Poklonjen rojakom njegovim Založil in tiskal Dragotin Hribar v ( ki se dne 14. vel. Spominek na slavnost slovenskega pesnika iS® <7 je vršila srpana 1. 1898. v Spodnjih Kosezah povodom stoletnice njegovega rojstva. vK O na slavnost slovenskega pesnika |vana Vesela-K oses ^ e ga ki se je vršila 14. vel. srpana 1. 1898. v Spodnjih Kosezah povodom stoletnice njegovega rojstva. Založil in tiskal Dragotin Hribar v Celji. 03850 ^)trel odmeva z gore, zvenenje se praznično glasi, Mlaji kipijo v nebč, ž njih se bandera vij6: Slavlje ponosno slavi moravska sprelepa dolina Vrlemu možu v spomin v dobi, ki revna je mčž! Zabil sirotni ratar težave in trude je svoje, Znoj si jc s čela otrl, z znojem pereče skrbi — : Danes veselja je dan, njegov je to narodni praznik, Svetega vznosa prevzet v trumah hiti ga slavit. Narodni praznik! — Ponos odseva z obraza ratarju, Kri od njegove krvi, sin se proslavlja njegov. Sin sc proslavlja njegov, ki dramil svoj rod je v življenje Takrat, ko v smrtnem je snu tujec ga zibal tiran. — Tožni so časi bili. Zamiral po zemlji slovenski Govora našega glas, naše je pesmi odmčv. S severa, z juga hlastnč na nas je prežal sovražnik, Da bi poslednjo nam ped rodne pogazil zemlje. Tožni so časi bili . . . Pravice so naše teptali Kakor da nas ni na svet Stvarnikov poslal ukaz 1 Vse so nam devali v nič — —. Tedaj pa zapela je tromba: «Kvišku, moj tlačeni rod, v boj za pravico in čast! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti, Narod slovenskih sinov vreden je boljših us6dl» — Letel budilni je klic po gorah, po dčlih slovenskih, 3 1 Čul ga slovenski je sin, cul ga s trepetom sovrag. Dvigali so se iz sanj in meli oči si orjaki, Vstajal za možem je mož v narodno zdramljen zavest! — Hvala budilcu-možu! Življenje je zopet pognalo Sredi slovenskih livad, strtih od tuje pete. Zopet prepeval ratar za plugom je pesem slovensko, Golca domačega več ni sramoval se Sloven — Hvala budilcu-možu, oj hvala ti, vrli Koseski, Narod tvoj danes, poglej, dolžno ti hvalo daje. Tu, kjer pred stotino let zibala te kmetska je mati, V trumah se množnih je zbral praznik sprelepi slavit, Tvojega rojstva spomin! — Odkrita spominska je plošča, V zlatih se črkah blesti slavno ž nje tvoje ime. Gleda jo, gleda ratar, in v duši se nekaj mu glasi, Nekaj, kar duška želi, nekaj, kar mora na dan: Tisoči radostnih grl kot v eno se združijo pesem; Slava Koseskemu! V vek njega spomin naj živi! Dr. Mih. Opeka. ^laVnost slovenskega pesnika Ivana Vesela-Koseskega ki se je vršila v Spodnjih Kosezah 14. vel. srpana 1. 1898., povodom stoletnice njegovega rojstva. (Rojakom svojim napisal Maks o Pirnat.) Prijatli! vsem delavcem narodnim: slava! Hvaležna jim bode na vek očetnjava! Simon Gregorčič. Na pobočji lahnega grička sloni mična vas Spodnje Koseze s svojo prijazno hišo božjo, po¬ svečeno sv. Lovrencu. Mirna in tiha je ta vasica 1 Tuj ji je posvetni šum in hrum. A kaj pa je v soboto, v dan 13. vel. srpana, tako oživela? Kaj se mahom probudila iz svoje navadne tihote? Oživela je, da se vredno pripravi za velik narodni praznik, ki se je imel vršiti drugi dan v čast rojaku, slavnemu pes¬ niku našemu Ivanu Veselu-Koseskemu. Napra¬ vila in nakitila se je svatovsko, da slovesne vsprejme v svojo sredo častilce domačina svojega. In res se je odičila kakor nevesta ta vasica 1 Z domačega zvonika in z lepo očedenih hiš so mogočno zaplapolale lepe slovenske zastave; in ob poti, ki vodi skozi vas do hrama božjega, so se dvignili vitki mlaji s primernimi napisi, oznanjajoč daleč na okolo nenavadno slavlje. In poknili so topiči in zapeli so zvonovi in raznašali preko hriba in planot, v lepa naša gorska selišča in 5 vasi, vest o Koseskega slavnosti. Mej pokom topičev in mej pritrkavanjem zvonov donela je lepa domača pesen iz jarnih grl vrlih koseških deklet, ki so ne¬ utrudno pletle vence in krasile ž njimi prijazne koseške domove. Ko pa je zatonilo solnce in ko je polegel dnevni šum, tedaj so zaiskrili po lukoviških in ko¬ seških, po moravških in krašenjskih hribih v temno noč svetli kresovi, ki so spominjali okoličane na bližajoči se narodni praznik in jih vabili v Koseze. Tako je napočil slavnostni dan 14. vel. srpana; dan, ki je bil zadnje tedne jedini predmet govorici, katerega se je vse naprej veselilo. In bil je to v res¬ nici prekrasen dan! Lepo je sijalo božje solncJe in razlivalo žarke svoje na mične Koseze in njihovo dično okolico. Kmalu po osmi uri so jele od vseh stranij vreti nepregledne množice ljudstva od blizu in daleč, peš in na vozeh; staro in mlado hitelo je v Spodnje Koseze, da počasti spomin moža, ki je bil naše gore list. Največ ljudstva se je nabralo ob lepem slavoloku, postavljenem na mestu, kjer vodi pot v Koseze. Zeljno so čakali domačani dragih gostov, ki so imeli kmalu priti. Ob devetih so se na vozeh, kateri so bili kaj okusno opleteni z zelenjem in cvetjem, pripeljala vrla moravška dekleta v nedo¬ sežno lepih narodnih nošah; njim se je pridružil lep venec narodno oblečenih mladenk iz Kosez in Lukovice. Množice se teh vitkih, čvrstih postav in teh sprelepih oblačil: teh krasnih peč in «avb», teh drago¬ cenih pasov ter starinskih kril in robcev kar niso mogle nagledati. Skoro se je oglasila živahna koračnica kam¬ niške mestne godbe in za njo so se pripeljali dragi gostje in slavna društva ali njih odposlanci, največ pa ognje- gascev, prispevših iz vseh stranij k desetletnici brdskega gasilnega društva, kije vzajemno s Koseskega slavnostjo slavilo svoje slavlje. Izmej dragih gostov naj se po- 6 sebej omenijo : župan ljubljanski, gosp. Ivan Hribar, ces. svetnik g. Ivan Murnik, državni poslanec g. Franc Povše, primarij g. dr. Karol Bleivveis vitez Trsteniški; gospoda Franc Levec in Evgen Lah kakor odpo¬ slanca »Slovenske Matico; profesorja g. Simon Rutar in g. Anton Funtek kakor zastopnika slov, pisateljskega društva; odposlanci šišenske čitalnice in odposlanci kamniške čitalnce z zastavo ter 20 članov I. kolesar¬ skega društva «Ljubljana» z načelnikom gosp. Franc Gutnikom. Ko so se zbrali gostje, poprijel je za besedo gosp, notar Janko Rahne in v imenu osnovalnega odbora navdušeno pozdravil vse -častilec Koseskega in jih zahvalil, da so se tako mnogobrojno odzvali odborovemu vabilu in došli v te lepe kraje naše, obhajat slavlje domačina našega Koseskega. Potem je v 'imenu narodnih deklet vse navzoče iskreno pozdravila ljubka gospica Amalija Povše. »Prisrčno bodite pozdravljeni častilci Koseskega iz vseh slovenskih pokrajin od tukajšnjih narodnih dekleti — Vaš današnji prihod nam je jasen dokaz, da ogenj zavednosti in domoljubja slovenskega, ka¬ terega je zanetil v burnih časih Koseski v narodu s svojo krepkodonečo pesnijo, še ni ugasnil; dokaz, da je lipa slovenska, katero je pred pol stoletjem vsadil v domača tla, krepko pognala, razširila svoje kore¬ nine v rodni zemlji in mogočno razprostrla košate svoje veje po vsej Sloveniji. — Vsprejmite od nas, slovenskih deklet, dragi naši gostje, se šopkom cvetlic tudi vsak od vas malo vejico od te naše slovenske lipe. — Dovolite, da vam pripnemo to vejico na prsi 1 — Združeni pod to slovensko lipo bodemo enega srca in enega duha, vsi bratje in sestre mej sabo, neustrašeno stali sredi sovražnih sil. — Kličem vam še enkrat: bodite nam srčno pozdravljenih 7 Nato je podala gospica prekrasen šopek g. Levcu, predsedniku «Slovenske Matice«, društva, katerega častni član je bil Ivan Vesel-Koseski; društva, ki je z znatno gmotno podporo največ pripomoglo k izvr¬ šitvi Koseskega slavnosti. Druga dekleta so pa obsule s šopki ostale goste. Ginjen se je zahvalil g. Levec za ta znak prijaznosti. V tem je zasvirala godba in jel se je viti svečan sprevod proti cerkvi koseški. Naprej so korakala ognje- gasna društva, za njim narodna dekleta v stari noši, za temi dragi gostje in nepregledne vrste ljudstva, katerega je prispelo semkaj gotovo okolo pet tisoč. Božja služba se je začela z govorom, katerega je iz posebne prijaznosti prevzel dični prvomestnik družbe sv. Cirila in Metodija, preč. gosp. Tomo Zupan. V krepkih, jedrnatih besedah je slavil Ivana Vesela Koseskega kakor moža pobožnega in pravičnega, ka¬ teremu so bile v vodilo zlate besede: vse za vero, dom cesarja 1 Ognjevito je vnemal mladino, naj ji bo slavljenec svetal vzornik; naj ona, ki je naš up, ljubi svojo domovino in dela za blagor naroda svojega, kakor je zanj toliko storil današnji slavljenec. — Sveto mašo je služil z obilno asistenco preč. g. Tomo Kajdiž, moravski dekan in deželni poslanec. Petje sta oskrbeli z veliko vnemo in krasno dovršenostjo «moravško pevsko društvo« in pevsko društvo «Zarijas> z Brda pod spretnim vodstvom požrtvovalnega nad¬ učitelja moravskega g. Janka Tomana. Po zavrženem cerkvenem opravilu smo se na¬ potili k rojstni hiši slavljenca. Tu je stopil na oder priznani naš pisatelj, vodja gimnazije v Novem mestu, moravški rojak, g. dr. Franc Detela, in je vneto govoril slavnostni govor. Omenjal je slavnih tukajšnjih rojakov: Jurija barona Vege, dr. Jakoba Zupana, škofa Matevža Ravnikarja, Janka Krsnika in prešel nato na 8 današnjega slavljenca, koseškega rojaka Ivana Vesela. Narisal je v ljubkih črtah njegovo življenje, njega mladost, šolanje in službe. V jasnih in točnih potezah nam je predočil dobo, v kateri je živel Koseski, v kateri se je šolal; dobo, v kateri je pel z velikim, nenavadnim vspehom svoje vnete rodoljubne speve in krepko dramil rojake svoje iz dolzega narodnega spanja, klicaje jim, naj se zavejo slovenske svoje narodnosti, ker «biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos.» Pravil je, koliko zaslug je imel Koseski za narodno gibanje v Trstu leta 1848. in da je po¬ sebno on pripomogel, da je to mesto ostalo v onih burnih časih zvesto avstrijskemu orlu. Vnet Slovenec, zvest Avstrijec je bil Koseski. In kot takemu se mu v polni meri spodobi, da se na njegov rodni dom vzida spominska plošča. Ponosno naj se nanjo ozi¬ rajo Kosežani, vsaj je postavljena v spomin njihovega rojaka, v spomin moža kmetske korenine. Mladini pa bodi v spodbudo, da stopa po stopinjah Koseskega, pomneč njegovih krasnih besedi: «Gani se, komur je mar zahvale prihodnjega vnuka 1» Po tem jedrnatem, trezno premišljenem, duho¬ vitem in vendar tako ljubko domačem govoru pala je zavesa in zalesketale so se v solnčnem svitu zlate črke na prelepi spominski plošči, narejeni iz lepega moravskega črnega kamena. Napis se glasi: V tej hiši se je rodil 12. kimovca leta 1 798. slovenski pesnik IVAN VESEL-KOSESKI umrl v Trstu 26. sušca 1. 1884. Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Ob stoletnici rojstva postavili rojaki! 9 Tako se je torej, ko je bil govornik zazibal s svojo vzneseno prisrčno besedo navzoče v nenavadno navdušenje in ko je bil tako rekoč prizval v našo sredo iz onega sveta našega Koseskega, v tem slo¬ vesnem, trenotji razkrila plošča. Svetega, žarečega, domoljubnega ognja so nam plamtela srca, navdajal nas je nenavaden ponos na slavnega in proslav¬ ljenega našega rojaka; še bolj nas je pa navdušila prekrasna pesen Jenkova «Molitev», katero so pevci po odkritji zapeli iz dna duše. S tem se je završil glavni del prelepe te slav¬ nosti. Množice so se jele razhajati, noseč sabo živo v srci začrtano sliko na to mikavno slavlje. Dragi gostje pa in slavna društva so odkorakala proti Lukovici. Mej tem so se narodna dekleta v starih nošah sešla na Vidmu, vasi blizu Kosez, kjer jih je fotografova! rodoljubni naš fotograf, tukajšnji domačin, gosp. Davorin Rovšek. Preden so dekleta zasela vo¬ zove in se odpeljala, nagovoril jih je v imenu slavnost¬ nega odbora visokošolec M. Pirnat in rekel nekako: «Bodite srčno pozdravljena, draga, narodna de¬ kleta 1 Prispele ste iz zelene moravške doline in iz mične lukoviške okolice, iz ljubkih Kosez ter od bele dunajske ceste, prispele, da počastite Koseskega, da proslavite s svojo navzočnostjo moža, ki je pel o vas prelepe, nepozabne besede : «In naša dekleta so liinbarjev cvet; So tenke ko jelke, njih usta so med.> Storile ste s tem svojo dolžnost napram vašemu pevcu-slavitelju in pripomogle s prekrasno narodno nošo, da je bila današnja slavnost tem krasnejša. Da, ve ste bile venec; ve najlepši okvir današnjega dneva. Hvala vam bodi za to 1 Spremlja pa naj vas vedno spomin na današnji lepi praznik, spomin, ki 10 vam bode kakor zarja izza mladih dnij ljubko sijal v vaša poznejša leta. Živela torej narodna dekleta !» Krepko je pozdravilo ljudstvo z glasnim «živela> dekleta in dolgo zrlo za vozovi, ki so nam jih od- odpeljali. Ko so dospeli dragi gostje in slavna društva v mično Lukovico, pozdravil jih je ondi lukoviški župan, gosp. S. Mlakar, za kar gaje srčno zahvalil gospod župan Hribar. Potem se je začel obed za gasilce pri gosp. Mlakarju, za druge mile goste pa pri gospodu Davorinu Vevru, p. d. «Slaparji». Pri obedu je napil gosp, dekan T. Kajdiž presvetlemu vladarju, ljub¬ ljenemu našemu cesarju Franu Josipu, na kar je godba zasvirala cesarsko himno. V drugem svojem nagovoru je napil isti gospod kakor načelnik slavnostnega od¬ bora dragim gostom in slavnim društvom, ki so počastila Koseskega slavnost, posebej še slavnost¬ nemu govorniku, gospodu dr. Francu Deteli. Gospod dr. Detela je rekel, da njemu pač ne ide nikaka hvala; ako je prevzel slavnostni govor, smatral je to, kakor moravški rojak, za svojo dolžnost. Za pri¬ reditev današnje slavnosti spodobi se hvala najbolj slavnostnemu odboru, kateremu dviga v čast svojo kupico. V imenu slavnostnega odbora je odgovoril visokošolec M. Pirnat, odborov tajnik. Rekel je, da je bil osnovalni odbor le sejalec, ki je sejal in širil misel o tej slavnosti. Da pa je ta misel pala na rodo¬ vitna tla in da se je slavlje tako vrlo sponeslo, to je zasluga dragih gostov in slavnih narodnih društev; zasluga je pa tudi posebno tistega stanu, iz katerega je izšel Koseski; zasluga stanu, kateremu je Koseski posvetil cvet svojih pesnij, kateremu je zapel oni divni spev, ono visoko pesen slovenskega oratarja «Kdo je mar?»; stanu, kateri je prispel v nepreglednih stotinah počastit rojaka in domačina svojega, in kateri 11 stan se je na slavnosti vedel tako dostojno in ple¬ menito. Na zdravje kmetskega stanu naj velja ta napitnica. — Prelepo je govoril gospod župan ljubljanski I. Hribar, govoril tako, kakor zna le on. Omenjal je prekrasnih krajev, po katerih so se danes vozili slavni gostje, ko so šli na to slavlje. Kamorkoli se ozre človek po domači zemlji, naj mu plove pogled po sneženih orjakih planinskih, po mičnih brdih ali rodovitnih poljih, posejanih z belimi vasmi; vedno in vedno se prepriča, kako krasan je naš rodni svet. Bog živi to našo lepo domovinol Burno navdu¬ šenje je sledilo tem iz srca govorjenim besedam. — Gosp. ces. svetnik Murnik je iskreno napil našemu narodnemu ženstvu. — Imenom ognjegascev je lepo govoril gosp. J. C. Juvančič, znani rodoljub iz Šiške pri Ljubljani. —Vrhniški župan in dež. poslanec, gosp. Jelovšek je dejal, da je Koseski mogočno klical rojake na stražo za slovenske pravice. Na straži nam je treba tudi danes neustrašeno stati. Pozval je torej navzoče, naj po svoje prispevajo za «Našo stražo*. Temu opominu so se vsi odzvali in nabrala se je lepa svota v ta namen. — Gosp. prof. Fr. Levec je napil gosp. Tomo Zupanu, neutrudljivemu prvomestniku Ciril-Metodove družbe; možu, ki tako vspešno odbija navale tujcev na slovenski svet. — Gosp. T. Zupan je zahvalil predgovornika na napitnici ter dvignil čašo v spomin moža, ki je brez dvombe jeden največjih častilcev Koseskega, ki zna na pamet vse njegove pesni, v spomin gosp. Jakobu Smoleju, deželnemu šolskemu nadzorniku v pokoju. — In tako se je reklo še več krasnih besed. V prijazni zabavi, mej prijateljskimi pogovori in lepim petjem potekel nam je prehitro čas in ločiti smo se morali od dragih gostov. Domačini pa smo še dolgo ostali skupaj in se veselja topili v prelepih 12 spominih, katerih nam je toliko donesel krasni dan Koseskega slavnosti. Tako se je torej vršila lepo in dostojno Koseskega slavnost. Ni bilo sicer tu velikega sijaja in mamečega blišča; priprosto obhajal se je ta narodni praznik, a bil je baš radi tega tembolj prisrčen, domač in Iju- beznjiv, in spomin nanj med tukajšnjim ljudstvom ostane ravno zavoljo tega tem živahnejši, tem trajnejši. S tem slavljeni je obhajal slovenski narod, navdušen in pre- šinjen gorečih domoljubnih čustev, stoletnico buditelja, in dramitelja svojega in skazal tako dolžno hvalo možu, ki je toliko storil zanj v viharnih časih naše narodne probuje, našega duševnega preporoda. Po¬ sebno lepo so pa Koseskega spomin proslavili nje¬ govi rojaki, ki so mu vzidali v rodni dom prelepo spominsko ploščo in z odkritjem te plošče združili tako krasen naroden praznik. Tam v Kosezah se sedaj leskeče zlat napis na Koseskega domu! In ta napis bode kazal odslej, kje se je rodil narodu našemu buditelj, Kosežanom pa slavni domačin, ki je zanesel ime te mične vasice širom slovenskega sveta ; pričal bo pa ta napis tudi o hvaležnosti rojakov do svojega nesmrtnega Koses¬ kega. Res, narod, ki se tako lepo spominja zaslužnih svojih mož, ta je upravičen v polni meri, da se mu taki rojevajo. Upajmo, da bode milostno nebo, ki je v svojem času poslalo Koseskega dramit zaspane rojake, da bo to dobro nebo tudi v bodoče podarilo nam dobrih, vrlih mdž, mož požrtvovalnih in nesebičnih, mož, ki naj vodijo, delujoč edino, enega srca in enega duha, narod naš do prave sreče in blagosti, vodijo do boljše, lepše prihodnjosti! 13 Slavnostni govor, (Govoril g. dr. Fr. Detela.) Častita gospoda 1 Predragi rojaki! Prijazni kraji, ki so se razgrnili danes pred našimi očmi, se ne po¬ našajo samo s prirodno lepoto in z rodovitnostjo svo¬ jega polja, ponašajo se tudi z nadarjenim prebival¬ stvom, čegar sinovi so si priborili slave po vsej slo¬ venski domovini in tudi preko mej naše domovine. Pred 33 leti se je slavil v Zagorici pri Sv. Križu spomin slavnega našega rojaka barona Jurija Vege; pred 12 leti seje vzidala doli na Prevojah spominska plošča v rojstno hišo slovenskega pisatelja dr. Jakoba Zupana ; spominska plošča krasi gori na Vačah, rojstno hišo slovenskega pisatelja in škofa Matevža Ravni¬ karja ; krasila bo kmalu, če Bog da, na Brdu rojstni dom nepozabnega pisatelja Janka Kersnika ; danes pa skazujemo dolžno čast spominu slovenskega pesnika Ivana Vesela-Koseskega ob stoletnici njegovega rojstva. Kakor Jurij Vega v Zagorici, tako se je rodil naš Ivan Vesel v Kosezah v priprosti kmetski hiši, in sicer 12. septembra 1798. Tu ga je zibala otroka skrbna mati in uspavala ga s sladko materino besedo, s slovensko pesnijo; v slovenskem jeziku ga je učila moliti in učila ga spoštovati lepe domače šege. Po teh travnikih in gozdih se je igral kot deček z vrst¬ niki, po tem polji pomagal starišem pri trdem delu. Čutil je veselje in nadloge kmetskega stanu, spoznal solnčne, a tudi senčne strani kmetskega rodu. Tu se 14 je navzelo srce njegovo ljubezni do domače zemlje, ljubezni do domačega slovenskega jezika. In kake skušnjave in zapeljevanja je morala pre¬ stati in je premagala ta ljubezen I Ko so spoznali stariši dečkov bistri um, dali so ga v šolo, da bi se mu kdaj boljše godilo nego sta- rišem. In' pričela so se dolga, trudapolna šolska leta v Celji, v Ljubljani, v Gradci in na Dunaji. In prišel je deček v Celje, prišel v Ljubljano kakor v tuj svet. Zasmehovali so ga, kadar je izpregovoril slovensko besedo, in milo se mu je storilo, krčilo se mu je srce, ko je videl zaničevan jezik svojih starišev. A takšne so bile tedaj razmere. Sole po mestih in uradi, meščanstvo in gospoda, vse se je bilo že odtujilo svojemu rodu. Vsak pisač in berič je smešil naš jezik, in meščanje po malih naših mestih, ki so se živili jedino od kmeta, tudi ti so skušali saj v govorici dokazovati, da niso kmetje, da so več od kmeta. Pač naravno 1 Kdo bi bil hotel v tistih trdih časih biti kmet 1 Saj je jedino kmet delal tlako in dajal desetino, kmet je plačeval največje davke, in le kmet je dajal sinove v vojake. Kmet je nosil naj¬ težja bremena, kmet je bil najbolj zaničevan. Zani¬ čevala se je njegova noša, njegove šege, njegova beseda, njegov jezik, jezik slovenski, ki se je odrival povsod in umikal bolj in bolj iz javnosti, da je našel zadnje zavetje v cerkvi in pod kmetskim krovom. Kdorkoli se je bil izučil in omikal v tistih časih, sramovati se je začel svojega materinega jezika, kakor se malopriden sin v visoki službi sramuje kmetske svoje matere. Redki so bili plemeniti možje, ki bi si bili tudi na visokih mestih ohranili ljubezen do svo¬ jega revnega rodu in skušali mu pomagati k sreči in veljavi. Pač res, naš največji pesnik Prešeren je še pel nesmrtne svoje pesni, ki so se «rodile iz solza 15 in izdihljajev«; a kdo ga je umel, kdo cenil! Pel je Blaž Potočnik «Zvonikarjevo» in «Pridi Gorenc«; a gluhim ušesom. Pisal je naš rojak, dr. Jakob Zupan, in slovenski apostol, škof Anton Martin Slomšek je kljubu silnemu uporu strupenih nasprotnikov vnemal z besedo in s peresom rojake za sveto vero in milo materino besedo ; a ubogo ljudstvo, neuko, zanemar¬ jeno, ni znalo brati in skoro svojega jezika ni raz¬ umevalo več. Bleiweisove Novice, izšle 1. 1843., so pravzaprav ljudi še-le slovenski brati učile in prevzele nalogo, katere tedanja ljudska šola ali ni hotela ali ni mogla ali ni smela zvrševati. Kopal se je našemu jeziku grob dolgo in marljivo, in nestrpno so čakali grobokopi, da zagrebejo umirajoči narod in si razdele dedščino njegovo. Toda človek obrača, Bog obrne. Ko so obupa¬ vali najboljši naši rodoljubje, kako «leže na tleh Slo¬ venstva stebri stari«, kako nam ostaja «le še grob v domači zemlji«; ko je tarnal slavni Slomšek, da onemore osamljen, in priporočal molčati, ne govoriti nič, potrpeti vse; ko se je plaho skrivalo slovensko ime, in voditelji zbegani in obupani niso mogli navdati s srčnostjo svojih rojakov; takrat se je razlegla iz Bleiweisovih «Novic» nova, nezaslišana moška pesen po vsej Sloveniji: »Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos !» — in »Dvigni se, dvombe na stran, prestolu dostojno se bližaj! Slava je tvoje ime, slava porod ino rast!» Kakor živa strela so užgale besede, in grom je odmeval od gore' do gore, koderkoli je prebival slo¬ venski rod. Ponosno je dvignil Slovenec glavb in slastno poslušal veličastne glasove, kakeršnih ni bil še slišal v svojem jeziku. Od ust do ust so šle besede in budile pogum in ponos, od ust do ust je šlo ime pesnikovo, ime našega Ivana Vesela, ki se je tedaj, 16 leta 1844., po svojem rojstnem kraji začel imenovati Koseski. Zgodaj je bil začel peti naš slavljenec. Kot devet¬ najstletni dijak je bil objavil prve pesmi v Ljubljani, in leto pozneje v Gradci. A prve te pesmi so bile nemške. Odgoja, družba, javno življenje, vse je morilo slovensko zavest; le kader je prišel na počitnice v domače kraje, netila je materina beseda iskro rodo- Ijubja, ki je tlela pod pepelom, dokler je ni razpihala ugodna sapa v plamteč ogenj. Ko se je bil izučil Ivan Vesel pravoslovja v Gradci in na Dunaji, postal je finančen uradnik najprej v Ljubljani, potem v Gorici, v Tolminu in naposled v Trstu. Tisti čas pa je potegnil topel pomladansk veter zlate svobsde po mrtvih naših pokrajinah. Pokal je led, kopnela snežena odeja, in mlado življenje je klilo iz trde zemlje. Zavedati so se začeli ljudje, za¬ vedati narodi, da jih je proste ustvaril Bog in le pregreha vkovala v sužnje verige, spoznali so, da so si vsi bratje in jednakorodni, in da le poštenje daje vsakemu svojo ceno. Živahno in krepko so se začeli gibati severni naši bratje Čehi; živahnejše in pogum- nejše nego pri nas so se povdarjala narodna prava pri južnih naših bratih Hrvatih. A kakor se nosi veliko soboto posvečeni ogenj od farne cerkve v najoddaljenejšo kočo, tako so prinesli žarjavico čistega rodoljubja iz hrvaške zemlje rojaki Luka Jeran in Lovro Pintar in Anton Žakelj, položili ga na mrzlo domače ognjišče in zanetili ogenj, ob katerem se je ogrela vsa Slovenija. In to ognjišče so bile naše «Novice», s trudom in naporom .ustanovljene in izborno urejevane od premišljenega in odločnega rodoljuba dr. Janeza Bleivveisa, ki je hitro zbral krog sebe sorodne duhove in začel buditi rojake ter je vnemati za čast in srečo dežele. 17 In najboljši, najvernejši pomočnik mu je postal naš Koseski. Po različnih potih sicer, a z jednako vnemo sta skušala dospeti oba do istega cilja. Bleiweis, trezen, premišljen, je deloval s tehtnimi razlogi hladnega raz¬ uma; Koseski, ognjevit, navdušen, se je vzdignil v zračne višave, potegnil za seboj malodušne rojake in z gorko besedo ogreval mrzla srca. 4. septembra 1. 1844. je izšla v prekrasnem jeziku veličastna pesem «Slovenija cesarju Ferdinandu«, ki je zbudila toliko navdušenja. In leto potem je zapel Koseski svojo «Vojaško : Naj bo ga ko listja sovražnika broj, Ko trave po gorah slovenskih; Srdito razkačen pripelji ga v boj Sam vojvoda brezdnov peklenskih I Če trdega snopja skrbi te nasad, Mlatiče slovenske povabi na mlat: Radostno vrisnejo, Krepko pritisnejo, Udrijo srčno, Ne štejejo klad. Preganjal je Koseski malodušnost in dvom in strahopetnost in osrčeval rojake, da »Spomnite se imenitnosti del pokojnih očetov, Cenite vrednosti s’cer roda sedanjega tud’! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« A kazal je tudi pot, po kateri se pride do časti in veljave in odide zasmehu: »Gani se, kogar je sram zasmehovanja rodu! Ako boli vas ošabnih besed ostrupeno žrelo, Vam če slovenske krvi v srcu pretaka se žar, Z umom orožite se, ne bojte se znoja na čelu!« Objavljala so se Koseskega dela ali izvirna ali mojsterski prevodi po «Novicah» od 1. 1844. do 1852., budila z navdušenjem narodno zavest, zbudila mnogo 18 posnemalcev, premnogo častilcev, in na mah je postal pesnik ljubljenec vsega naroda. In kaj je bil vzrok ? V prvi vrsti moški pogum, s katerim se je priznaval Slovenca; v drugi vrsti pa to, da je udaril pravo struno, struno, ki je zadonela takoj v vseh srcih, ki doni' še dandanes in bo donela, če Bog da, dokler bo živel naš narod. In katera je ta struna? To nam pove Koseskega «Vojaška»: «Mi čvrsti Slovenci smo, gremo na boj Za pravdo, za dom, za cesarja.« To nam pove Koseskega »Naročilo«; Bogu dušo in vest, vladarju zvestobo do smrti, Starosti čast, mladenču pouk, otroku ljubezen, Ženi prijazno pomoč, bratu Slovencu objem I Vse za vero, dom, cesarja! to je bilo Koseskemu geslo, pravo slovensko geslo. Bogu na čast je zapel prekrasno »Legendo«, prevedel iz nemščine »Hojo na plavž«, iz ruščine slavnega pesnika Deržavina «Odo Bogu« in zložil « Visoko pesem«, v kateri opeva Gospodovo molitev, ocenaš, a dostavlja ponižno sam, da kar je dobrega v njej, je božji dar, prah in pleve pa njegov dodatek In kakor je bil Koseski s ponosom zvest svo¬ jemu Bogu, zvest svojemu rodu, tako zvesto udan je bil svojemu cesarju. Njegova je beseda, s katero se ponašamo dandanes: Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu ne gane. Ko so leta 1848. svobodnjaki na Dunaji hoteli izrabiti svobodo samo zase in za svoj rod in začeli deliti narode v večvredne in manj vredne, v gospo¬ dujoče in hlapčujoče in hoteli ponižati naše avstrijsko cesarstvo v nekako pokrajino in pritiklino nemške države, ki bi se vladala iz Frankfurta, takrat je pisal 19 2* Koseski »Novicam«: «Mi nimamo v Frankfurtu ničesar opraviti. Nemški poslanci v Frankfurtu vpijejo po eni veliki nemški državi, po nemških barvah, nemški armadi, nemški narodoosti in po nekem nemškem vladarju, ki si ga izvoliti mislijo. Mi pa smo udje avstrijske države, imamo z njo brodovje, armade in prirojenega cesarja, ki ga z nobenim drugim, in če bi Nemcem še tako po volji bil, ne zamenjamo. Naši sinovi ravno sedaj na laških bojiščih za milega vla¬ darja kri prelivajo in se hrabro bijejo za njegove pra¬ vice. To je dostojno in pošteno, to je slavjanska šega, za cesarja, blago in kri in vse, kar imamo b In ko so se bili istega 1. 1848. zvezali vsi tisti elementi, ki so se bili zarotili zoper Avstrijo; ko se je pričenjal upor na Dunaji, vstaja in odpad na Ogerskem in Laškem ; ko je madjarski general Perczel pridrl v slovenske kraje štajerske dežele in je.brodovje laškega poveljnika Albinija prežalo na naš Trst, takrat je stal v Trstu naš Koseski v zvezi s Hrvati na čelu Slavjanskega zbora, najveljavnejšega društva tržaškega, in za kar se je boril ban Jelačič z mečem, za to naš Koseski z besedo in s peresom, za Avstrijo in Slo¬ venstvo. Takrat je izšla ognjevita njegova pesen »Naprej, slavenski jug 1» in Slovenci, obdani od dveh strani od upornih narodov, so stali neomahljivo udani Avstriji. Sijajnih zaslug za Avstrijo in za Slovenstvo si je bil pridobil Koseski, proslavil si je bil ime in prvaka pesnika so ga imenovali; on pa ni pozabil nikdar kmetskega svojega rodu. S svojim imenom je bil proslavil svojo rojstno vas; zakaj kdo bi vedel dandanes razen domačinov za Koseze, ako se ne bi bil Koseski tu rodil! On je poslovenil pesem « Orjaška igrača«, ki proslavlja kmetski stan, in »Pesem od vrlega moža« kmeta; in slovenskemu oratarju je po- 20 svetil jedno izmed najlepših svojih pesmi, pesem «Kdo je mar?« ki nam opisuje, kako doseže kmetski sin «kar mu drago, bodi slava bodi blago«, ako vestno porabi prirodne svoje darove; kako se ska- zuje kot junak na bojnem polji; kako bogati kot trgovec; kako se oslavi kot učenjak, umetnik in sodnik; kaže nam kmetskega sina kot slovenskega škofa. Čast in hvalo je tedaj dolžno zlasti kmetsko ljudstvo našemu Koseskemu. Tako je delal ta mož za naš narod in za naše ljudstvo, zvest svojemu opominu: Svetu pokažite lik domače navade in misli! in gojil mili materin jezik, kakor je naročal rojakom : Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo; Kar je najetega v njem, dajte sosedu nazaj! Kinčite ga iz lastne moči, iz lastnega vira! Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donel. S svojimi prevodi je presadil mnogo krasnih cvetic za naš domači vrt. Zbrana njegova delaje izdala ^Slovenska Matica«, ki gaje 1. 1869. imenovala svojega častnega člana in mu slovesno čestitala ob 801etnici njegovi. Umrl je kot finančen nadsvetovalec v 86. letu 26. marca 1884 in bil pokopan veličastno, kakor še noben Slovenec, v Trstu. Ponosen in moški je bil Koseski proti nasprot¬ nikom Avstrije in Slovenstva, mil in prizanesljiv proti rojakom, skromen cenitelj sam svojih zaslug, a nikdar obupujoč, vedno prepričan, da^zakon natore je tak, da iz malega rase veliko«. Kaj je storil za naš jezik in naše slovstvo, to ima oceniti nepristranska slovst¬ vena zgodovina; koliko pa je storil za prebujenje naroda, to je znal najboljše ceniti oni mož, ki ima 21 za to probujenje brez ugovora največ zaslug, in ki je najboljše vedel, koliko truda je stalo «otajat Krajna našega sinove», to je vedel najboljše oče Slovencev, dr. Janez Bleiweis, ki je ostal vedno zvest zvestemu tovarišu Koseskemu in ga branil neustrašeno do po¬ slednjega diha, ki je tudi poskrbel, da se je Koseskega pesem «Kdo je mar?» razlegla v lepih napevih po vseh slovenskih pokrajinah. Mi pa spolnujemo svojo dolžnost, da počastimo kmetsko hišo, kjer je tekla zibelka Ivana Vesela-Ko- seskega, ter jo pokažemo svetu. Ko bodo v poznih letih ljudje hodili mimo in popraševali: Kdo je mar ? poreče se: Čast naše domovine, sicer slovenski oratar. Ponosno se oziraj kmetski mož na ta spomenik, po¬ stavljen možu kmetske korenine; mladini pa bodi v izpodbudo, da se spomni Koseskega besedi: Gani se, komur je mar zahvale prihodnjega vnuka 1 22 Ponatis nekaterih pesnij vana Vesela-Koseskega iz izdaje Slovenske Matice v Ljubljani leta 1870. Slovenija caru Ferdinandu (ob veselim dohodu v Ljubljano leta 1844). Trojno ovenčan unuk vladarjev iz hiše Rudolfa, Zgodnima soncu enak sveta v ogledu stojiš, Kron sedmero bliši v škerlatu sedeža tvojga, Silnih narodov devet varje ti slavo in dom, Sme se iz temnih osod približati zvesta Slovenija? Sme rudorov Ti, o Knez! odpreti ljubezni neskončne, Ktera do tebe rodu vnema slovenskiga kri, Kaplico slabo boječ pridružiti morju svitlosti, Ko Ti visoki prestol sonce temnivši gradi, Svoje prisege poklon doložiti vrisku narodov? Čula žvižgati meč sem tvoj iz pozonskiga hriba Duše ko skazal si sklep Stranam čveterim sveta, Cula v radosti sem rujoveti českiga leva, Čula odgovor gromeč brata jadranskiga sem, Ko prisegovali so bregovi Veltave, Pada. Zeljno prašaje, ali smem se šteti med Avstrije stebre, Ali na zboru držav moja beseda velja, Sini slovenski al so v številu zemlje junakov, Tudi za mene razpet al je istorie list? Slišim iz neba oglas ponosne Klione grekinje. 23 «Kako, ti dvomiš ? mar treseš se clo, ti moja lublenka, Ker ti imena s kervjo Rimic ni pisal in Grek ? Dvigni se, dvombe na stran! prestolu dostojno se bližaj, Slava je tvoje ime, slava porod ino rast, Zvedi iz mojih ust, kaj bila si svetu od nekdaj.« «Preden Bizanc ino Rim verige kovala narodam, Bila Evropi si varh! veči le hvale želiš? Tvoja žarila je kri od ledniga Balta do Jadre, Mirnimu svetu razum, bojnimu bila si meč, Zlobi gotova zajez med jutram in divjim zapadam.« «Tebi kmetija doma, kupčija po morju slovele, Jeklo v trojanski prepir vitezam dajala si, Tvojih poznal je pušic britkost maccdonski Aminta Bil arbelski je breg priča slovenske moči, Ko sta za zemlje oblast borila zapad se in istok.«