Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . Lir 3.000 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 Letna naročnina . . . . . » 6.000 PODUREDNISTVO: Letna inozemstvo . . . . » 8.000 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XXVIII. - Štev. 1 (1383) Gorica - četrtek, 1. januarja 1976 - Trst Posamezna številka Lir 150 Pravo orožje miru Letos že desetič je svet, krščanski in ne-krščanski, praznoval 1. januarja »Dan miru«. Pobudo zanj je dal sv. oče Pavel VI. Isti papež vsako leto naslovi na svetovno javnost posebno poslanico. V letošnji je povezal in dopolnil misli iz poslanic zadnjih let: »Mir je mogoč« (1973), »Mir je odvisen tudi od tebe« (1974) in »Sprava je pot do miru« (1975). Sv. oče je v letošnji poslanici namenoma združil dve na videz nasprotujoči si besedi: orožje in mir. Saj je tako govoril tudi sv. Pavel: »... z orožjem pravice v desni in levi« (2 Kor 6, 7). Danes moramo namreč mir braniti. Mir pomeni svet brez vojne. Pri tem mislimo na različne vrste vojn: vojne med narodi, med državljani, med rasami, med verami, med svetovnimi nazori... Če hočemo mir reševati, ga moramo znati tudi pravilno prikazati in ljudem približati v prikupni obleki. Mir je treba predstaviti kot skupek vrednot, kot pripomoček za pravično, svobodno, vzajemno in bratsko družbo. Sv. oče nam kliče: Rešujmo mir, ustvarjajmo mir! Ta klic velja učencem evangelija, pa tudi drugim, saj evangelij ne pozna meja. TEMELJNE MISLI POSLANICE Papež izhaja iz dejanskega stanja današnjega dogajanja v svetu. Gleda dvojen proces, ki se odvija v današnjem času. Prvi proces nas napolnjuje s pogumom, ker mir vedno bolj pridobiva na upoštevanju. Ideja miru med človeštvom raste, življenje po svoji naravi teži k miru. Drugi proces pa je vznemirljiv, saj nas opozarja na znake začetnih ali kali bodo- čih vojn. Vzroki temu so: poživljanje nacionalizma, tekma v oboroževanju, trgovina z orožjem, zastrupljanje družbenega ozračja s sovraštvom, čeprav je na svetu mnogo plemenitega prizadevanja za mir, lahko govorimo bolj o premirju kot o miru. Kaj storiti? Najprej se moramo osvoboditi napačnega orožja: strahu pred atomsko vojno, strahopetnega popuščanja pa tudi zmotnega prepričanja, da bomo do miru prišli z orožjem, splošnim nezaupanjem in neomejenim oboroževanjem. Druga naša dolžnost pa je, da si znamo izbrati pravo orožje miru kot si delavec izbere žago ali sekiro in razumnik pero. Pravo orožje miru je tisto, ki je v skladu s človeško naravo. To orožje pa je: sklicevanje na pravico, držanje sklenjenih pogodb, vzdrževanje mednarodnih ustanov in zlasti: poudarjanje nravnih načel. In končno ne smemo pozabiti, da nam jc Kristus prinesel novo postavo, ki se glasi: »Vi vsi ste bratje!« Veliko je tudi odvisno od pravega načina dela, zato izbirajmo dobro in prav. Papež z žalostjo ugotavlja, da so tista nravna načela, ki zagotavljajo pravico, šele na začetni stopnji in le polagoma prodirajo v zavest narodov. Razorožitev bi morali izvesti vsi, sicer je brez pomena. Razorožitev, ki jo priporoča papež, mora biti izvedena previdno, ker bi sicer samo pomagali tistim, ki bi radi prišli do vlade nad svetom. Samo v takem okviru razorožitev lahko postane orožje miru. Ali je res potrebno, da se nadaljuje s to razdiralno in pohujšljivo oboroževalno tekmo, da se vzdržuje ta ponoreli stroj, Zmaga zdravih sil manjšine Vprašanje samostojnega slovenskega šolskega okraja je tako razgibalo slovensko javnost v deželi kot noben drug dogodek v zadnjih letih. Prebudilo je iz nekakšne otopelosti in vsakdanje enoličnosti vse kulturne in politične sile manjšine ter dalo konkretnega izraza novim zbornim šolskim organom kot demokratičnemu odrazu globoko občutenih teženj notranjih in zunanjih komponent šolskega sveta. Brez vsakega prepričevanja od zunaj so spontano osvojile zamisel in zahtevo po samostojni poti odločanja v okviru uvajajočega sistema šolskih okrajev. Želo razveseljivo je bilo zasledovati, kako so se vsi šolski zavodi in njihovi šolski sveti, jasno in odločno opredeljevali za to, naj slovenske šole v deželi dobijo svoj samostojen šolski okraj, in to svoje stališče posredovali širši javnosti ter vsem javnim ustanovam, ki so kakorkoli poklicane, da izrazijo svoje mnenje glede predloga deželnega odborništva za prosveto o razmejitvi šolskih okrajev. Tudi drugi dejavniki manjšine (časopisi, kulturne in prosvetne organizacije, šolski sindikat ter politični forumi) so se brez kakega predhodnega posvetovanja zedinili v zahtevi po ci v lOilGliiij i alo-venskih šol, začenši s šolskim okrajem. Glede tega konkretnega problema so se znašli na isti liniji, z izjemo komunistov, organiziranih v PCI. Partija je kljub drugačnemu stališču svoje baze slovenskih članov in volivcev do zadnjega vztrajala na stališču, da naj bodo slovenske in italijanske šole vključene v skupne šolske okraje. Kot protiutež tej nestvarni in nelogični povezavi je obljubljala potegovanje za neko globalno zaščito manjšine, katero Slovenci zahtevamo že trideset let in se še ni premaknila z mrtve točke. Šolski okraj pa je tu, dežela je že sprožila konkreten postopek za njegovo uresničitev, zato se mu ne moremo na noben način odreči v pričakovanju, da se italijanske stranke v parlamentu odločijo začeti sploh razpravljati o vseh drugih zadevah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zelo nespametno in neodgovorno bi bilo za celotno manjšino, da bi danes odklonila jajce z obljubo, da bo enkrat v bodočnosti dobila celo kokoš (globalno za- ki ogroža narodno in mednarodno varnost v najvišji meri? Gotovo ne. Treba je prenehati s to tekmo in do najmanjše mere skrčiti vojaško in znanstveno orožje, na kar svet že toliko časa čaka. Človeštvu je na vsak način treba poiskati in izbrati »pravo orožje miru«. Sv. oče meni, da je s prihodom krščanstva človeštvo to orožje že dobilo, treba ga je le uveljaviti v smislu evangeljskih načel. V njih luči se dasta lepo povezati obe dolžnosti, ki ju poudarja Pavel VI: prva je dolžnost pomagati po načelu samoobrambe posameznikom in narodom, ki so v nevarnosti, druga pa je odpoved orožju po načelu »Ne ubijaj!« Sv. oče končuje svojo poslanico z videnjem prihoda miru, ki sicer napreduje s počasnimi koraki, toda zato tem bolj zanesljivo. Vsi tisti, ki so v službi evangelija, naj se ne umikajo pred krivicami, ampak gredo na delo za ljubezen, odpuščanje in spravo. Pričevalci naj bodo za mir, ki prinaša dobroto, medsebojno sporazumevanje in medsebojno pomoč. To je pravi »ščit« miru, ki ga je človeštvo tako silno potrebno. Zimski motiv s Krna (Foto D. Cotar) Naj bi novo leto bilo za vse človeštvo leto miru, napredka, moralne prenove in bratske pomoči; za našo manjšino leto uveljavljanja naših pravic, medsebojne povezave, ideološke strpnosti in narodne zavednosti; za nas vse leto v Bogu začeto, z božjim blagoslovom napolnjeno, z zdravjem obdarovano in z uspehi pri delu nagrajeno. Naj bi se uspešno zaključilo in nas vse osrečilo ob spoznanju, da smo storili svojo dolžnost do Boga, Cerkve, domovine in bližnjega. S temi željami pozdravljata na pragu novega leta svoje bralce, naročnike, sodelavce in podpornike UREDNIŠTVO IN UPRAVA KATOLIŠKEGA GLASA ščito). Ta zgodba o izigravanju in zavlačevanju je stara že tisoč let in več, prav tako politično pravilo »divide et impera« (deli in vladaj), po katerem se oblast najraje ravna. Kajti če ni enotnosti, v našem primeru glede šolskega okraja, ima oblast izgovor, da manjšina tega ne zahteva. Naravna in pravna upravičenost zahteve po samostojnem organiziranju slovenskih šol v skupnem šolskem okraju je spričo tako rekoč soglasnega zadržanja glavnih dejavnikov manjšine prodrla tudi med odločujoče politične dejavnike italijanske večine, ki ne more kar tako mimo te povsem utemeljene težnje slovenske narodne skupnosti v deželi. Resnici na ljubo je treba priznati, da so prav nekateri krogi Krščanske demokracije na Goriškem prvi pokazali pripravljenost stvarno proučiti možnost ustanovitve samostojnega šolskega okraja. PCI MED DVEMA OGNJEMA Tako se je PCI znašla med dvema ognjema. Po eni strani si je z zagovarjanjem stališča po okrajih skupno z italijanskimi šolami odtujila zaupanje slovenskih volivcev in celotne slovenske manjšine ter tako ustvarila pogoje za povratek v čase kominforma, po drugi strani pa je večinska stranka DC bolj naklonjeno vzela v pretres zahtevo Slovencev po avtonomnem šolskem okraju. Da prepreči javen razkol med partijskim vodstvom ter bazo slovenskih komunistov, je bila PCI prisiljena pomiriti razburkane vode s tem, da je svojim županom in odbornikom v slovenskih občinah na Tržaškem (na Goriškem ni bilo to več potrebno, ker so se že prej pridružili zahtevi po slovenskem šolskem okraju) dovolila, da skličejo občinske svete, da izrazijo svoje mnenje o predlogu dežele o razmejitvi šolskih okrajev, toda šele po uradnem roku, ki je potekel 15. decembra. Tako so potem tik pred božičem občinski sveti v Nabrežini, Zgoniku in Nabrežini lahko izrazili svoje nasprotovanje deželnemu načrtu glede šolskih okrajev. PO NOVI POTI Tako se je torej zaključilo prvo obdobje bitke za samostojen slovenski šolski okraj, v katerem so zmagale zdrave sile slovenske narodnostne skupnosti proti poskusu vsedržavnih italijanskih strank, da ji vsilijo mešane šolske okraje, v katerih bi Slovenci imeli tri do štiri predstavnike na skupno število 45. Seveda bo treba še mnogo naporov, da postane samostojni okraj stvarnost in da se uresničijo še nadalnje pobude v korist avtonomije slovenskega šolstva. Zadnja izkušnja pa nas opozarja, da se moramo Slovenci nasloniti predvsem na lastne sile, šele potem bomo lahko uspeli doseči podporo večinskega naroda in političnih sil. Zato lahko povsem upravičeno rečemo, da je prav ta spontani povratek k zaupanju v lastne sile, ki se je tako naravno in učinkovito izkazal pri zahtevi po šolskem okraju, prekrižal račune silam na desni in na levi, ki zasledujejo asimilacijo manjšine, ter zgovorno pokazal pot, po kateri moramo hoditi novim časom naproti. SPECTATOR llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IGNOTUS Moje oči niso žarki gama, da se mi zaiskri bodočnosti drama. Vidim zmedo dni in premotrivam vetrove ... Kaj grozeče tli, ožarja oblakov stolpove? Ocean šumi... Gledam ljudstev tokove — tesnoba me duši, kaj udarja v pragove? Kdo gradi čez prepade mostove, kdo polaga brvi čez hudourne bregove? Kdo naj zajezi bobneče plime valove, kdo naj utrdi že škripajoče branove? Misel človeška plamti, snuje rešilne zasnove — ali prekvasi ljudi v nove in boljše rodove? Luč vseprosojna si Ti, Ti razžarevaš vekove. Ključ čarobni si Ti, vpelji nas v čase nove. Malo pred polnočjo je sv. oče ob ogromni množici svetoletnih romarjev in drugih vernikov zapri za 25 let svetoletna vrata v baziliki sv. Petra, ki je bila za to priložnost bajno razsvetljena Dogodki božičnega tedna H Za uvod v božični teden je poskrbela skupina teroristov, ki je v nedeljo 21. decembra zajeda ina Dunaju skupino ministrov držav, ki proizvajajo nafto. Pri tern so biile umorjene tri osabe. Teroristom je uspelo izsiliti od avstrijske vlade dovoljenje za nemoten odhod iz države. Vsa pustolovščina se je zaikdjučilla v Ail-žiru. ■ Na milanskem letališču je 22. decembra zaradi gasite megle letalo Boeing 707 zgrešilo pristajalno stezo. V letalu je bilo 122 ljudi. Letalo se je preklalo na dvoje. K sreči mi bilo 'smrtnih žrtev. Dva potnika sta billa hudo ranjena, petnajst pa lažje. H V Argentini je po 90 urah propadel upor, ki so ga proti Vladi Isabefe Peron sprožili nekateri višji letalski častniki. M Dežela Furfanlj a-Julijska krajina je dobila nov odbor, ki ga sestavljajo stranke DC, PSDI in PRI. Socialisti so prešli v opozicijo. Novi odbor je sprejeli obveze do slovenske manjšine »v mejah pristojnosti dežele«. H Pred nekaj meseci je v Bukarešti, kamor je biti prišel ina abiisk, izginil Vladimir Dapčevič, ki se je svoj čas v znanem sporu med Titom in Stalinom opredelil za slednjega. Zadinje čase je živel v Belgiji. Dapčevioa je zelo verjetno ugrabila jugoslovanska varnostma služba. Sedaj so v Beogradu priznali, da je Dap- V ponedeljetk 15. decembra se je v 'prostorih Slovenske prosvete v ull. Donizetti v Trstu zbralo precejšnje število mladih dramskih amaterjev z Goriškega in Tržaškega; od rajih so nekatere skupine in posamezniki prejeli odlikovanja. Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenska prosveta iz Trsta sta namireč ob začatlku lanske sezone razpisali natečaj za amaterske skupine »Mladi oder 75«. Namen obeh prosvetnih organizacij je bil vzpodbuditi k plodnejšemu delu vse amaterske dramske skupine. Ocenjevalna komisija za natečaj »Mladi oder 75« se je sestala na sedežu Slovenske prosvete v Trotu 5. novembra lani. Sestavljali so jo: Marija češčut, Franko Žerjal ter kot predstavnika obeh organizacij razpiisnic natečaja Silvan Kerševan za Goriško in Manij Maver za Tržaško. K natečaju so se priglasile štiri amaterske skupine: dramska skupina PD »Stan-drek« z delam »Naši trije angeli«, dramska skupina SKPD »F. B. Sedej« .iz Šte-verjana z Govekarjevo dramo »Legionarji«, amaterska skupina Proseik-Kcmitaval z Dabričanovo igro »Skupno stanovanje«. Ocenjevalna komisija je ugotovila, da vseh nagrad, ki so bile navedene v razpisu, ne more podeliti. Soglasno je pa podelila za najboljšo Igralsko skupino zaradi dobre uigranosti in enotne skupne igre dramski Skupini PD »Šitamdrež« za že omenjeno igro. Priznanje za domiselno in do potankosti naštudirano režijo je prejel za isto igro režiser Aleksi j Pregare. Skupno priznanje za vilogo treh angelov, ki so jo odigrali s tankim posluhom in uigranostjo, talko da so s skladno igro ustvarili enotno podobo treh različnih likov, so prejeli igralci Božidar Tabaj, Jordan Mučič in Marko Brajnik, tudi iz štandreža. Priznanje za imoško stransko vlogo očeta Ježa v Govdkarjesvi drami »Legionarji« je prejel števerjamski igralec Marjan Terpin. Priznanje za odrsiko razsvetljavo in svetlobne efekte je prejel Robert Baretta, član dramske skupine SKPD »F. B. Sedej«. Priznanje za moško vlago v igri »Zares čuden par« je prejel Mauro Casairi, član dramske skupine Prosek-Kantovcl. Za najboljšo žensko stransko vlogo tetke Pale v igri »Skupno stanovanje« je prejela članica Slovenskega odra iz Trota Marija Besednjak. Priznanje za lep jezik in dikcijo pa je prejela amaterska dramska skupina Slovenski oder iz Trota. Poleg teh priznanj je komisija podelila še posebno priznanje Marjanu Pertotu, članu dramske skupine Prosek-Kontavel za vsestransko i.n požrtvovalno delo pri omenjani skupini. Podeljene nagrade so bile simbolične, vendar kljub temu dragocene. Nagrajenci so dobili se.rigrafijc slikarja Edija Žerjala, ki jih je posebej izdelal za to priložnost. Pred podelitvijo nagrad se je prof. Jože Peterlin spomnil nekdanjih dramskih amaterskih skupin, ki so oživljale mašo kulturno dejavnost in krepile naš slovenski obstoj na gori&kih in tržaških tleh. Namen takega natečaja je zalo pohvalen, vendar ozemlju Jugoslavije »zaradi sovraižne dejavnosti«. ■ Močna skupina argentinskih gverilcev je dan pred sv. večerom napadla važen vojaški arzenal v Aveitanedi blizu argentinske prestolnice. Pri tam je bilo med gverilci 85 mrtvih (fantov in deklet), na strani vojske pa je bilo 16 smrtnih žrtev. ■ V Veroni je prišlo že do pete ugrabitve v letu 1975. To pot je bil žrtev 40-letirai Fiiliibemto Fraccari, 'lastnik ene najpomembnejših zlatarn. ■ Sv. oče je tmailo pred polnočjo v Rimu zaključil sveto lato, nato bral polnočnico, na svati dan pa podelil običajni blagoslov »Mestu in svetu« (Umbi et orbi). Naslovil je tudi posebno poslanico na mladino. Moralni uspeh svetega leta je gotovo velik, saj je v tem času prisilo v Rim nad deset milijonov romarjev in turistov. Ut V Betlehemu je v sveti noči opravil mašo latinski patriarh v Jeruzalemu Beltriti. V Izraelu se je za praznike mudilo 25.000 romarjev. Izraelske oblasti so za njih varnost padvzele zelo stroge ukrepe. V Libanonu pa je bil božič krvav, saj so se spopadi mad kristjani in musliman i nadaljevali. ■ V indijski državi Bihar je voda zalila rove v rudniku premoga. Sodijo, da je ostalo pod zemljo 372 rudarjev. Najhujša do sedaj ugotovljena rudniška nesreča se je primerila 26. aprila 1942 v Mandžuriji. Zahtevala je 1.549 smrtnih žrtev. bi bilo treba bcilije in bolj organizirano sodelovati med posameznimi skupinami in jih o tam obveščati. Dobro bi bilo tudi, da bi k takemu natečaju .povabili še otroške skupine, ki že stalno delujejo. V ta namen je ponovno razpisan natečaj za leto 1976. Mira Blažič Nastop orkestra Slovenske filharmonije V petek 12. decembra je bil v Kulturnem domu abonmajski /koncert, na katerem je nastopili simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Antona- Kolarja, kot solistka pa je nastopila Dubravka Tomšič. Kakovost orkestra, zlasti pa še svetovno znana Tomšičeva sta privabila zalo veliko število ljubiteljev glasbene umetnosti, tako da je bila dvorana polno zasedena. Spored je obsedal v prvem delu Brav-ničarjevo uverturo Kralj Matjaž in Beethovnov Koncert za klavir in orkester v g-dum op. 58. Navdušeno občinstvo si je s ploskanjem izprosilo kot dodatek Scar-lattiijeivo Sonato. V drugam dedu je orkester izvajal Dvorakovo Simfonijo št. 9 v e-imoiu op. 95. Občinstvo ni bilo skopo v ploskanju. Kamenčki Zakaj tako? »Bilten« je verski časopis za študente in izobražence; izhaja v Ljubljani. V lanski decembrski številki ima članek, v katerem poroča o srečanju med profesorji in teologi ljubljanskega bogoslovja in pa Tonetom Poljšakom, podpredsednikom verske komisije za Slovenijo. Na srečanju je Tone Poljšak govoril zbranim poslušalcem o novem verskem zakonu, ki je sedaj v razpravi v Sloveniji. Poročilo v »Biltenu« je napisal neki Štefan Kociper; začenja pa takole: »V tem trenutku nikakor ne morem dati prav goriškemu Katoliškemu glasu, da je novi zakon samo politični vijak komunistov.« Štefanu Kocipru povemo, da tudi mi »nikakor ne moramo pritrditi goriškemu Katoliškemu glasu, da je novi zakon samo politični vijak komunistov.« Ne moremo pritrditi pa preprosto zato, ker Katoliški glas ni tega nikoli zapisal. Pač pa je Katoliški glas v uvodniku dne 23. oktobra /975 zapisal: »Člen 5. novega verskega zakona je silno dvoumen in utegne postati prava past, ki se vanjo lahko vsakdo ulovi.« To srno mi zapisali. Štefan Kociper sam se z našim mnenjem ujema, saj pravi: »Interpretacija (po slovensko razlaga) istega člena velikokrat ni ravtto enotna in povsem jasna.« Torej utegne postati »past« in »zanka«, kot smo mi trdili. Če je tako, zakaj potem Štefan Kociper trdi, da smo zapisali, kar nismo zapisali? Od, zakaj? če si ne upa povedati resnico o nas, naj vsaj molči, kot molčijo drugi. (r+r) Srečanje deželnih komisij SSk in DC O globalni zaščiti pravic silavanisike narodne skupnosti v deželi Furiamiji-Julijski krajini je bil predvsem govor na sestanku med deželnima komisijama Slovenske skupnosti in DC, ki se je vršil v Trstu v petek 19. decembra 1975. Na sestanku so bili za DC prisotni deželni taijinilk Toniutti, načelnik deželne svetovalske skupine Ri-gutto, deželni odbornik Colo/ni ter gori-ški pokrajinski tajnik Lonigo. Slovensko skupnost pa so predstavljali deželni tajnik Štoka ter pokrajinska tajnika Trsta in Gorice Dolhar ter Paulin. Odposlanstvo DC je seznanilo vodstvo Slovenske Skupnosti z razpletom krize deželnega odbora iin s programskimi smernicami, s 'katerimi se bo predstavil novi tribarvni odbor DC-PSDLPRI v deželni zbornici. Zastopništvo DC se je dalje ustavilo .pri programskih točkah, ki posredno ali neposredno zadevajo slovensko narodno skupnost v deželi. Deželni komite Slovenske skupnosti je izrazil nujnost, da se v okviru novega odbora zadovoljivo rešijo vprašanja samostojnega slovenskega šolskega okraja, u-stainoviitve slovenske televizije, rabe slovenskega jezika v javnih upravah, namestitve Slovenca na tržaškem kmetijskem inšpektoratu in finančni pomoči slovenskim šolam za stroške v zvezi z dvojezičnim poslovanjem. Prav tako je deželna SSk izrazila svojo zahtevo po teritorialni zaščiti slovenske manjšine, posebej z ozirom na aplikacijo italijansko-jugosilovamiskega sporazuma; govor je, bil nadalje o gradnji slovenskih šol na Goriškem ter o /narodnostnem razvoju v Benečiji. V.se te zahteve odroma predloge je deželno tajništvo SSk podrobneje osvetlilo zastopstvu deželne' DC, ki je izrazilo svojo pripraviljenost za konkretno reševanje teh odprtih vprašanj. SSk je obenem izrazila svoje kritično! stališče do novega tribarvnega odbora in si pridržalo svojo dokončno odločitev, ko bo v vseh podrobnostih znan program novega odbora. Požar v župni cerkvi v Sv. Križu V ponedeljek 29. decembra Okrog 11.30 je v žjupni cerkvi v Sv. Križu pri Trstu nastal precej velik požar. Kako je nastat, ni še znano. Med požarom je bil v cerkvi precej gasit dim, teko da si nihče ni upal stopiti vanjo. Zaradi dima so slike na stropu im stenah počrnele. Okrog 12. ure so prišli gasilci iz Trsta in požar pogasili. Ogenj je popolnoma uničil velike in lepe jaslice ter podobo sv. Petra in Pavla v stranskem oltarju. Delno je poškodovana (tudi Jalačimovia freska na steni ob oltarju, ki predstavlja apostola Petra, ki ga angeli rešujejo iz ječe. Komaj so gasilci ogenj pogasili iin odprli vrata iin okna, da je šal najhujši dim ven, so župljaini v velikem številu priskočili na pomoč. V teku dveh ur so znosili ven pogorele ostanke jaslic im klopi ter očistili vso cerkev, tako da simo lahko ob treh popoldne že. imeli v njej pogrebno mašo. Župnik Jože Kunčič se iskreno zahvaljuje vsem župljanom, kii so ob požaru priskočili na .pomoč. Med žuipljani je bil zelo prizadet Slavko Tence, ki že 32 let postavlja jaslice v .naši župniji. Bile so ene najiepših v naši Okolici. Tudi cerkev je bila pred .kratkim prenovljena; sedaj bo treba začeti znova s popravili. Slovenska verska skupnost pri salezijancih v Trstu 8. decembra je slovenska venska skup nost .pri sailesrijanioih v Trstu vzbudila pozornost s slovesnim praznovanjem 30 let službe božje v tej župniji. Pobudo za to praznovanje je dal Benedikt Sasitan, ki je za to priložnost sestavil prav dober pevski zfoor, kateri je ob spremljavi orkestra povzdignil slovesnost somaševanja. Pri oltarju z g. Antonom Resenom so bili še škofov vikar dr. Lojze Škerl, Silvo Šuligoj in Dušan Jakomin kot sosedna sobrata. Zbralo se je veliko 'število vernikov, da so Skuipno dali svoje priznanje g. Reisenu. Požrtvovalni duhovnik je doživel vsaj v tam dnevu toplo zadoščenje, ko ga ni imel vsa lata svojega službovanja v 'tej cerkvi. Služba božja v slovenskem jeziku se je začela v tej cerkvi 1. januarja 1946, a se je razvijala v številnih težavah. Duhovnik nima v svoji župniji šole, zato miima stika z mladino; ob tolikih prostorih v tem zavodu ni bilo sobe za slovanske vernike. Lahko razumemo trud in razočaranja teh vernikov ter duhovnika ob tem zapostavljanju. G. Sestan je hotel poživiti to .skupnost, privabil je pevce, priskrbel Slovencem poseben prostor v župnijskem kompleksu, dal trideseti obletnici pečat izredne slovesnosti — vse to z mamenom, da se bo začeto .delo nadaljevalo. 'Pravzaprav je to bil smisel tega dne. Slovenska verska skupnost pri salezijancih je dobila odličnega sodelavca in pričakujemo, da bo župnija podprla to prizadevanje in da se bodo verniki odzvali. Bo 8. december 1975 začetek večjega udejstvovanja te skupnosti? - d. j. ★ Večer slovenskih ustvarjalcev na Koroškem V soboto 13. decembra je bil v Kulturnem domu v Trstu večer, ki je bil posvečen slovenskim literarnim in likovnim umetnikom s Koroške. Pripravili so ga kilub »Mladje« iz Celovca, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca in Slovenska prosvetna zveza iz Trsta. Večer se je začel z odprtjem razstave likovnih del osmih koroških umetnikov. Razstavljali so svoja dela Ermsit Anbeil-steim, Jože Boschitiz, Hubert Greiner, Gustav Januš, Valentin Oman, Jože Štefan, Rihard Vaikaj in Zorka Weiss. Razstavo je odprl predsednik SPZ Klavdij Palčič. Odprta je bila do kanca decembra. Siledil je literarni večer. Najprej je spregovoril Miroslav Košuta, ki je pozdravil prisotne. Poudaril je pomen umetnosti umetnikov narodne manjšine, nato pa je podal življenjepise prisotnih ustvarjalcev. Svoja dela so nato brali Anita Hudi, Valentin Polanšek, Florjan Lipuš in Gustav Januš. Polamšeik in Januš sta brala pesmi, ki so večinoma že izšle v Mladju. Tudi sestavka v prozi, ki sita ju predstavila Liipuš in Hudlova, ata bila že objavljena v isti reviji. Vsi štirje so obravnavali izrazito koroško .tematiko, večinoma na .ironičen in humorističen način, vendar pa je bil Lipuš nekoliko preveč dolgovezen in napadalen. Sledil je živahen razgovor o narodni zavesti na Koroškem in o nameravanem ugotavljanju manjšine. Občinstvo ni bilo posebno številno. ★ Dva božična koncerta Na Tržaškem smo imeli v enem .tednu dva božična koncerta: v Sv. Križu na Krasu in v Podlonjerju v Trstu. Kje je bil večji uspeh, kateri zbor je boljše zapel? Kdor bi hotel to dognati in o tem celo pisati, bi se znašal v zadregi. Povsod so številni pevci krasno ustvarili božično razpoloženje, vsekakor pa je bil koncert v Sv. Križu izredno slovesen, v Podlonjerju pa betlehemsko preprost im domač. Svetokriška cerkev s .svojimi lepo prenovljenimi jaslicami je kakor slovesna dvorana, nedokončana cerkev v Podlonjerju pa je vse kaj drugega im vendar jo obiskovalci zalo cenijo in se vedno rajši, v njej zbirajo. Udeležba na obeh koncertih je bila izredno velika. Povsod ;se je zbralo minogo sosedov, verjetno še več na Krasu, kjer so pod vodstvom dirigenta A. Vergimalle z domačimi sodelovali tudi pevci iz Nabrežine, Proseka, Kontovela iin Zgonika. Velika izrednost je bilo nepričakovano sodelovanje svefokiriškiih otrok; pod vodstvom sester so nastopili kot odlični mali pevci in še bolj kot odlični ddklamatorji, ki so vse presenetili s svojo preprostostjo, pogumnim nastopom in brezhibnim podajanjem novih božičnih deklamacij. V Podlonjerju pa so navzoči izredno hvaležno sprejeli razlago božičnih pesmi, kar je z 'domačnostjo napravil dirigent Dušam Jakomin sam. V zvezi s pesmimi je zelo poudaril važno vlogo družine, zlasti starejših članov v družini, kii imajo prav v naših krajih tako lep uspeh za ohranitev naše besede in vere v srcih malih nečakov. Zasluge naših nan (ibabic) so neprecenljive in naj ti dobri ljudje le tako nadaljujejo, je priporočal dirigenit-duhovnik iz Skednja. * * * Naj gornjemu poročilu o dveh koncertih na Tržaškem dodamo, da je bil v božičnih dneh še tretji koncert božičnih pesmi v Slivnem. Požrtvovalni »Famitije izpod Grmade« 'so pod vodstvom Iva Kralja zapeli vrsto božičnih pesimi in s svojim ubranim petjem pričarali Silvancem lepoto svefo-nočnie skrivnosti, za kar so jim domačini še posebej hvaležni. Bralci pišejo Še o pismu sovodenjskega podžupana 14. decembra je »Primorski dnevnik« objavil pismo svodenjskega podžupana Venceslava Devetaka kot dopolnilo k članku, ki je bil objavljen dva dni prej v istem dnevniku. V omenjenem pismu se podžupan pritožuje nad pomanjkljivim poročanjem v zvezi z občinsko sejo v Sovodnjah, ki je bila 10. decembra. V pismu je omenjeno tudi moje ime, zato naj mi bo dovoljeno, da tudi jaz povem svoje mnenje. Po mojem je bila seja zgodovinskega pomena, saj se je razpravljalo o stvareh kot sta nedavno sklenjeni sporazum med Italijo in Jugoslavijo ter samostojni slovenski šolski okraj. Res se čudim, da uredništvo PD ni objavilo v celoti podžupanovega pisma, v katerem je rečeno, da kdor je prepričan v pravilnost svojih stališč, se ne sme bati soočenja s stališči drugih. Edino pravilno in pošteno je, da ljudstvo prek javnih občil zve, kako in kaj se razpravlja v naših občinskih svetih, zlasti če gre za pomembne zadeve kot sem jih zgoraj omenil. Uredništvo PD bi moralo objaviti celotni govor podžupana Venceslava Devetaka o slovenskem šolskem okraju in o italijansko-jugoslovan-skem sporazumu. Tako pa je »Primorski dnevnik« zapisal: »Potem ko je župan češčut predlagal resolucijo o šolskem okraju, se je s svojo resolucijo oglasil tiuli predstavnik opozicije. Prof. Venceslav Devetak je, kot sam piše, povedal vrsto pomislekov in dal dodatne predloge, ki so bili sprejeti v skupno resolucijo.« Malo čudno se bere, da smatra uredništvo PD prof. Venceslava Devetaka za predstavnika opozicije, ko pa je istočasno član občinske uprave in celo podžupan. Ne verjamem v tiskarskega škrata. Naj dopolnim to pisanje z dejstvom, da so predstavniki Slovenske skupnosti, ki so dejanska opozicija v občinskem svetu, vložili najprej svojo resolucijo glede šolskega okraja, ki pa so jo potem umaknili in glasovali za resolucijo večine, ker je ta vsebovala iste točke in so jo slično sprejeli tudi drugi občinski sveti ter razne organizacije. Remo Devetak Širite »Katoliški glas" Dedek Mraz na Vrhu Vsi vemo, kako je nastal »Dedek Mraz«. Ni zrast el iz ljudskega okolja, tudi ne iz otroških src. Pojavil se je na ukaz komunistične partije, ki ne prenese ničesar, kar je v zvezi z verovanjem v nadnaravni svet in s krščanskimi tradicijami. Najprej so »Dedka Mraza« z ukazom od zgoraj uvedli v Sovjetski zvezi. Po letu 1945 se je prav tako na ukaz partije pojavil v Sloveniji. Nadomestil naj bi sv. Miklavža kakor novoletna jelka božično drevesce. V Sloveniji se »Dedek Mraz« vzdržuje pri življenju, ker mu daje oblast vsako leto potrebne injekcije. Radio, televizija, šole, vse mu mora pomagati, da ne gre v pozabo. Pa to je razumljivo. Kdor ima v rokah škarje in platno, to lahko stori. Pri nas v zamejstvu so tudi levičarski Slovenci ostali pri sv. Miklavžu. Čutijo, da bi »Dedek Mraz« ne bil pristen, da bi bil uvoz tujega blaga, da bi ne uspel. V pluralistični družbi namreč ni mogoče z ukazom od zgoraj en običaj nadomestiti Z drugim. Le v kraški vasici Vrh se dobijo nekateri, ki bi najraje vse, kar je partija vsilila Sloveniji, prenesli tudi semkaj. Leta nazaj je sv. Miklavž prihajal tudi na Vrh in obdaroval otroke. Pri tem so sodelovali vsi: starši, učiteljstvo, organist in še najbolj otroci sami. Letos pa je bilo drugače. Brali smo v Katoliškem glasu od 11. decembra 1975: »Prejšnja leta je sv. Miklavž obiskal tudi Vrh. Slišali smo, da so ga otroci tudi letos pričakovali. Pa je umanjkal. Kdo mu je preprečil prihod?« Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Na Vrhu so se pojavili letaki, kjer se je za 27. decembra napovedal »Dedek Mraz«. Prosvetno društvo »Danica« naj bi mu izdalo do\’oljenje za obisk. Čudimo se prenekaterim z Vrha, da tako slepo sledijo vsemu, kar jim pripravi rdeča kuhinja in nimajo poguma, da bi uvoženo blago odklonili ter zahtevali to, kar je bilo vedno naše. Le kdaj se bodo zavedeli, da so med nami ljudje, ki dobro vedo, kaj hočejo in bi radi naše vasi dokončno odtrgati od Boga, Cerkve in narodnih izročil. Našo vero, ki je bila tudi vera njih staršev, zavzeto odklanjajo, zato pa so tem bolj vdani tisti, ki jo je oznanjal Karl Marx. Kronist z Vrha čevič v priporu in da je bil aretiran na iiiHiiiiiiiiHimmtiiiiiiiiiiitiiiniiHiniuiintmiiiiiiiitiiiiiiimiiiniimiiiuHiiiiiiitiiiiimiiiitiiiHiumiiiiiiiiiiiniiniiiiimimiiiitiiiHiiimiiiiiiiiiiiimmiimiimiiiiimiiiiiiiii Hsmiemie amaterskih a/m Božična »Mladika« Igra »Izgubljeni sin“ v Gorici z goriškega T,ik pred božičem smo prejeli letošnjo zadnjo, božično Številko prikupnega mesečnika »Mladika«. Naslednje leto bo ta naš zamejski družinski obzornik — pa tudi za naše izobra-žanstvo je postal nepogrešljiv — slavil že dvajsetletnico .izhajanja. Naše iskrene čestitke za veliko in požrtvovalno delo, ki so ga opravili izdajatelji v vseh teh letih naše zamejske kulturne usode. Človek se sprašuje, kako obzornik sploh zmore vise stroške tiskanja, za katere vemo, kako so se zadmjii čas dvignili. In to, kljub 'tennu, da uredništvo napoveduje podražitev za dnugo leto, ker podražitev je več kot skromna — za sto lir na mesec! Da polkrije vse stroške tiskanja in izdajanja ustanavlja »Mladika« za naslednje leto in naprej še podporno naročnino. Že danes vemo, da se bodo našla plemenita srca, ki bodo podprla izihajanje tega edinega 'kulturnega meisečniika v primorskem zamejstvu, 'mesečnika, Iti ga še globoko preveva ikrščanisko doživetje. To je naš resnični misijon! Vsak naj zato s svojim prispevkom po ‘svojih močeh čim-prej in brez odlašanja podpre maš kulturni obzornik »Mladiko«. Božična številka, kot po navadi, 'tudi tokrat ni brez presenečenj. Uvodnik izpod peresa Toneta Bedenčiča iskreno išče podoživljanje božičnega veselja. »Božič ni več krščanski praznik,« pravi, »drugi so si 'ga prilastili. Zdaj je njihov. Brez naivad, brez običajev, drevesc (ne "dreveščkov”!), kiča bi bilo tako piusto.« Za tisti današnji svat namreč, ki je že talko daleč podlegel tvamemu. Toda pisec se tokrat ne predaja ganljivi otožnosti, ampak nam zakliče: »Venidar tako ne more biti. Uprimo se, protestirajmo. Ustvarimo si nov božič, praznik rojstva, skrivnosti in upanja.« Ras iskren in topel klic. Seveda, če ni mišljen preveč nedoločno, ker svetli pogledi niso uprti samo v prihodnost, ampak tudi v preteklost, v tisto šitalco pred dva tisoč leti, ko se je rodilo Dete in nam prineslo nove Luči. In ta je tiista, katere plamen nam mora svetiti tudi v prihod- Merlak »anju, izjavlja, da predstavlja nameravano preštevanje nasilno in diskriminacijsko dejanje napram slovenskemu ljudstvu, živečemu v Avstriji; odločno protestira proti izvajanju vsakršnega preštevanja; izraža koroškim Slovencem svojo solidarnost v odločnem boju za svoje pravice in proti izvajanju preštevanja, ki ni bilo med drugim nikoli objektivno; apelira na italijanske oblasti, da v duhu izboljšanih mednarodnih odnosov v Srednji Evropi posredujejo pri avstrijski vladi, da odstopi od svoje nepoštene namere. Izredna seja doberdobskega občinskega sveta Najvažnejši točki na tej seji, ki je bila v ponedeljek 22. decembra, sta bila pravilnika za zdravniški in urbanistični konzorcij. Dnevni red je še vseboval odobritev posojila za dela v šoli v Dolu ter odobritev predujma občinski blagajni. V začetku se je razvil živahen razgovor z ozirom na šolske probleme in na odnose odbora do opozicije, ki jo sestavljajo člani Slovenske skupnosti. Svetovalka Marija Ferletič je Obžalovala dejstivo, da se o 'tako važnem vprašanju kot je razmejitev šolskih okrajev razpravlja v svetu, ne da hi se ga prej vključilo v dnevni red. Ferlatičeva je tudi obžalovala dejstvo, da občinski odbor ni podvzal učinkovitih pobud, da bi se rešile težave šoloobvezne mladine, ki so starše v Doberdobu privedle do zahteve, da se Ukine popoldanski pouk na nižji srednji šoli v Gorici. Potreben je sestanek s šolskim skrbništvom, z ravnateljem nižje srednje šole, s predstavniki zavodnaga sveta, z župani in zastopniki manjšine, da se uredi vprašanje nadzorstva imed jutranjim in popoldanskim poukom ter prevoza s šolskim avtobusom za večerni povratek vsaj s križišča pni Devetakih. Zupan Jarc je odgovoril, da za predloge dobordobsikih staršev občina ni pristojna, temveč mora za to poskrbeti za vodni svet, občina pa lahko samo podpre zahteve za-vodnaga sveta. Obenem je odklonil predlog Ferletičeve, naj bi pismo doberdob-skiih staršev, ki je bilo nanj naslovljeno, posredoval na zavodni svet. Ferlatičeva je nato kritizirala ravnanje občinskega odbora, ki v svojem imenu pošilja Okrog razne resolucije, fci bi bile veliko bolj učinkovite, če bi jih pripravil občinski svet ob sodelovanju manjšine in po posvetovanju z načelniki skupin. Daljša razprava se je razvila ob statutu za urbanistični in zdravniški konzorcij. Zupan je branil predložena statuta, češ da sta sad dogovora strank ustavnega loka. Priznal pa je, da gresta preko prisotnosti slovenske manjšine, če se izvzame bledi odstavek v statutu za urbanistiko. Zato je bil stavljen predlog, naj se v oba statuta vnese člen, ki bo piiedvidevail dvojezičnost in osebje s poznanjem slovenskega jezika. Ferlatičeva je pri tem ozrazila svoje ogorčenje, da k sestavi statutov strank ustavnega laka ni bila povabljena Slovenska skupnost in da sta statuta sestavljena le v italijanščini. Nujno je, da se statuta 'podrobneje proučita in vnesejo drugi popravki. Zato je zahtevala, da se vstop v oba konzorcija odloži in preveri: 1. če imajo stranke ustavnega loka sploh vol j o priti naproti potrebam slovenske manjšine; 2. da se ugotovi, kakšna bo usoda te kraške občine, ki meji na italijanske občine; 3. da se o statutih razpravlja tudi z ostalima slovenskima občinama goriške pokrajine; 4. da se ugotovi položaj razmejitve Doberdoba in Sovodenj z ozirom na kraško gorsko skupnost, saj prvi teži proti Tržiču, Sovodnje, ki so tudi v kraški gorski skupnosti, so pa v goriškam konzorciju. Slovenci v Kanalski dolini okrajšani za radijske oddaje Sem kraški delavec, zaposlen v Kanalski dolini, te enkrat sem se v vašem listu pritožit zaradi slabe oddaje radia Trst A. Smilijo se mi tukajšnji preprosti kmečki ljudje, ki tako radi poslušajo to postajo. Zelo so potrpežljivi. Prepričani so, da je vsega kriva okvara na višarskem oddajniku in tako čakajo boljših dni. Nekaj let tega sem govoril o teh nedo-statkih z nekim uslužbencem radia Trst A, pa me je kratko zavrnil, da so popravila v Kanalski dolini zelo draga. Čudno pa, da so popravila draga le, če gre za radio Trst A. Oddaje prvega in drugega italijanskega programa se pa vedno dobro slišijo in če pride ob kakih hudih vremenskih neprilikah do prekinitve, traja to kvečjemu en dan, medtem ko programa radia Trst A ne slišimo po cele tedne in še se nobeden od odgo\>ornih ne zgane. Večkrat se oddaja kar na lepem pretrga in potem več ur molči ali pa je motena. Ne vem, če sem v štirih letih, kar sem tu, več kot petkrat poslušal lepo čisto oddajo. In še to se mi zdi čudno, da poleti, ko se tukaj hladi toliko slovenskih politikov in intelektualcev iz Trsta, nihče od njih tega ne opazi. Želel bi, da bi moje pismo kaj zaleglo in da bomo tudi mi Slovenci v Kanalski dolini deležni kake dobre slovenske oddaje. L. D. nost, pa -naj si ga tudi znamnjejo le preproste jaslice, včasih talko ganljivo neokusne, pa ne prinesejo zato nič manj veselja in blaženosti otrokom in diruižiinaim. Mogoče nam prav takšno božično preproščino — in vendarle: kakšna poetičnost — razodeva božična novela Milene m 1 Modri z Vzhoda pri novorojenem Detetu V nedeljo 4. januarja ob 16. uri bo v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu koncert božičnih pesmi Nastopajo združeni otroški zbori pod vodstvom Ljube Smotlak in združeni mešani zbori pod vodstvom Dušana Jakomina. Razgibano poslovanje občinske nnrave v Števeriaon Stran 4 KATOLIŠKI GLAS 1. januarja 1976 - Leto XXVIII. - štev. 1 Božičnica v goriški stolnici Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice je tudi za letošnji božič pripravilo nastop naših ziborov, ki maj bi združeni peli naše lepe božične pesmi. Božičnica je Mia preteklo nedeljo 28. decembra v goriški stalnici in so jo (kot običajno naši ljudje dodobra napolnili, dokaz, da je ite vrste prireditev zaželena, koristma in nadaljevanje tradicije, kii 'traja že 25 let im kaitere pobudnik je bil polk. prof. Minko Filej. Uvodne besede je povedal dr. Kazimir Humar, nakar je Sonja Culiat začeto napovedovati točke programa. Pri orglah je bila prof. Lojzka Bratuž. Združeni otroški pevski zibori so pod vodstvom Iva Bolčine zapeili peisimi Le spavaj milo Datece, Tecite pastirci (dirigentova) ter Angali iSO prihiteli. Lepo je hilo videti maš naraščaj, )ki se je v decembru že drugič pokazal tako številen pred našim občinstvom. Nato so naistopili združeni moški zbori pod vodstvom Z. Klanjščka. Tako številnega moškega zbora menda goriška stolnica ni iše videla dn s temu primemo mogočnostjo iin polnostjo so moški odpeli že ponarodelo Nad Betlehem, koralno Hitite kristjani in Vodopivčevo Blažema noč. Pevcem so se potem pridružile še pevke. Tako je stal pred mami mogočen združeni pevski zbor. Veličastno je zadonela pesem Zveličar preljubi, njej pa sta sledili še Pastirci 'iz spanja in Poglejte čudo se godi. Po pevskem nastopu je msgr. Močnik ob asistemzi gg. Eržena in Lazarja izpostavil Najsvetejše. Sledile so pate litanije Matere božje z božičnimi odpevi, zahvallna pesem in blagoslov. Ljudje so se počasi razšli, bogatejši za eno duihovno doživetje. - ej Dva zbora v stolnici V soboto 27. deceimhra zvečer je pevsiki zbor »Samflgmazio« iz Gorice imel koncert božičnih pesmi. Pod vodstvom prof. Stanka Jerici j a je v prvem deliu nastopil z vrsto božičnih motivov raznih narodov in jezikov, tadi v nemščini in slovenščini. V drugem delu je zbor izvajal polifomsko glasbo. Pri tem se je združil z zborom »Lojize Braftuž«, katerega prav tako vodi S. Jericijo. Obe skupini sta zapeili štiri polifonsike skladbe za dva zbora in osem glasov. Sobotno izvajanje sicer ni bila praizvedba, saj sta pesmi že izvajala ob nastopu v časit sv. Cecilije v novembru. Vendar je bilo prav, da sta se zmova združila in skupno zapela zahtevne polifonsike pesmi. Občinstvo, ki pa ni bilo številno, je izvajanje obeh zborov nagradilo s prisrčnim ploskanjem. Umrl je Stanko Faganel V četrtek 18. decembra so ma pokopališču v Pevrmi pokopali Stanka Faganela. Pokojni je bil doma iz Vrtojbe, kjer se je rodil pred 73 Jeti. Bill je iz narodno zavedne družine vaškega gostilničarja. Oče je sinovom preskrbeli primemo izobrazbo. Taiko je pokojmi Stanko dokončal tehnično šolo in se uveljavil kot gradbeni tehnik. Področje njegovega dela je bila Gorica. Tu je pred drugo svetovno vojno in po njej prevzel številna dela. Bil je soliden gradbenik. Kot talk je bil tudi član občinske gradbene komisije. Sicer je živel le za svojo družino -im se je v javnosti le redkokdaj pokazali. Imel je dve hčeri, ki sta obe profesorici na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Ker je žena iz Pev-me, so pokojnega Stanka Faganela pokopali ma -tamkajšnjem pokopališču. Naj mu bo lahka domača zemlja; družini naše sožalje. Poslanec Santuz o šolskih okrajih Pred božičnimi prazniki je demokrščan-ski poslanec Giiulio Santuz imel pri jezuitih konferenco o šolskih okrajih -(distreitti scolaistici). Ker je poslanec član komisije za šolstvo in ker je tudi sam sodeloval pri sestavi poverjenih šolskih dekretov, je bila njegova beseda tem bolj merodajna. Poslanec Santuz je najprej razčlenil besedilo poverjenih dekretov o šolskih okrajih. V zvezi s tem je nakazal naloge, ki jih zakon poverja novi šolski strukturi, kar so ravno šolski okraji. Iz njegovega izvajanja je bilo razvidno, da bodo šolski Okraji imeli svojo določeno mailogo pri programiranju dejavnosti, ki ni,izrazito šolska. V njihovo pristojnost bo spadala npr. skrb za šolske prevoze, gradnjo šol, programiranje nujnosti šolskih zgradb, stiki s šdlami iiz drugih krajev in podobno. šolski okraji ne bodo imeli lastne iz- vršilne moči, ker ne bodo imeli lasitmih finančnih sredstev, bodo pa nekaka telesa za programiranje in pospeševanje celotnega šolstva na svojem teritoriju, za -izvajanje svojih poibud pa se bodo obračali na občine, pokrajino, dežeilo in druge organe, ki razpolagajo s finančnimi sredstvi. Predvideno je tudi, naj bi v vsakem šolskem okraju delovale šole vseh vrst, ki jih predvideva italijanska šolska zakonodaja, od otroških vrtcev do raznih tipov tehničnih in srednjih šol. Že med svojim izvajanjem se je poslanec Samituiz dotaknil tudi zahteve slovenskega prebivalstva v Italiji po samostojnem šolskem okraju. Izjavil je, da osebno nima nič proti temu, da bi slovenske šole spadale pod samostojen šolski okraj; v okviru delegiranih zakonov, da je to mogoče. Vprašanje o slovenskem šolskem okraju se je še bolj poglobilo v debati, ki je sledila. Med druigim se je oglasil deželni odbornik Cocianni, ki je izjavil, da slovenska manjšina ima pravico, da čuva svojo narodno kulturo in prav tako da ima pravico, da sama odloča, kako jo hoče čuvati. Ce hoče v ta namen imeti tudi lasten šolski oikraij, je to njena pravica. Med debato je poslanec Santuz izrazil željo, da bi rad poglobil vprašanje o samostojnem šolskem okraju za Slovence. Zato ga je navzoči slovenski šolnik vprašal, če je pripravljen se srečati s predstavniki slovenskih šol im drugih socialnih sil, da bi razpravljali o vprašanju slovenskega šolskega okraja. Poslanec je odgovoril, da bi mu to bilo zalo dobrodošlo. Pianist Bertoncelj v Gorici V okviru letošnje abonmajske koncertne sezone je bil v sredo 17. decembra drugi koncert in sicer klavitski recital pianista Acija Bertonclja. Koncert je bil v palači Attems, ki se je s svojo krasno dvorano ponovno pokazala kot izredno primerna za take komorne koncerte. Program klavirskega večera je bil zalo raznolik. Izhajal je od klasike (Mozart) preko impresionizma (Ravel) na sodobnika Prokofjeva pa spat mimo dveh zelo različnih deželnih skladateljev (Mirk in Pipolo) do romantike (Chopin). Težko je reči, ali je bolj primemo spoprijeti se s tradicionalnimi programi ali pa z mešano zasnovanimi sporedi, ki kažejo na izvajalčeve posebne težnje. Aci Bertoncelj spada med mlajše slovenske poustvarjalce in gotovo na ikiavir-skem področju med njimi prednjači. Zato je tudi za njegov goriški koncert vladalo posebno zanimanje. Gotovo teh pričakovanj ni razočaral. S svojo igro, polno prekipevajočega navdušenja in bogate notranje sile je podal vrsto skladb sicer 'neenakega 'izvora in seveda tudi njemu neenakega pristopa. Ce se je npr. v Mozartovi glasbi kratal še dokaj sholastično, pa je v novejši izrazni govorici verjetno bolj našel sam sebe. To valja poudariti še posebej za Ravelov lirizem ali pa za zelo dognano in obenem silno barvito podajanje druge sonate Sergeja Prokofjeva. Im prav v teh delih je Bertoncelj gotovo dal svoj najboljši dal, v katerem so prišle zelo zgovorno do izraza vse njegove izredne interpratacijske sposobnosti. Mislim, da je bil ta dal tadi nad predstavitvijo romantične glasbe v Chopinu, ki ije zaživel morda včasih še preveč ognjevito. Bertoncljev klavirski recital sodi med vrsto zalo dobrih koncertnih prireditev v našem mestu nasploh in zato še posabej pomeni bogat prispevek maši koncertni sezoni. - ab Ušje ima asfaltirano cesto Zasellek Ušje ima le nekaj hiš, pa zelo lepo lego na pobočju hriba sv. Mihaela. To vedo tadi naši pevci zbora »Mirko Filej«, ki radi tam prirejajo svoj piknik. Tudi lovci se radi zbirajo pri Boškinu na Ušjah. Letos so Ušje omenjene tadi v koledarju Goriške Mohorjeve družbe. Le preberite zgodbo o Jožefu Tomšiču z Boški-nov (Ušij) 1 Cerkveno zaselek pripada župniji Gabrje, upravno pa pod občino Za-graj. 2e pred nakaj lati je bil s strani dežele odobren zinesak za -asfaltiranje poti, ki se odcepi od ceste ma Vrh sv. Mihaela proti Ušju, a denar je obležal na zagrajski občimi. Im bi še ležal, če stvar ne bi prišla v časopisje. To je pomagalo. V nakaj dneh je bila cesta asfaltirana in tako so tadi Ušje dobile svoje moderno okno v svet. ★ Za svetogorsko cerkev: Olga Milič, Trst, 22.000; Ivanka Knez 10.000; N. N., Trst, 50.000 lir. Sovodnje V soboto 20. decembra smo pokopali ob velikem številu lijudi 64-letnega Alojzija Prinčiča, očeta našega občinskega tajnika. Pokojni Alojz je bil že dcilgo časa bolan, a je vse nevšečnosti voljno prenašal. Po značaju je bil zelo miran, dober in blag. Nikogar ni znal užaliti, zato so ga vsi radi imali. Naj uživa .počitek v domači zemlji. Ostalim v družini izrekamo naše islkreino sožalje. Skupno romanje v letu 1976 v Einsiedeln v Švici Odbor Duhovske zvaze v Trstu pripravlja skupno romanje v Einsiedeln v šviai. Romanje bo -trajalo pet dni in sicer od ponedeljka 5. julija do petka 9. julija. Potovali bomo z udobnimi avtobusi. Poleg veličastnega romarskega svetišča v Einsie-delnu bomo obiskali razne druge kraje v Švici. To je prvo obvestilo za skupno romanje v letu 1976, da si morejo tisti, ki se za to romanje zanimajo, pravočasno zagotoviti proste dneve. Kdaj se začne vpisovanje, bomo v kratkem sporočili - Stanko Zorko SKPD »MIRKO FILEJ« V GORICI vabi na KONCERT ki bo v četrtek 8. januarja 1976 ob 20.30 v goriški stolnici. HUBERT BERGANT - orgle ANTON GRČAR - trobenta DAROVI Za tiskovni sklad Katoliškega glasa: K. M., Gorica 5.000; N. N., Peč, 4.000 lir. Za Katoliški dom: Rudi Mlakar 2.500; M. Š. 5.000 lir. Za Zavod sv. Družine: Podporno društvo iz Gorice 50.000 lir. Za Alojzijevišče: v spomin Alojzija Prinčič darujejo svakinja in hči Stepančič 25.000; sestra Pepca in hčerka 20.000; bratranec 10.000; nečakinja 5.000; namesto cvetja na grob Frančiške Hlede vd. Ter-čič B. in S. 5.000; družina Simčič, Trst, 10.000 lir. Za SKAD: N. N. 10.000 lir. Za števerjansko cerkev: družina Bajt namesto cvetja na grob Evgena Gravner 20.000 lir. V spomin Frančiške Terčič in njenega moža Alojza daruije družina Bitežnik za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče po 10.000 lir. V spomin Terezije Cijan: ob 25-letnici smrti darujejo hčere za skavtsko družimo 25.000 lir. Razni darovalci: za slovenske misijonarje 50.000, za Katoliški glas 50.000, za slovenske mladinske organizacije 50.000, N. N. za skavte 5.000, N. N. za skavte 20.000 lir. Namesto cvetja na grob svaka Alojzija Prinčiča daruje Alojzij Kovic z otroki 30.000 lir za Alojzijevišče. N. N. iz Rupe daruje za slovanske misijonarje 5.000 in za slovenska vzgojna zavoda Alojzijevišče in Zavod sv. Družine 5.000 lir. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Ema in Ivan Vatta ob krstu Mojce Kovač 10.000; E. š. 50.000; S. Z. 15.000; M. P. 15.000 lir; vseh darov v decembru 519.140 lir, vseh darov v letu 1975 pa 4.338.895 lir. Za Marijin dom v Rojanu: družini Vat-ta-Kravos 15.000; družina Žagar 6.000; Ema štrekelj 2.000; Slokar 5.000; Marija Fabjan v spomin pok. Pine Bubnič 7.000 lir. Za Marijin dom v ul. Risorta v Trstu: N. N. v spomin na pok. Ano Peiarn 5.000, N. N. 5.000, N. N. 8.000, D. K. 20.000, Šuligoj Gizela 200.000, N. G. 11.000, Delost Fani 50.000, Coceani Ana 50.000, D. K. 10.000, Mozetič N. 30.000, Polc Terezij a za en izv. mašne knjige 40.000, P. M. 20.000, Benavol Gizela 50.000, Glavič M. 5.000, N. N. 10.000, U. D. 28.000, Kosovel Milka 47.000, N. N. 10.000, N. N. 10.000, D. K. 10.000, M. G. 30.000, D. U. 50.000, N. N. 10.000, P. T. 100.000, N. N. 10.000, Bavčar Olga 25.000, Valerija Dugulin namesto venca na grob Justine Urbančič 5.000, A. Čeme 10.000, N. N. 5.000, I. Banedatti 5.000, N. N. 10.000, H. B. 20.000, M. Lisjak 30.000, N. N. 14.000, Lojzka Hosmer v počastitev pok. Rezke Mlekuž 50.000; ob smrti Ivana Lozej sestrična Bernarda 5.000 ilir. Za stolnico v Skopju: Robert Dancu 1.500 lir. Za lačne po svetu: šolske sestre iz Zavoda sv. Družine 25.000; šolske sestre iz Bole peči 15.000 lir. Za uboge: Ema in Ivan Vatta ob krstu Mojce Kovač 5.000 lir. Za misijone: Antonija Malič 3.000; Anamarija Pipan 5.000 lir. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! Romanje v Palestino Maseoa avgusta 1976 bo 8-dnevno romanje v Palestino, verjatoo od 7. do 14. avgusta. Romanje organizirajo Pavl inči iz Milana. Število romarjev je omejeno na 42, ker je le toliko prostorov v avtobusu, s katerim bo obisk raznih krajev v Palestini. Letalo bo vzletalo na letališču v Ron-kah, kar je zelo ugodno. Tudi to romanje pripravlja Duh. zveza v Trstu. - S. Z. OBVESTILA V Zgoniku bo na praznik sv. Treh kraljev ob 15.30 četrta revija božičnih pesmi. Nastopajo gonški zbori, mešani zbor iz Zgonika, mladinski zbori im recitatorji. »Stara garda«, tragikomedijo v dveh dejanjih bo uprizorilo SSG iz Trsta v soboto 3. januarja ob 20.30 v župnijski dvorani v Števerjanu, v nedeljo 4. januarja ob 19.30 pa v župnijski dvorani »Anton Gregorčič« v Štandrežu. števerjanska občinska uprava javlja interesentom, ki imajo stalno (bivališče ali stalno zaposlitev v Števerjanu, da je IACP (Istiituto automomo case popolari) 11. decembra 1975 razpisal javni natečaj za štiri ljudska stanovanja. Pogoji za natečaj so razvidni iz lepakov in >na občinski razglasni deski. Tiskovine za vložitev prošnje so na voljo v občinskih uradih. Rok zapade 9. februarja 1976. Sv. maša v Milanu bo za slovenske vernike v nedeljo 11. januarja ob 16. uri. To bo srečanje ob domači 'božični pasmi. Lepo vabljeni vsi naši ljudje iz Milana in okolice! ★ LJUBLJANSKA TV Spored od 1. do 3. januarja 1976 Četrtek: 9.10 Janezek in fižolovka. 9.45 Lutke. 10.35 Sin ubogega čevljarja, film. 12.15 Dunaj: Novoletni koncert. 13.25 Gar-misch: smučarski skoki. 16.15 »Valiika atrakcija«, film. 18.45 Okrogli svet. 20.00 Teversanove bajke. 20.30 »Kabaret«, film. 22.40 Zabavna oddaja. Petek: 9.10 Pavliha. 10.40 Mladina poje. 14.45 Veselo z Avseniki. 15.15 »Deček in violina«, film. 16.50 Pisani svat. 18.15 šport v latu 1975. 20.55 »šerif v New Yorku«. Sobota: 16.35 Po belih in črnih tipkah. 17.05 »David Copperfield«, film. 18,15 Svet v letu 1975. 20.00 »Kotch«, film. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi moža in očeta Alojzija Prinčič se iskreno zahvaljujemo, posebno še župniku g. Marjanu Komjancu in vsem, ki so se ga na kateri koli način spomnili. Družini Prinčič in Spessot Sovodnje, 20. decembra 1975 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45. Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Spored od 1. do 10. januarja 1976 Četrtek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu, 9.45 Klavirske skladbe. 10.15 Praznično jutro. 11.15 Mladinski oder: »Življenje, najlepši dar«. 11.35 Slovenski razgledi. 16.00 Hiti lata 1975. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Nove plošče. 19.10 Ob vstopu v novo lato. 19.30 Za najmlajše. 20.35 V. Levstik: »Gadje gnezdo«, dramatiziran roman. 22.05 Glasba v razvedrilo. Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertiisti naše dežele. 19.10 Pripovedniki naše dežele. 20.35 Dalo 'in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.45 Glasba za lahko noč. Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Simfonična glasba. 19.10 Cerkveni pevski zbor Rupa-Peč. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. »Sveti Trije kralji«, balada. 21.30 Vaše popevke. Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 W. A. Mozart. 10.15 Poslušali boste. 11.15 Mladinski oder: »Na Mars za vsako ceno«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 16.00 šport in glasba. 17.00 »Gadje gnezdo«, dramatiziran roman. 18.30 Nedeljski koncert. 19.00 Zvoki in ritmi. 20.35 Sedem dni v svatu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba. 22-20 Glasba za lahko noč. Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Itailiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Baletna glasba. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasiba za lahko noč. Torek: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba. 10.15 Praznično jutro. 1,1.15 Mladinski oder: »škarjice«. 11.35 Pratika. 15.00 Dunajski valčki. 15.45 »Dekle s šestega nadstropja«. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Niko Kuret: Sv. Trije kralji. 19.30 Za naijmlajše. 20.35 G. Puccini: »Bo-heme«, opera. 22.30 Glasba za lahko moč. Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18,15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Družinski obzornik. 20.35 Simfonični koncert. 21.55 Glasba za lahko noč. četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Skladatelji naše dežele. 19.10 Dopisovanje Savio-Oop. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Vsi domov«. Radijska igra. 22.05 Glasba za lahko moč. Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 11.50 Kon-certisti naše dežele. 19.10 Slovenska povojna lirika. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.35 Glasba za lahko noč. Sobota: 11.35 Poslušajmo spat. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Simfonična glasba. 19.10 Liki iz naše preteklosti. 19.40 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Matija Vertovc, prosvetitalj«. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Glasba za lahko noč. ZAHVALA Dne 23. decembra je v miru zaspala naša draga Natalija Simoniti roj. Mavrič Pokopali smo jo v petak 26. decembra na Opčinah. Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in pripomogli k tako veličastnemu pogrebu. Namesto cvetja prosimo darove iv dobre namene. Hčerka Krasulja in sin Gracijan z družinama, sestre in drugo sorodstvo Opčine, 27. decembra 1975 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega očata Evgena Gravner se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili ma mjegovi zadnji poti, darovalcem cvetja im v dobre namene ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala g. župniku A. Prinčiču, pevovodju H. Srabarmiču in pevcem. Žalujoči: žena, hčeri in sinova z družinami Steverjan - Lucca - Pisa - Koper, 29. decembra 1975