa do časa. itak ni vrednr. omenlhe." 1MOVITA TETA 1 Družba se je ob čaju polagoma razživel«, da>i so moški predlagali odhod v kavarno. Ženske so jih zadržale iz rado-\Vdnosti, kaj \>e se bo |K>ka-zalo njih ofam, ko l>odo cwl|>rli omare. Žač<>le so tudi brskati po .predalih in so premešale Vise perilo, .stwklen i no in porcelan. Pri tem si je vsak sorodnik mislil svoje. U.paT je namreč, da j«' ]w»kojnica nje-ga postavila za — edinka Jle-lira. Sramota spričo soroomo že mi ifH^krbeli, da ne ostanete lačni na ulici. Se bo že našel kakšen izhod." Ta obljuba pa nikakor ni zadovoljila mlade študentke, ki je bridko čutila, da je izgubila * pokojnico veliko dobrotnico. Elizafcota je stekla k hišnici ter ji naročila, naj privede najbliž-jHga adravni k«. Sorodnikom pa je ra/.lo/.ila. da je treba spoštovati &ljo pokojnice, ki je večkrat izrazila bojazen, da ne j "GLAS NARODA" j r polil jamo v staro do- ^ ^ movino. Kdor ga ho A ^ če naročiti za svoje p ?^»beta na to vprašanje vedela j hi je žive nesli v grob. Kmalu odgovora. j nato je hišnica, privedla s seboj "Oh. tVj staruhi bi e love k mlade«;; i zdravnika, čisto pi-isodil, da sploh i>i na pravila oporoke," je dejal-eo-nttelila se je namreč, da ima sporočiti sorodniokm neko željo Pffltojniee, ki se je sstraišno bala. (ia je ne hi pokopali žive. Po globokeim molčanju, ki je trajalo nekaj tremvtJkov. pa je bruhnila družba skoro istočasno iz sebe: "Takšna norost! Kaj na na i storimo? Ali naj ii zdravnik z iglo .prebodi «rce?'' "Oi, takšna nepotrebna ope-raciia!" 41 In kd o bo ipla čal s i rošk e?" "•Staniha je mrtva." je na- zakonu kopico otroik. Dražba je bila tedaj že pripravljena na odhod. Vsi so se spogledali, ko je vstopil mladiv doktor z iglo v roki, na nekaterih obrazih se je celo razodevalo nekakšno ogorčenje. Resnosti in energiji, s kaitero ise je Ztlravnik lotil svojega edla, f>a se ni ui>al nihf*' |M>staviti robu. Tn glej — zgodil jse je čudež! Soka — solza trpkosti in bolesti .strahu in groze se je tedaj pnice — ki je slišala vse, /kar so sorodniki govorili o ti ji. "Saj ta ženska ni mrtva!" je ugotovil zdravnik, ko jo je pretfftRlal do kraja. "Ona živi. Samo krč jo drži, da snejiiore govoriti, niti se ganiti. Sliši ill čuti pa vse." Po teh besedah so se sorodniki dnmg za drugim prihuljeno iztibotapili iz soIk*. Ženske pa so od jeze grizle ustnice. In kako so 3'-le bile razočarane, ko so izvedele, da "pokojna" svakinja in teta še vedno živi! Tn da jo je vedno osknbuje študentka Elizabeta, ki jo je stara dama postavila za edino dedič-no svojega imetja. Po smrti stare damle se je Elizabeta o-možila z wlravnikom, ki je nje^ no do'brotnico rešil sitrašne«mr-ti iin je imela ž njim v srečnem PODGAN AV CERKVI. V cerkvi nekega manjšinske-, ga kraja blizu AaJborga na Danskem, je prišlo do razburljivega dogodka. \'ei*niki so pravkar peli zadnji kitico neke pts-m'i, ko je stekla podgana po cerkvi. Xawtalo je veliko razburjenje, ljlidje so vipili in ^ stiskali skupaj. Neprijetna ži-| val, pni\"a orjakmja svoje vrste, ]»a ni dala preplašiti in je stekla ira prižnieo. +»aš v tre-nutiku, ko je hotel tja tudi pastor Sandhak. Ko je duhovnik zagledal podgano, je menil: "0, to je pa malo preveč prostosti! T'U imam jaz sedaj opravke!" V; cericvi je nastala mrtvaška ti-> šina. 5?a trenhitek je bilo videti, 'ktikor da hoče po FRANK AHLD? Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava (5bs Naroda NAPRODAJ JE rta cabin cm, ely, min NBSOTA, «BTOVIMB, ob* gaj**, 65 akm ta imijmi te MH milk Br. Mtaui. TAm« t IS aatani; vHft herfeei; vm v aaj-Tri eprmljeoe lo*-k»hl prmU n dve kari; r, UMm ta>sMt fNfeUr n i; pMMt t ftifcMU 46 x M fer Ijrv. Z« Hi Vfntejte: ANTON PflDft, MU CU|f, *ELf, lMWN. ZAPRTJE, NEPREBAVA. GLAVOBOL IZGINE - CE PUETE TRINERJEVO ANGELICO! n UHOUŠh želodčno zdravilo za oksen in zimo PRI VSEH LEKARNARJIH ■iiwiiiiiiiiMpiaiii^ ADVERTISE in ;LAS NARODA ^ V PREDPRODAJI — H DOK GA VNAPREJ NAROČI Ml IDŠULMU VELIH ZEMLJEVID ZDR0ZEN1H DRŽAV kaltmim jf d«xbaili pel /;odu-vinskib nmtjniihir .\mrrikr. Na Urugi Mraui arailj<*ri«lii m hucuii vurli ;iuicri>kib lui'sl ii> koliko prebivalcev imajo. Na«lulj<>: Koliko pivliivalivr jc Imela vta ka »moriAkit drinta pri prvdunl-ujeiu ID |Tl IHUBJCIU ijuibkuui Atetjo; glarnu inesto vsake tir turn iu fiteritu prelilvaMva. Zravna rawlHljii uits] refjlmi mesti. Z^oJovjoski iHxlatki ixjsaniexulb drtiT. Ilawla Ija mod ameriRkhnl me?ti In meisti v Ju^til Ameriki, ltd. VELIKOST 17 x 34 pateev Kdor narodi Koledar sedaj, be dobil te zanimiv icarijevld Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1938 « IZIDE NOVEMBRA MESECA KA) STRANI ZANIMIV'HO A 6TIVA .. . POVKSTI ,. . ZKMUTKPISJR .., ZGODOVINA ... NAItAVOSLOV-JK. . . S SLIKAMI LETOS BO POSEBNO ZANIMIV Cena Koledarja je 50 centov. NA HOČ1 TE PRI: 66 KNJIGARNI Glas Naroda55 216 West 18th Street New York KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST I8th STREET NEW YORK, N. Y. ROMANI-SPISI-POVESTI milili—lil 11— III''i^jjT-aiStUBMHBEBDBBHBBP PRED NEVIHTO, spisal L Turtenjev. M str. Cena JS llojstersko delo slavnega ruskega plaatelia, PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Com ___________________________ Ji Povest lz vojne dobe, ki ae je v srcih vseb nafilh raasodolb ljudi porajala misel aa edinstveno Jugoslavijo. Levstik Je to klasi-fno opisal. Z osvobojen jem domovitO uoseSe tudi povest svoj Tliek. PRIHAJAČ. spisal Fr. Deteia. 157 strani Česa JI Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega Življenja. PRI STRICU, spisal Gangi, 111 strani JO .6« PRODANE DUŠE, spisi! Joia UkovW. 160 str. Cena Kdor hoče vedeti, kaj počno faSistl z nagim nbogim ljudstvom na Krasu. na< nrečlta to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ............................................... .75 Prgeovorl, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RDEČA MEGLA, spisal Kart Figor. I5t strani. Cena ,70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen ro-mun znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čuriuvito finest, da mora člta-telj neliote z napetim pričakovanjem Citati do konra. ROMANTIČNE DUŠE, spisal Iran Cankar 87 strani. Cena ....................................—.............60 SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena .......................................... J® SUKA DORIANA G KAVA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1-J0 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleSkega pisatelja. Roman je Izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični 7sebini, po svoji globoki miselnosti in na-[letosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo naBe. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 streai. Cena ... .60 Osem povesti, ki zasltiZijo. da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50 NaS mojsterski pripovednik nam nudi v teb dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena .............................................. To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Fo3a-stni prizori so opisani točno ln natančno. Vsaka mati bi morala Čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. TATIČ. spisal Franee Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaB Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN; Vezano, 301 strani .......... 1.2* TUNEL, spisal Bernhard Keileraann. 205 str. Cena 1.2\ Globoko pod zemljo vrtajo orjgSki stroji tunel med Evropo In Ameriko. Cele armade delavcev se sarlvajo vedno globlje v osrčje lemlje. Sredi dela ialotl graditelje strahovita katastrofa, katere irtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja lnilnlrja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro- !>o in Ameriko globoko pod weaoom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Knetova. Trda vez. 51 stranL Cm_______________________ H Knjiga vsebnje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjali ženskega srca, o ljube«!." " "»o rod ulj dušali. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosiier Meriuwe. 80 straol. Cena.. S® Eden najltoljSth aplaov francoskega mojstra, vteta Ig nsSegt kmetskegs življenja. V KREMPLJU INKVIZICIJE, spisal Micbd Zevae*. 461 strani. Cena--------------L3» To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi i neštetimi npletljajl ln nasičeno vsebina da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vame v roko. V GORSKEM ZAmOTJU, spisal Anton Kader. 191 strani. Gtn___________________________ M Zanimiva povest ls prejšnjega stoletja. VRTNAR, spisal Trda vez. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrlnee. 78 str. Cena M Zanimiva povest iz časov prekrivanja koroških Slovencev. * ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ______ 75 Zvezek vsebuje povesti Mllčlnskega, Premka ln Laha. Posebno pretresljiv je spis Mllčla-skega "Mladih lanikerneiev laauil življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA, Spisal A. fienoa, i poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, ln je Jako zanimivo pisana povest Cena .......................................75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev-jevski. I. DEL 200 strani. 11. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski Je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih Jetnikov takozvanih katorgab, utrjenih 2etnl-Skib taborih v Sibiriji. ZliOflN IN KAZEN, spisal F. II. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 60G strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal dnSevnostl zločlnra kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA H C ZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80 Broširana.............60 Čltatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavju: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho: Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata"'; Kako ga je hndlč sknšal, Itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.56 V tem zvezku 6o zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki Je pogledal v širok^ svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. TomU. 220 strani. Cena ....................................-............- ."5 Roman lz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opia najbolj kravsve dobe Bosancev. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj *>. je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv 1 tudi preprostemu čltatelju. Zbirka ZANIMIVIH POVESTI primernih za odrasle in mladino. — vsebina je raznovrstna: zgodovinska, zabavna, poučna. — veČina knjig opremljena z lepimi slikami jagHiiigBiimim-• ■ v^^jjffr^^1^1^■ t* ■•" i andersonove pripovedke 111 strani. Cena ........... it Tagore. 115 str. Mehka ves.___.«• V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega Indijskega pisatelja. ROBSTVC, spisal Ivan MatWC. 255 strani. Ml VOL Ctta_____________L25 Ivan MatMK > eden tistih redkih naflb ljudi, ki ne poena samo vojne in nienlb gro-sot ter posledic, ampak sna ta* vse pretresljivo opisati. ANDREJ HOFER ......................................... BENEŠKA VEDEŽEVALKA ........................ BELO RAJSKI BISER ................................... BOŽIČNI DAROVI .......................................... BOJ IN ZMAGA ........................................— CVETINA BOROGRAJSKA ......................... CVETKE (pravljice za stare in mlade)........ ČAROVNICA S STAREGA GRADA ........... DEVICA ORLEANSKA __________________________________ DEDEK JE PRAVIL (pravljiee) ________________ ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA FRAN BARON TRENK ___________________________ FRA DIAVOLO ................................................ .. .35 ____50e ______35e _____S5e ......2fe _45e Z." 25« _____50e ______40e _____15« ____35« ...... Me GOSPOD FRIDOLLN ŽOLNA. Spisal Fran Milanski. veselomcxlre humoreske, 72 strani ,85 JANKO IN METKA (kartonske slike a otroke) 30f K0RE.ISKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) ......................................................30e KRALJEVIČ IN BERAČ ......................................Me KRVNA OSVETA (povest iz abrušklh gora> .....30« KAJ SE JE MAKARU SANJALO ....................25« MARKO SEN JANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75« MARON, knifaoski deček ii Libanona ................25« AH/SOLINO, ropar Kalabrije ...............................40« MRTVI GOSTAČ _______________________________________ MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ............. MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Mečka) ___________________________________________________ NA RAZLIČNIH POTIH ______________________________ NA INDIJSKIH OTOKIH _____________________________ PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spiihnan. Cena ........ PRISEGA UTRONSKEGA GLAVARJA. Povest lz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena .............. PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza jtaaa odkritja Amerike. Cena ................... PABERfil IZ ROŽA ____________ PARIŠKI ZLATAR ............. POŽIGALEC _____________________ PRSTI BOŽJI______________ PRAPREČANOVE ZGODBE ________ PO VODEN J (spisal Krištof SmH) 35« 7Oe 26e 40c 00« 2Se 35c 28« Me 35c 30« SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 316 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y. n9Z29 wznvvz* Ljubezen za ljubezen ROMA« IZ 2IVUEHJA O ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. O I -12QP=I O "Torej je tvoje srce še popolnoma prosto?" Gert prikima. "Kaj pa mala gospa Moranova?" Gert si z roiko potegne preko čela. V Uboga reva, tako usmiljenje mi je dboidila in rad -bi ji pomagal." "Iz usmiljenja se včasih razvije ljubezen. Tudi z Mo-ranom je bilo itako." "Da, da, to raEumem in ko sem sinoči stal pred njo, som (moral misliti, kako bi izgledala, ko bi jo kdo oblekel v obleko, iki je njej primerna. Navzlic svoji plašljivosti ima v svojih očeh nekaj ponosa in ntflcaj čistega, nedotaknjenega. Prav nič ne iagleda kot žena, tenfveč kot dekle. V pravem okviru bi -bila prav očarljiva prikazen. In pri nj^j tudi ni videti, da bi gledala za mošnjo. Toda prav odkrito povem, nikdar se ne bi mc^H rešiti misli, da je vdova. Vedno sem vedel, da bi mogel ljubiti saimo ženo, katere še ni nikdar imel noben moški." "To je samo sebična zahteva, katero invamo vsi moški. Vedno hočemo biti prvi. Kaj pa, ko bi tako mislile tudi ženske? Jemljemo si pravico, da morajo biti žene zadovoljne z našo preteklostjo." New York, Wednesday, November 10, 1937, ' s TEE UAmeSX SLOVENE DAILY m UJ3X V SPOMIN AMERIŠKIM VOJAKOM "Gotovo, to je naša zahteva, toda od te zahteve ne bom nikdar odstopil. Prav odkrito ti priznam, za to gospo Mo-ranovo sem se narvzlic njeni priprosti obleki pričel zanimati pri prvem pogledu. Njena revna zunanjost me ni prav nič žalila. Tudi ni kaka posebna lepotica, toda — kot sem ti že včeraj povedal, je več kot lepa — ljubka, mičnia in polna plemenitosti v svojem obnašanju. Mogoče bi mi mogla oostati nevarna, ko bi pač ne bila že žena koga drugega." "Saj je bila veridar poročena samo en dan." "En dan, ali pa več, to ni merodajno. Hans Moran jo je imel, tedaj ona za mene ne pride v poetev." "Razumem, da se te misli ne mores rešiti; človek ima pač svoje zahteve. Toda uboga, gospa Moranova se mi smili. Privoščil bi ji, da bi dobila moža, kot si ti. Poleg tega pa tsudi ni brez vsakega pomean. Kakor ji dajo malo časa za njeno duševno izobrazbo, se je znala mnogo naučiti, da sem bil včssih presenečen, kadar sem se ž njo kdaj malo več razgwarjal. In ima fin •srčni občutek i« plemenito mišljenje." ^ ",To je pri njej mogoče tako opaziti, ako ji samo pogledaš v oči. Na vsak način pa morava storiti vse, kar je v najini moči, da prineseva nekoliko svetlobe v njeno mračno življenje. To je vendar človeška dolžonst." "Žal, da tuikaj ni mogoče mnogo storiti. Saj si včeraj opazil, kako jo zadržujejo pred vsakim občevanjem z ljudmi." "Ravno to morava poskušati premeniti in talkoj pri bla-goslovljenju posestva bom s tem prišel — povabil jo bom namreč prav posebno." Henriik pa ga gleda maja je z glavo. "Ako ti smem svetovati, potem rajše pusti, ker bi s tem za njo napravil samo slabo. Niti nisem gotov, ako bo gospa Rasmussenova dovolila, da Lizika sprejme povalbilo. Gospa Moranova pa prav gotovo ne bo dobila dovoljenja, da gre na na tvojo zabavo. Pa tudi nima ni kake ipraiznične obleke. In če bi gospa Rasmussenova opazila, da se sploh kaj zanimaš za gospo Moranovo, potem fbi se ji prav slabo godilo. Med nama rečeno, Gert, bojim se, da bo gospa Rasmussenova storila vse, da te vjameza Dito in Dita jo bo pri tem z vsemi močmi podpirala. fVtudi je, predno si prišel ti, pri vsaki priložnosti z menoj 'koketirala, četudi popolnoma brez vsakega uspeha, včasih, kadar te slučajno ni blizu, še vedno koketira, najbrže, da bi imela uri meni še vedno odprta vrata, ako pri tebi no bi uspela. Kadarkoli pa se prikaižeš, padem v globino in za njo več ne obstojim." Gert se zaničljivo zasmeje. "Da, da, kdor ima največ pod prsti, zmaga. Toda zaradi mene se ji ni treba prav nič truditi. To je zadnje dekle, ki bi moglo biti nevarno." "Navzlic temlu da je priznana lepotica v -nas*m krogu." "Lepotida, ki meni ne more biti nikdar nevarna. Oči. kot njene, ki hočejo žareti v polnem ognju in so vendar mrzle, me prav gotovo ne bddo zmešale. Žena, ki bi jo mogel ljubiti, bi pred vsem morala imeti bogato dušo, Dita Rasmussenova pa niti ne ve, kaj je duša." "Ali še nisi nikdaT srečal ženske, ki bi tfe mogla očarat-tako, da bi prodal svojo prostost?" Gert še bolj nagulbanči čelo. "Nekdaj sem'bil t»ko neumen, da sem mislil, da sem srečal tako žensko. Toda — bila je zmota, (katero sem k sreči Že o pravem asu spoznal. Ko si me lansko poletje našel v morskem ko*)ališčn, sem bil ravno na tem, da iz glave in iz srca izperem zadnje ostanke tega nagnjenja. Sedaj pa bom dvakrat previden in Dita me prav gotovo ne »bo premagala, tudi ne, če -njena mati igra še a tako rafiniranimi sredstvi." "No, to me ie nekoliko pomirilo. Torej, gospe Mora-nove ne boš povaibil?" "To moram pac opustiti — toda tega ne opustim, d'a si nekaj izmislim, kalko 7 jugoslov. državljanov, ].") p;, inozem-cev. Nočnin je bilo li:i,(>4-'?. Lani je bilo v Rogaški Slatini 7818 gostov, tako, da se je leto« njih število povečalo za 81, število nočnin pa samo za 7. Na enega gosta pride 14.3 piJ noč-nine. Najraje hodijo v Rogaško Slatino Zagrebčani, ki jih je bilo letos 1(>3(). ZIROVSKI AVTOBUS prvotne Tavčarjeve domačije v Poljanah od koder so izhajali vsi poljanski Tavčarji. Zdaj je bil v najlepši moški dobi. Bližal se je 50 letu. Poroč n je bil s Fran jo, hčerko poslednjega Tavčarja na tej domačiji, pred 9 leti umrlega Jurja. Dičila ga je podjetnost, pridnost in velika skrb za družino. URBANC UROPAL 20,000 DIN Pobegli jetnik Ježe Urba.nč je 2.1. oktobra vdrl v vasi Jelše pri Gorici v hišo imovitega posestnika Jožefa Kosovana in odnesel iz nje 20 tisoč din v go- KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS 11!. novembra: Bremen t Bremen 13. novembra; Hex v Genoa 17. novembra: Queen Mary v Cherbourg •JO. novembra: Cliamplain v Ilavre Conte
  • o domače Vnbanačv iz Poljan. Zavil je na cesto proti Poljanam, (kamor vodi ne prehud klanec. Vozil je po desni strani. Za njim je pripeljal poifni avto-lnKS. Vari se je na kolesu ozrl. naenkrat se je hotel ogniti na levo in je izgubil ravnovesje v najusodnejšem trenutku, ko je bil avtobus tik za njim. Vari je omahnil s kolesa in že ga je imel avtobtens pod seboj. Povozil je siromaka tako hudo, da je Vari obležal na mestu mrtev z zdrobljeno glavo. Žalostna novica o usodnem dogodku se je bliskovito razširila po Poljanah in Okolici. Vzbudila je vsepovsod obžalovanje in iskreno sočutje z nesrečno družino. Pokojni Vari je zapustil vdovo s 5 nepreskrbljenimi otroki in nad 80 let staro bolehno taščo. Bil je gospodar pri hiši bro znana. Ko je iztaknil de-j nar, se je naglo, vendar pa brez posebnega strahu o^lpravil po vat-i in se celo za pol ur«' ustavil pri nekem dekletu, nakar je izginil v noč. Orožniki so bili nato obveščeni o novem vlomu in so ga pričeli še z Večjo vnemo zasledovati. Urbane je Kosovanu že pred leti ukradel 10 tisočakov.. Kakor se je zvedelo, je tudi vlom v šolsko poslopje v Mokronogu njegovo delo. HUDA SESTRA Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjala posestnica Marija Berglez iz Rac, iker je dne 14. junija napadla in pretepla svojega brata Jožefa. Ta brat fc pognal najprej 20,000 din ded- dni zapora1. Maks K apelari iz Makol, obtožen prevare. Dne 15. aprila t. I. je prišel obtoženi k Ivanu Sautfcncrjta v Slov. Bistrici ter mu je ponudil v prodajo 7 oralov svojega gozda. Ko si je Sautrrrr hotel gozd ogledati, ga ie Kapel ari peljal v gozd grofa Attemsa ter rrtu ga pokazal kot svojega. Skoro bi bilo že prišlo do kupčije, ko pa je zahteval Kapel ari ">000 din kot aro, je Sautner le nekoliko podrobneje razgkdal goad ter je našel na nokaterih posekanih drevesih Attemsov žig. S kupčijo ni bilo nič, pač pa je bil prodajalec tujega gozda ovaden ter je dobil isedaj pred sodiščem 20 MOČ VLJUDNE BESEDE. Švicarski časnikar H. Batni ich pripoveduje: "Nekoliko nnpremišljeni ju razposajeni, kakšen je pač človek na izletih, smo vdrli -v grajski park v Donaueschingenu, čeprav smo na tabli videli napis, da je prepovedano hoditi v park. Ko smo hodili po paiiku, je pristopil k nam vrtnarski pomočnik ter nas skromno vprašal: "Prosim, ali je dovoljeno stopiti v park?" Smeje smo mu hoteli dopovedati svoje mnenje, on pa inas ni poslušal, ampak je resno, a vljudno dejal: "Ne! Ni dovoljeno!" Iz teh njegovih besed smo šele spoznali, da nas je najvljudneje vrgel iz parka ter Pipo osramočeni odhajali š trdnim sklepom, da kaj takega ne bomo več storili. Vrtnarski pomočniik bi nas bil mogel surovo in,grdo nagovoriti, ne da bi po naših splošnih pojmih mo-2rli kaj ugovarjati. Njegova vljudnost nam je rahlo, a odločno izbila vteako orožje iz rok in nam dopovedal a, da nimamo prav. ZAMOTANA SREČA S SREČKO. N Bohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" : c V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — $i. 216 WEST I8th STREET, NEW YORK . Hude stvari so se zgodile v zvezi z neko srečko velike loterije v Meranu, ki se je vršila obenem s konjf&o dirko. To srečko si je kupil baraki mešalec Minmio Collastorti. V bani Barberini, kjer je zaposlen, je videl vedno tudi mične, mlade dame in Minmio je galanten mož. Sreča je hotela, da je s svojo sirečJko zadel dobitek, nesreča pa, da je bil to srečko prej podaril lepi Blamki Alisei. Mim-mo ne znal številko srečke na pamet in se je silno prestrašil, ko je zvedel, da je zadela 72 tiisoč lir. Torej je lepo Blanko tožil, češ, da mu je sretko izvabila. Deikle so aretirali v začetku t ega imeseca. Ko pa je 'Mirnim o zahteval, naj mu dobitek izplačajo, je izvedel, da se je v ob-iavi bas s številko njegove srečke zgodila majhna pomota, srečka namreč ari zadela 72 tisoč lir, samo 11.000 lir. To ga ie talko razburilo, da je začel po baru razsajati in je raztreščil preoej kozarcev ter steklenic. Tedaj ga je gospodar postavil enostavno na cesto. Bil je torej nenadno brez posla. Vendar se je stvar končala še precej ugodno. Medtem je sodišče razsodilo, da Blaeka ni bila kriva grefoa, iki ga ji je bil očital Mimmo, in jo je oprostilo. Tako bi bila Mimmova nesreča še večja. Toda dekle se je izkazalo za bolj galantno nego je 'bil on. Velikodušno je delila z Minumom dobitek: srečke, ki ;e bila povtzročila toliko zmede. niEraiiiiS ADVERTISE IN 'GLAS NARODA"