Murska Sobota, 21. aprila 1955 Leto VII. — Štev. 16. — Cena din 10.— Obmurski tednik — glasilo SZDL za Pomurje. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Jože Vi 1 d. — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2/II. — Čekovni račun pri podružnici NB FLRJ v M. Soboti štev. 641-T-500. — Telefon 138. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100 din, polletna 200 din, celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini. GLASILO SOCI ALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Važen ukrep za napredek pomurskega gospodarstva Samo kmetijske zadruge bodo odslej odkupovale kmetijske pridelke Nezdravi pojavi, ki smo jih beležili v trgovini s kmetijskimi pridelki, so bili do nedavnega predmet zaslužene kritike. Številni nakupovalci — imela so jih zlasti grosistična trgovska podjetja — so često povzročili pravo konkurenco pri navijanju cen in prelevili so se v brezvestne špekulante, ki so bogateli na račun kmečkih pridelovalcev in seveda tudi potrošnikov. Tako trgovanje je kajpak hromilo poslovanje kmetijskih zadrug, ki s0 se držale določenih najvišjih odkupnih cen, medtem ko so nakupovalci obšli dogovorjene cene in jih poljubno navijali samo zato, da bi si zagotovili blago in da so lahko njihova podjetja z izvozom, ki ni bil vsikdar koristen, kovala mastne dobičke. Njihovo početje je slabilo ugled in zaupanje vkmetijske zadruge. Spričo tega so zadružne organizacije in merodajni gospodarski činitelji začeli težiti k naprednejšim oblikam trgovanja s kmetijskimi pridelki, kajti tudi na tem področju se naposled morajo uveljaviti načela, ki najbolj ustrezajo socialističnemu razvoju, napredku kmetijstva in povečanju pridelovalnih rezultatov. Po temeljitem proučevanju je končno dozorel sklep, da je treba tudi v kmetijskem pridelovanju in v trgovini s kmetijskimi pridelki uvesti taka načela, ki so že uveljavljena v industriji, namreč, da proizvajalci (v kmetijstvu: pridelovalci) direktno in brez nepotrebnih posrednikov dajejo svoje pridelke na trg ali pa jih izvažajo. Tudi kmetijske zadruge so organizirani delovni kolektivi kmečkih pridelovalcev, zato je naravno, da lahko tudi same odkupujejo od svojih članov in odkupljene pridelke pošiljajo na trg. Zadruge se bodo s tako trgovino povzpele na višjo stopnjo in še bolj uspešno uveljavljale svoja hotenja v bitki za večje pridelovalne rezultate v kmetijstvu. Sekretariat za gospodarstvo LRS je pred nedavnim sklical v Ptuju konferenco zastopnikov mariborskega, ptujskega, ljutomerskega in soboškega okraja. Navzoči so bili tudi zastopniki zadružnih zvez omenjenih okrajev in predstavniki grosističnih odkupnih podjetij. Zbrani so pozdravili osnovno za- misel, o kateri smo pravkar spregovorili, in sprejeli ustrezne sklepe. Ponekod so to zamisel že začeli pretapljati vprakso in pokazali so se izredno dobri rezultati. Nakupovalcem in prekupčevalcem je odklenkalo. Zastopniki grosističnih podjetij so sicer sprva menili, da bi bila potrebna vsaj polletna prehodna doba, in izrazili bojazen, da bo prišlo pri odkupu kmetijskih pridelkov do zastoja, če se ne bodo smela več posluževati nakupovalcev. Njihovo bojazen pa so kmalu ovrgli predstavniki kmetijskega zadružništva in dokazali, da so kmetijske zadruge brez vsakega zastoja sposobne za trgovanje s kmetijskimi pridelki, s čemer se nam bo tudi posrečilo stabilizirati cene in se odkrižati nepotrebnih posrednikov, ki blago samo podražujejo. Kmetovalec pa bo tudi vnaprej vedel, kje in po kakšni ceni bo lahko vnovčil svoje pridelke. Načelno so se tudi sporazumeli, da naj vsaka zadruga odkupuje samo na svojem področju. Svoje presežke bodo zadruge oddajale okrajnim zadružnim trgovskim podjetjem, ki bodo morala poskrbeti, da jih bodo vnovčila — bodisi doma ali pa v tujini. Grosistična odkupna in izvozna podjetja, ki so v dosedanji razvojni dobi imela važno vlogo, so več ali manj preživela in bodo morala preusmeriti svoje poslovanje. Stremeti je za tem, da se bodo z izločitvijo prekupčevalcev in posrednikov ustalile cene; kmečki pridelovalec naj pride do rentabilne cene za svoje pridelke. Grosistična in izvozna podjetja, kakor tudi predelovalna industrija se bodo morala v prihodnosti navezati na zadruge ali njihova trgovska podjetja in samo od njih kupovati blago za svoje potrebe. S tako organizacijo odkupa bo moč mnogo bolj založiti domači trg, zlasti v industrijskih središčih in mestih. Razen poljskih pridelkov bodo tako odkupovali tudi živino in mleko. Odločitve ptujske konference so potemtakem važen mejnik v nadaljnjem razvoju zadružništva in napovedujejo konec anarhiji v trgovini s kmetijskimi pridelki. Povsem razumljivo je, da bo uresničevanje tega ukrepa naletelo na topel sprejem tudi med naprednimi kmetovalci ih potrošniki v pomurski pokrajini. 24. aprila — ob obletnici ustanovitve odbora OF PARTIZANSKO SLAVJE v Razkrižju Pred dvanajstimi leti, 24. aprila 1943, je bila v Razkrižju prva, ustanovna seja Osvobodilne fronte. Ta datum je za občane zgodovinski dan, zato ga bodo letos prvič proslavili kot svoj domači praznik. Na slavje se pripravljajo vsa društva in množične organizacije, kajti vsi želijo, da bi bil program prireditev kar najbolj pester in privlačen. Odkrili bodo dve spominski plošči; prvo na mlinu Franca Smolkoviča pri Gibini — v njem je bila prva seja OF —, drugo pa na kraju, kjer je padel aktivist in partizan Franc Alt - Milan. Plošča bo vzidana v Škrlecevo hišo na Šprincu. Občinski praznik bo dostojna manifestacija uspehov NOV v teh krajih. Prebivalci se bodo tokrat znova sešli s še živečimi partizani in aktivisti, skupaj z njimi obujali spomine na partizanske čase in si začrtali pot v prihodnost. Praznik pa bo obenem prispeval svoje k zbližanju ljudstva z nekdanjimi borci za svobodo za njihovo skupno pot in prizadevanje pri socialistični graditvi. Občani Razkrižja so za časa okupacije delili usodo z brati onkraj Mure — s Prekmurci, katere je tlačil madžarski škorenj; prav pri Gibini so bili partizanski prehodi čez Muro in prav tod je delovala relejna postaja 15/b, ki je s svojimi kurirji stalno navezovala stike s partizanskim gibanjem v Prekmurju. Sedaj pa se kraji okrog Razkrižja, povezujejo s kraji Prlekije in Prekmurja v enoten Pomurski okraj. Še prav zato pa naj velja: Pomurci — 24. aprila vas vabijo Razkrižanci v svoj kraj! I. H. Bližajo se praznični prvomajski dnevi Le še nekaj; dni nas loči od Praznika dela — 1. maja, ki ga bomo letos praznovali že desetič — v svobodni domovini. Pri nas v Sloveniji pa se bomo še pred tem srečali s pomembno obletnico -27. aprilom, dnevom ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije. Kakor vsako leto, se tudi tokrat pripravljajo delovni kolektivi, organizacije in društva in vse prebivalstvo, da bi svoj praznik preživeli v čim lepšem in prazničnem razpoloženju. Na kratko o letošnjih prvomajskih proslavah v Pomurju. Sobočani bodo združili praznovanje 27. aprila z dolgo pričakovanim dogodkom — otvoritvijo nove kinodvorane v M. Soboti, ki bo ena najlepših v Sloveniji. Tega dne bo v novi kinodvorani svečana seja Mestnega odbora SZDL in Ljudskega odbora mestne občine, nato pa prva predstava v novem kinu. Predvajali bodo domači film »Bila sem močnejša«. Ljutomerčani bodo počastili praznik SZDL z akademijo, ki bo na predvečer. Povedati pa je treba, da pripravljajo večje ali manjše proslave v vseh večjih krajih Pomurja, občinski odbori SZDL in tudi nekatere osnovne organizacije pa se bodo zbrali k svečanim sejam. Le dva dni kasneje, 29. aprila se bodo v M. Soboti zbrali vsi preživeli prekmurski interniranci iz zloglasnega nacističnega taborišča Dachau, katerega so zavezniške enote osvobodile prav tega dne pred desetimi leti. V spomin vseh, ki so darovali svoja življenja za svobodo domovine v taboriščih širom Evrope, bo tega dne zvečer svečana akademija z bogatim kulturnim sporedom, ki ga v glavnem pripravlja domače KUD »Štefan Kovač«. Praznovanje samega 1. maja bo podobno lanskemu. Delovni kolektivi in delovni ljudje ga bodo praznovali vsak v svojem krogu, na izletih, prireditvah, v mestu in na deželi. Na predvečer, v soboto, dne 30. aprila, bodo imele vse sindikalne podružnice svečane seje, nakar se bodo ljudje zbrali pred spomenikom narodnega heroja Štefana Kovača v soboškem parku h kratkemu svečanemu zborovanju. Podobne manifestacije pripravljajo tudi v ostalih večjih delavskih središčih. V številnih krajih Prekmurja in Prlekije, na ravnini in hribčkih, pa bodo na predvečer zagoreli veliki kresovi — v pozdrav 1. maju — Prazniku dela. Tako se bo začelo s prvomajskim slavjem veliko praznovanje — Pomurje deset let v svobodi — ki bo doseglo svoj višek v junijskih dneh. NAŠIM NAROČNIKOM IN BRALCEM! Vemo, da je bilo precej negodovanja s strani bralcev povsem upravičenega, ker prejšnji teden ni izšel Obmurski tednik. Neradi se opravičujemo, zavedajoč se, da nobeno opravičilo ne nadomesti zamujenega, vendar pa moramo povedati, da list ni izostal po krivdi uredništva. Skušali smo na ose načine preprečiti izostanek tednika, vendar nam to ni uspelo. Obmurska tiskarna, ki tiska naš list, je prejela pošiljko tiskarskega papirja šele o torek, 19. t. m., torej s celotedensko 'zamudo. Tako lista nismo mogli natisniti, čeprav smo o uredništvu pripravili vse gradivo pravočasno in to redu, in tudi o tiskarni so čakale strani urejene —le papirja ni bilo. Toliko v pojasnilo. Z današnjim dnem sta izšli dve številki, redna šestnajsta in Zamujena prejšnja, obe sicer samo na štirih straneh. Prosimo cenjene naročnike in bralce, da nam neljub izostanek, ki ni nastal po naši krivdi, ne štejejo o zlo. Uredništvo Ivanjkovčani so počastili spomin padlih borcev Prejšnji teden, v sredo, so Ivanjkovčani, tokrat že drugič, praznovali svoj občinski praznik, posvečen spominu padlih borcev. Na praznični dan je bila zjutraj slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora, potem so se pa začele svečanosti. Po pozdravnem govoru tajnika Ob LO tov. Ivana Rajha je predsednik ZB tov. Viktor Bevk razdelil spominske listine nekaterim svojcem padlih žrtev in borcev. Potem se je razvila veličastna povorka o Veličane, kjer je bila leta 1944 borba med partizani in nacisti. Na prijaznem prleškem gričku se med goricami skriva majhna Zmazkova hišica, na kateri je bila odkrita spominska plošča z vklesanimi imeni oseh, ki so padli o tej borbi, pred hišo so pa bili položeni številni venci. Pionirji svetinjske in runečke šole so ubrano zapeli več pesmi. Najbolj ganljiva je bila pesem »Zakaj sem partizani. Ko je pa zapel moški pevski zbor »Žrtvami, so se orosile mnoge oči, posebno pa še Sunčičevi mami — materi padlega Tončka. V pozdrav so bile izstreljene tudi salve. Ljudje so si nato še ogledali majhno, tesno izbo, kjer so usodnega 13. aprila počivali partizani. Številne luknje v vratih in o zidu so neme priče besnega fašističnega napada na poštene in svobodoljubne slovenske borce. Drugi del občinskega praznika in proslave 10. obletnice osvoboditve se je začel popoldne, ko so domači igralci uprizorili zgodovinsko dramo Ivana Laha »Noč na Hmelniku«, runečki in svetinjski pionirji pa so tekmovali z igro med dvema ognjema. Zmagali so Svetinjčani. Po igri se je razvilo ljudsko rajanje. A. L. Kaj pripravljajo za proslavo 10 letnice osvoboditve v radenski občini Za proslavo 10-letnice osvoboditve bodo večje prireditve v vseh središčih občine, predvsem na sedežih šol, kakor na Murščaku, na Kapeli in v Radencih. Poleg društev »Svobod«, ki pripravljajo predvsem kulturne sporede, bo sodelovalo pri proslavah tudi TD »Partizan«. Največ prireditev bo na Kapeli. V nedeljo, 17. aprila je mladinski aktiv že uprizoril Golarjevo igro »Dve nevesti«, pred tem pa so učenci kmetijsko gospodarske šole uprizorili igro K. X. Svobode »Poslednji mož«. 1. maja bodo proslavili delavski praznik s sodelovanjem članov društva »Svoboda«, množičnih organizacij in šolske mladine. Glavna proslava bo na Kapeli 15. maja. Gasilci bodo takrat razvili svoj prapor, pri kul- turnem sporedu pa bodo sodelovale vse organizacije. V okviru proslave bosta tudi spevoigra »Planinska roža« in Nušičeva komedija »Gospa ministrica«. Vse navedene prireditve bodo Kapelčani pripravili do 15. maja. Na Murščaku in v Radencih bosta proslavi osvoboditve povezani s praznikom dela. Na Murščaku bodo ob tej priliki uprizorili Borove »Raztrgance«, v Radencih pa bodo nastopili združeni pevski zbori. V počastitev 10. obletnice osvoboditve se pripravljajo tudi na uprizoritev Finžgarjeve drame »Divji lovec«. Društvo »Partizan« v Radencih se pa pripravlja z vsemi oddelki na množično tekmovanje. Ki- Videm ob Ščavnici dobiva svečano lice Zaradi velikih priprav za proslavo 10. obletnice osvoboditve dobiva Videm vsak dan bolj svečano lice. Posebne pozornosti je deležen trg, ki ga urejujejo v majhen park, zasajajo mlade breze in drugo okrasno drevje in grmičevje. Uredili so že tudi kanale in če bo dovolj časa, bodo izravnali tudi cesto, ki dela v vasi oster ovinek in zato moti reden promet. Videmčani si veliko prizadevajo tudi s svojo krušno pečjo, ki bo daleč naokrog prva te vrste. Tu bo urejena tudi kopalnica. Za proslavo obletnice pa pripravljajo dramo svojega rojaka dr. Bratka Krefta. Dramo »Celjski grofje« režira tov. Štukelj, šolski upravitelj. Vse to kaže, da se bo Videm dostojno oddolžil borcem, ki so tudi te kraje osvobodili pred desetimi leti. -rko 12. junija glavna proslava v Lendavi Pripravljalni odbor z a proslavo 10. obletnice osvoboditve je na svoji zadnji seji sklenil, da bo glavna proslava 12. junija. Razen kulturnega programa, ki bo v tedna pred proslavo, bodo priredili tudi gospodarsko, vinarsko in živinorejsko razstavo. Občinski ljudski odbor — Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV — Kmetijska zadruga RAZKRIŽJE čestitajo svojim občanom ob krajevnem prazniku 24, aprilu in jim žele mnogo uspehov pri nadaljnji socialistični graditvi VREMENSKA NAPOVED za čas od 22. aprila do 1. maja Do začetka prihodnjega tedna (nekako do 25. aprila) nestalno vreme s pogostimi padavinami. Dalje pretežno lepo vreme. OD TEDNA, DO TEDNA Azijsko - afriška konferenca o Bandungu, ki je pričela z delom v ponedeljek, je spodrinila te dni osa ostala dogajanja po svetu. Devetindvajset predstavnikov svobodnih držav z azijske in afriške celine bo prvič v svoji zgodovini svobodno spregovorilo pred mednarodnim forumom, ki predstavlja želje in hotenje več kot dve tretjine prebivalcev vsega sveta. »Ko bodo pisali zgodovino teh dni,« je pred kratkim dejal indijski ministrski predsednik Nehru, »bodo morali poudariti dvoje. Najprej iznajdbo atomske energije, nato pa — rojstvo Azije. Kot končen simbol azijskega rojstva prirejamo tudi azijsko-afriško konferenco v Bandungu, na katero smo povabili vse avtonomne države z obeh celin. Sodim, da bo imela zgodovinski pomen. Nikoli poprej se ni zgodilo kaj podobnega.« Zahodni krogi že dolge tedne ugibljejo, kaj bo bandunška konferenca pravzaprav prinesla. Boje se, da se ne bi spremenila v tožilca proti nekdanjim kolonialnim silam, ki so več ali manj odgovorne, da sta obe celini, posebno pa še Afrika, tako zaostali, siromašni in nerazviti. Vendar so take domneve spričo odločnih izjav pobudnikov azijsko-afriške konference odveč. Začasni dnevni red, ki so ga sprejeli v ponedeljek, kaže, da bo tudi ta zgodovinski sestanek preveval duh miroljubnega sožitja med vsemi narodi. Predstavniki doslej zatiranih narodov in ras se bodo razen tega pomenili o gospodarskem in kulturnem sodelovanju, o človečanskih pravicah in pravici do samoodločbe ter o vprašanjih, ki še tarejo neodvisne narode. Če bo pri tem padla tudi marsikatera pikra na račun zahodnih držav, se ne smemo čuditi. Vendar bi tako ravnanje še ne pomenilo, da se predstavniki 29 držav nameravajo vključiti v skupno fronto proti nekdanjim kolonialnim silam ozir. državam, ki so z njimi povezane. Burmanski premier U Nu je v pozdravnem govoru napovedal edino pametno rešitev: treba je premostiti prepad med Vzhodom in Zahodom. Nesmiselno je misliti na nekakšno »tretjo silo« ali celo »tretji blok«. Zahodne kolonialne sile so odgovorne za gospodarsko zaostalost v Afriki in Aziji. Zato so upravičene zahteve, naj v bodoče pomagajo s finančno in tehnično pomočjo njihovim deželam v okviru OZN ali na lastno pest. Skupna deklaracija, ki jo bodo sprejele udeleženke bandunške konference, bo brez dvoma obsegala tako zahtevo. Avstrijsko - sovjetska posvetovanja o mirovni pogodbi so dokazala, da je sovjetska diplomacija zadnje mesece v resnici spremenila svoje stališče in tako odprla pot poznejšim razgovorom štirih zunanjih ministrov ter tudi podpisovanju mirovne pogodbe. SZ je prepustila Avstriji vse nemško premoženje ter naftne vrelce za nadoknado v znesku 150 milijonov dolarjev avstrijskega blaga. V kratkem bodo pričeli medsebojna trgovinska pogajanja. Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR bo tudi po osem sodeč ugodno rešil avstrijsko prošnjo, naj izpuste vse Avstrijce, ki so jih sovjetska sodišča obsodila kot vojne zločince. Bojazen zahodnih krogov, posebno ZDA, da bo sovjetska diplomacija skušala izsiliti nekakšno posebno pogodbo z Avstrijo mimo ostalih treh zasedbenih sil, je bila potemtakem odveč. Zato so poročilo o moskovskih razgovorih sprejeli s precejšnjim odobravanjem. »Nastopilo je novo obdobje avstrijske borbe za neodvisnost,« je po prihodu na Dunaj izjavil kancler Raab. Kaže, da to obdobje ne bo predolgo, niti ne premučno. »Zelena miza«, za katero naj slednjič sedejo predstavniki ZDA, Vel. Britanije, Francije in ZSSR, je pripravljena. Večjih ovir za podpisovanje mirovne pogodbe spričo najnovejšega sovjetskega stališča ni več. Spremembe v sovjetski vladi so. kot kažejo dogodki na Madžarskem, vplivali tudi na položaj v Budimpešti. V ponedeljek je madžarska skupščina na predlog CK madžarske delavske stranke razrešila dolžnosti ministrskega predsednika Imra Nagyja in obrambnega ministra Farkaša. Očitki, da je Nagy ves čas svoje vladavine deloval proti »marksističnim in leninističnim načelom«. so pravzaprav že stari. Deležen jih je bil takoj po februarskih dogodkih v Moskvi. Kakor v SZ, tako tudi na Madžarskem niso sprejeli nekaterih bolj »svobodnih prijemov« v gospodarstvu, ki ne bi več zagotovili težki industriji glavne vloge. Sedaj se vračajo na staro. Nova vlada pod vodstvom Andrasa Hegedisa namerava poglobiti dobre stike z Jugoslavijo prav tako kakor njena prednica. Kako pa se bodo spremembe v Budimpešti odražale v madžarskem notranjepolitičnem življenju, pa bomo šele videli. V Veliki Britaniji se pridno pripravljajo na parlamentarne volitve. Konservativci so prepričani v zmago. Potem ko je Churchilla nasloni Eden, so dobili tudi laburisti več poguma. Italijanske politične krogs tarejo skrbi okrog novega predsednika republike, ki ga morajo izvoliti še to leto. Iz Pariza prihajajo, ugodne novice o tuniško-francoskih pogajanjih. Kaže, da bodo še te dni podpisali sporazum o tuniški avtonomiji. Francoska vlada pa je te dni pokazala še eno. za svetovni mir in zmanjšanje mednarodne napetosti v svetu tako pomembno potezo. Javno je izjavila, da ne bo izdelovala jedrskega orožja, temveč pospeševala razvoj te znanosti o miroljubne namene. Bilo je aprila 1944 V cezanjevski občini se je pričelo narodnoosvobodilno gibanje že v letih 1942/43. Domači fantje so si najprej napravili bunker na Stari cesti pri Francu Jeseniku in čakali na zvezo s partizani na Pohorju. S pomočjo domačih izdajalcev je okupator odkril bunker in napovedal trpljenje za domače prebivalstvo. 5. aprila 1944. leta so Nemci bunker obkolili. Janko Slavinec mlajši se no poziv ni hotel predati, zato je za vedno omahnil, zadet od krogle. Zatem so gestapovci aretirali družino Janka Slavinca starejšega iz Cezanjevec in Francu Jesenika iz Mekotnjaka. Izdajalci pa še niso odnehali in gonja se je nadaljevala. Takrat se je Janko Ribič mlajši napotil skozi Cezanjevce; prestreči in odvrniti je hotel Anico Slavinčevo in Marijo Filipičevo, ki sta bili na potu iz Maribora. Gestapovci so ga aretirali in zastražili v občinski pisarni. Janko je hotel pobegniti; vprašal je stražnika, če sine na stranišče. Njegova namera se mu je posrečila. Ko je zapuščal stranišče, je začel streljati s samokresom. Smrtno je ranil Milavca, ki je pozneje v bolnišnici umrl, in laže oplazil Mohra, takratnega ljutomerskega lekarnarja. Izkoristil je trenutno zmešnjavo in zbežal skozi kuhinjsko okno na župnišču. Oglasil se je v partizanski postojanki pri Filipiču v Vogričevcih, da bi z drugimi tovariš odšel med partizane. Tam ni našel nikogar, kajti bili so o vsem pravočasno obveščeni in so se takoj umaknili. Upehan je legel k počitku. Zjutraj ob treh pa sto na dvorišče pridrvelo dva kamiona vermanov in vojakov. Gospodinja je Janko takoj zbudila. Skril se je v klet. Medtem so že V CEZANJEVCIH 25. aprila letos bo minilo enajst let, odkar so občani Cezanjevec zgubili v boju proti nemškemu okupatorju 25 zvestih sinov in tovarišev — ne samo zvestih svojemu kraju, marveč tudi trpinčeni domovini, za katero so žrtvovali svoja mlada življenja. Občinski-odbor Zveze borcev NOV se družno z ljudskim odborom in množičnimi organizacijami pripravlja na Dan talcev. V ponedeljek, 25. aprila ob 9. uri bo pohod izpred občinskega poslopja h grobu mučenikov pri Ribičevem mlinu. Na programu je polaganje vencev, nagovor predstavnika Zveze borcev, nastop domačega pevskega zbora in recitacije. Prireditelji pričakujejo, da se bo žalne slavnosti udeležilo kar največ ljudi iz občinskega področja in okolice. Dosedaj je bila na mestu ustrelitve talcev spominska plošča, občinsko vodstvo Z veze borcev pa si skupaj z drugimi organizacijami prizadeva, da bi padlim junakom čimprej postavili dostojen spomenik. Načrti so že napravljeni in potrjeni, sredstva pa še vedno zbirajo. Spomenik bo iz granita. Graditelji se nadejajo, da jih bo v njihovem prizadevanju podprlo vse prebivalstvo v občini in okolici. Če bo tako, potem bodo spomenik lahka še letos odkrili. trkali na vrata in spraševali po hčerki, Mariji, ki pa je ni bilo doma. Vodja ptujske žandarmerijske postaje se je podal v klet, kjer ga je Janko ustrelil. Vojska je še bolj zastražila hišo in poslala po nove oddelke. Kmalu se je vrnil poln kamion do zob oboroženih vojakov. V klet so vrgli enajst bomb in neprestano streljali skozi vrata. V tej nevarnosti je Janko vzdržal štiri ure. Položaj je bil za njega vedno bolj nevzdržen in pretila mu je zadušitev. Zato je zbežal skozi vrata proti sadovnjaku. Kakih 50 metrov od hiše ga je pokosila nemška brzostrelka. Mrtvo truplo so potem odpeljali v Ljutomer in ga naposled pokopali za ograjo na ptujskem pokopališču. Janko se je boril do zadnjega naboja proti 40 nasprotnikom in v tem neenakem boju tudi padel. Njegovo junaško truplo so oskrunili švabski škornji. Ko je bil Janko aretiran, so se gestapovci s tremi kamioni odpeljali k Ribičevem mlinu. Tja so prišli po odlikovanja in jih tudi dobili. Najprej so vpraševali za Zdenka - Franca Babiča. Gestapovec Reinbenschuh je zapovedal preiskavo. Tisto jutro — 6. aprila 1944. leta — sta bila v seniku skrita partizana Franc Belšak-Maks in Dane Hojs-Ljubo. Ko sta gestapovec in Ribič starejši prišla na senik, je odjeknil strel in gestapovec se je zgrudil mrtev. Kmalu nato je padel še drugi gestapovec, tretji pa se je skril med podboje kletnih vrat. Belšak je, misleč, da ni več nevarnosti, skočil na dvorišče in hotel pobegniti. Skriti gestapovec je naperil puško proti njemu in ga smrtno zadel. Sedaj pa še je sam hotel umakniti iz svojega skrivališča, toda kroglja iz puške partizana Hojsa je maščevala padlega tovariša. Takoj zatem sto Hojs in Ribič zapustila senik, pobrala vse orožje in odšla. Okupator se ni mogel drugače maščevati, kakor do se je znesel nad neoboroženimi in starejšimi ljudmi. Začeli so jih izseljevati v koncentracijska taborišča. 25. aprila 1944. leta so pridrveli kamioni v Cezanjevce. Na tovornjaku je bilo 25 do smrti izmučenih ljudi. Ležali so zvezani, kajti stati niso mogli. Pri Ribičevem mlinu so morali domačini izkopati jame za 25 žrtev. Postavili so pet drogov. Nenadne salve so pretrgale ozračje. Pet so jih našteli ljudje. Pri vsaki sohi je ugasnilo življenje petim mučenikom — življenje za pravo domovino. Med padlimi je bilo največ cezanjevskih občanov, nekaj pa tudi od drugod. Pripeljali so jih semkaj iz zaporov. Niti teror in mrzka maščevalnost nista prinesla nacistom zaželjenega uspeha. Nasprotno: naše ljudstvo je še bolj odločno in smelo prijelo za orožje in smrtno zasovražilo tujca, ki se je v naših krajih proslavil z gnusnimi početji in se jih hotel za vedno polastiti. Padli borci so še dalje živeli — v srcih svobodoljubnih ljudi. Bili so kot žareča baklja, ki je svetila ladji bojevnikov, da je naposled lahko varno zaplula y pristan težko pričakovane 'svobode. S. F. V Lendavi je vedno kaj novega Zadnjo soboto je v dvorani Nafte nastopila dramska skupina KUD »Štefan Kovač« iz M. Sobote z opereto »Gospodična Nitouche«. Enaindvajseti nastop te skupine je presenetil številne Lendavčane, ki so dali igralcem, pevcem in godbenikom zasluženo priznanje, hkrati pa tudi dejali, da je bila ta prireditev najboljša po osvoboditvi. Predzadnjo soboto so nastopili pri nas člani amaterskega gledališča iz Čakovca s komedijo »Zajednički stan«. Prireditev je dobro uspela, vendar pa je bila slabo obiskana. Trinadstropni stanovanjski blok v Partizanski ulici je že pod streho. Začeli so graditi tudi otroško igrišče. Na tem prostoru so že uredili vodomet. Na čast rojstnega dne maršala Tita so pionirski odredi na področje občine začeli s šahovskimi turnirji. V tekmovanju je zastopanih osem odredov z desetimi moštvi. Našim rezervnim oficirjem je preteklo nedeljo predaval komandant soboške garnizije »O izkušnjah v bojevanju na Koreji«. — Takih predavanj si poslušalci še želijo. V polfinalnem šahovskem turnirju za okrožno prvenstvo — bil je zadnjo soboto in nedeljo v M. Soboti — so lendavski šahisti zasedli tretje mesto za mariborskim in soboškim moštvom. Prosvetni delavci lendavskega področja so zborovali v zadnjem tednu. Pogovorili so se o praktičnem delu v razredu in o napakah v slovenski govorici. Konferenca je bila plodna, navzoči pa so bili tudi zastopniki iz V. Polane in Dobrovnika. Dramska skupina DPD Svoboda bo ob proslavi 10. obletnice osvoboditve nastopila z dramo »Celjski grofje«. Samostojno kulturno prireditev pripravlja tudi mladinska dramska skupina. Zadnjo nedeljo so se Lendavčanom predstavili mladi gasilci iz Dolge vasi. Uprizorili so madžarsko ljubezensko dramo »A betyár kendӧje«. Obe predstavi sta bili dobro obiskani, igralci pa so podali svoje vloge v zadovoljstvo navzočih. Lendavski lutkarji bodo obiskali bližnje in daljne kraje in uprizorili po ljudski pravljici napisano povest »Debela repa«. Prvi nastop bodo imeli v Murskem Središču. Na svojem sestanku so člani družine tabornikov »Beli rudar« z veseljem ugotovili, da rasejo njihove vrste in da je vedno več ljubiteljev naravnih lepot. Sprejeli so tudi več važnih sklepov. Tako bodo taborniško organizacijo ustanovili tudi na osnovni šoli; mali pionirji naj bi šli čebelice in medvedke. Iz življenja na Goričkem HODOŠ Grad Pred dnevi je bila pri Gradu seja občinskega šolskega sveta. Pogovoriti so se morali o razdelitvi sredstev za vzdrževanje šol. V občini so štiri šole, zato predvideni znesek 665.000 din komaj zadošča za najnujnejše potrebe: za kurjavo, za čiščenje, beljenje in za stanarino. Zato pa o kaki nabavi novega inventarja, učil in knjižnic, sploh ne moremo govoriti, čeprav je vse to šolam zelo potrebno. Kmetijska zadruga je že ugotovila, da je lani imela večmilijonski dobiček, kar nedvomno priča o zelo uspešnem poslovanju. Tega se veselimo vsi občani, ker upamo, da bo del tega dobička šel tudi za kulturne namene. V zvočniku našega kina med predstavami vedno neprijetno hrešči. Zato smo obiskovalci že večkrat izrazili željo, da bi naj zvočnik že popravili, saj še zaradi njega ne moremo veseliti nobenih lepih glasbenih filmov. Poleg tega se pa med predstavo večkrat znajdemo kar v temi. Vse to bi se pa z nekoliko večjo voljo in prizadevnostjo gotovo dalo popraviti. Tudi pri nas se nesreče kar gostijo, saj je v enem tednu gorelo v štirih krajih: v Dolnjih Slavečih, Domajincih in pri Gradu. Povsod je požar nastal zaradi nesreče, le pri Gradu ga je zanetila maščevalna roka. Na srečo so bili gasilci povsod takoj pripravljeni in so rešili, kar se je še dalo rešiti. -n Rogašovci V prejšnjem tednu je bil pri nas v Rogaševcih zbor volivcev. Razpravljali smo o družbenem planu in o komunah. Odločili smo se, da se bomo priključili cankovski komuni. Živahen pa je bil pogovor o gradnji občinske hiše. Nekateri menijo, da bi jo naj zgradili pri Juriju, drugi pa, da bi naj stala v Rogaševcih, kot je sklenil tudi občinski odbor. Izvolili smo odbor. ki bo vodil priprave in gradnjo in upamo, da ta sklep ne bo ostal samo na papirju. -za Križevci Poleg drugih opravil, ki nam jih je vsilila letošnja pozna pomlad, imajo kmetje v naši občini precej opravka tudi pri meritvi zemljišč. Akcijo, ki bo terjala precej družbenih izdatkov, so občani z navdušenjem sprejeli, kajti le tako bo moč odpraviti nekatere nepravilnosti v katastru. Posledica tega bo kajpak bolj pravična obdavčitev, zato se ne bo več dogodilo, da bi nekdo moral plačati davek za zemljo, ki je že dolgo ni več imel. Na množičnih sestankih so bili dani kmetovalcem potrebni nasveti in pojasnila, tako da ni pričakovati večjih nevšečnosti pri izvajanju te koristne akcije. —ez Pred dnevi je odjeknila med našimi vaščani žalostna vest, da jih je za vedno zapustil tov. Ludvik Dane, eden najbolj agilnih gasilcev in ustanovitelj njihovega društva. Umrl je v starosti 88 let in je bil 63 let gasilec v pravem pomenu besede — v dobrem in slabem. Na zadnji poti so pokojnika spremljali domala vsi gasilci iz okoliša t uniformah. Pred odprtim grobom se je od njega poslovil poveljnik domačega PGD tov. Kerčmar, vsi pa so obljubili, da ga bodo ohranili v trajnem spominu in nadaljevali njegovo plemenito delo. Tudi naši mladini ni kaj oporekati. Sedaj se pripravlja, da bo lahko svoje znanje pokazala tudi na odru. Študirajo igrico v madžarskem jeziku »Csókos huszarók«. Bilo bi pa prav, da bi se bili že prej predramili, kajti sedaj bodo imeli bolj malo časa; delo jih kliče na polje. Bolj bi morali paziti tudi pri izbiri dramatskih del, saj imajo madžarska založniška podjetja v Subotici in Novem Sadu precej in bolj aktualnih iger. —H Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV Kmetijske zadruge na področju občine CEZANJEVCI se družno z občani klanjajo spominu na padle žrtve uporniških dejanj v aprilu leta 1944 hkrati pa čestitajo delovnemu ljudstvu k njegovemu prazniku - prvemu maju Društvo prijateljev mladine v M. Soboti vabi vse, ki jim je mladina pri srcu, da pridejo na PREDAVANJE O VZGOJI OTROKA V DRUŽINI. Predaval bo profesor Albin Podjavoršek iz Celja o petek, 22. t. m. ob 8. zvečer v dvorani hotela »Zvezda«. Previdnost je potrebna tudi na širokih cestah Štefan Kocjan, kmet iz Martjanec, je 15. t. m. s parom konj peljal cement po Titovi cesti v Soboti proti domu. Pešačil je poleg voza, v rokah pa je držal vajeti. Za njim sta privozila na kolesih dva električarja, ki sta vozila dolgo lestev in ga pravilno prehitevala. Tedaj je pa privozil za njimi težak tovorni avto, last Nafte v Lendavi. Krepko je tovornjak dajal signale, namenjene v prvi vrsti električarjema, ki bi naj z dolgo lestvo čimprej prehitela voz s cementom in tako omogočila prehitevanje avtu. Električarja sta se v naglici res hitro umaknila s sredine cestišča, a na levo stran, na skrajni rob ceste, kjer sta obstala. Težak tovorni avto je tedaj zavozil med voz in oba kolesarja. Prostora je bilo še vedno dovolj za vse, ker je enosmerno cestišče še dovolj široko. Voznik Štefan Kocjan, ki je signale zaradi ropota voza menda preslišal in torej ni niti vedel, da ga namerava tovorni avto prehiteti, je stopil malo od voza proč proti avtomobilu. Ta je imel ob strani na sredini stranice montirano kratko železno cev, a vendar dolgo dovolj, da je lahko udarila Kocjana po glavi, ki je nezavesten padel na tla. Kocjana so takoj prepeljali y bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljena rebra, poškodovano glavo in še nekaj manjših poškodb. Komisija, ki je takoj prihitela na kraj nesreče, je ugotovila dejansko stanje. Kdo je kriv nesreče, ki bi lahko bila mnogo hujša, bo razsodilo sodišče. OPOZORILO Opozarjamo vse gospodarske organizacije, zlasti pa tiste iz okrajev Murska Sobota in Ljutomer, da je zgrešeno tolmačenje nekaterih nadzornih organov, da gredo vsi stroški za reklamo v breme plačnega sklada ali pa sklada za prosto razpolaganje. Člen 18 Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list št. 54-54) pravi, da gredo stroški za reklamo v breme materialnih stroškov. Dajanje podpor in daril pa gre v breme plačnega sklada, kakor je tolmačeno v Opozorilu Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS, objavljenem v Gospodarskem vestniku št. 28 od 6. aprila 1955. 2 OBMURSKI TEDNIK, 21. aprila 1955 Dobro jo vedeti - pred sajenjem krompirja Številni poskusi pri gnojenju krompirja so pokazali, da dosežemo velike pridelke le, če gnojimo z vsemi tremi hranilnimi snovmi, t. j. z dušičnatim, fosfornim in kalijevim gnojilom. Le če smo s hlevskim gnojem zelo bogato gnojili krompirju, ni potrebno gnojiti kaj več z dušičnatim gnojilom. Od dušičnatih gnojil je priporočljiv apneni amonijev soliter (Kalkamonsalpeter ali Nitromonkal), ki ga damo, če smo gnojili s hlevskim gnojem, največ 200 kg na 1 ha površine. Od fosfornih gnojil imamo na razpolago superfosfat in Thomasovo žlindro. Na zelo kisli zemlji lahko uporabljamo Thomasovo žlindro, na z apnom bogatejši zemlji pa bolje učinkuje superfosfat. Od kalijevih gnojil imamo letos na razpolago samo 40 % kalijevo sol, čeprav je za krompir mnogo bolj primeren 50 % kalijev sulfat, za semenski krompir pa patentni kalij. Kalijeva sol vsebuje namreč klor, ki nekoliko zmanjšuje škrobnatost in ne vpliva tako zelo na pridelek kot ostali dve omenjeni kalijevi gnojili. Gnojila, zlasti kalijevo sol in Thomasovo žlindro, moramo potrositi najmanj 14 dni do 3 tedne pred saditvijo. V tem pogledu smo doslej močno grešili, ker smo kalijevo sol večkrat trosili še celo med rast- jo. Kalijevo sol in Thomasovo žlindro oziroma superfosfat lahko pred uporabno zmešamo in jih trosimo istočasno. Gnojila z brano ali s kultivatorjem dobro zmešajmo z zemljo. Apneni amonijev soliter trosi mo dan ali dva pred saditvijo, ker precej hitro deluje. Mnogo bolje je, če ne potrosimo vse količine tega gnojila naenkrat, ampak ga trosimo v dveh ali treh obrokih in sicer pred okopavanjem oziroma pred osipavanjem. Priporočljive količine gnojil za 1 ha krompirja so: apnenega amonijevega solitra 200 kg, Thomasove žlindre ali superfosfata 400 kg, kalijeve šoli 250 kg ali 200 kg kalijevega sulfata. Kdor ima apneni dušik, naj ga da namesto amonijevega solitra in sicer prav tako 200 kg na 1 ha površine. Apnenega dušika pa ne smemo trositi v obrokih, ampak trosimo vsega naenkrat in sicer vsaj 10 do 14 dni pred saditvijo. Apnenega dušika in apnenega amonijevega solitra ne smemo mešati s superfosfatom, ker se z njim združita tako, da je superfosfat potem težko topljiv in manj učinkovit. Ing. L. J. Drobiž iz naših krajev TIŠINA Zadnjo nedeljo je bil pri nas roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo nad 100 roditeljev. Razgovor pa je bil obenem združen s počastitvijo 7. marca, mednarodnega dneva zdravstva. O pomenu tega dneva in stvareh, ki bi jih morali urediti ljudje sami v naši občini, je govoril tovariš Križman, s stanjem v osnovni šoli in nižji gimnaziji pa je starše seznanil ravnatelj gimnazije tovariš Koltaj. Povedal je med drugim, da se je od zadnjega redovanja stanje učnih uspehov zboljšalo za 10 odstotkov in da so tesni stiki šole s starši pokazali svojo koristnost. G. PANOVCI Zadnjo nedeljo smo tudi pri nas ustanovili gasilsko društvo. Tako smo pravzaprav uresničili našo davno željo, kajti imeli smo že precej inventarja in nismo hoteli več ostati edina vas v križevski občini brez te človekoljubne organizacije. Društvo šteje zaenkrat 14 članov, vendar upamo, da se bo njihovo število kmalu povečalo, vodi pa ga Štefan Oškola, med našimi ljudmi zelo priljubljen voditelj. — ez GABERJE Tudi pri nas smo uvideli, da nam je elektrika krvavo potrebna. Dosedaj je ni bilo niti v okolici, zato se tudi sami nismo mnogo zmenili zanjo. V zadnjem času pa smo se predramili, izvolili elektrifikacijski odbor in sprejeli več sklepov, ki se jih bomo vsi držali. Delo naglo napreduje. Drogove smo že nabavili. Nadejamo se, da bomo že v jeseni svetili. Na osnovni šoli je dosedaj pešalo delovanje pomladka Rdečega križa. Zdaj pa so v posameznih oddelkih izvolili svoje voditelje, pa tudi vodja za vso šolo več obeta, zato bo delo prav gotovo bolj uspešno potekalo v prihodnosti. —li VANČA VES T lanskem letu so bili v naši vasi vsega trije naročniki knjig Prešernove družbe, letos pa jih je doslej že triindvajset. Tudi število naročnikov časopisov se je dvignilo, z elektriko pa so prišli tudi radijski sprejemniki. Zapoznela pomlad se pozna na polju, kjer so se večja dela šele zdaj začela. Ozimine so še kar dobro prestale zimo, nekoliko slabše je le s poznimi posevki rži. V prvih treh mesecih tekočega leta smo v naši vasi imeli dvoje rojstev in en smrtni slučaj. Umrl je najstarejši vaščan, Bagola Franc v starosti 88 let, za zakonsko življenje pa so se odločili trije fantje in dvoje deklet. Med stare korenine moramo prišteti, tudi Antona Celeca, ki je prav te dni doživel 77-letnico. Vaščani ga poznamo kot dobrega kmetovalca, čigar polja sodijo med najbolj vzorno obdelana v našem okolišu. J. G. Repičar predstavlja nevarnost za kmetijske rastline Ko smo te dni pregledovali posevke in nasade v Lendavi, smo našli hrošča temnozelene barve in kovinskega sijaja, ki se je tamkaj pojavil množično. Repičar prezimi v zemlji in ga prvi topli dnevi v marcu prebudijo iz zimskega sna in to v času, ko cvete regrat. Hrošči živahno obletavajo zgodaj cvetoče rastline, tako regrat, žafran, sadno drevje (breskve), vrbe in drugo. Dokazano je, da napravijo hrošči silno škodo s tem, da objedajo zgodaj spomladi, cvetne brste repice in ogrščice. Kadar se množično pojavijo, kakor je to primer ravno sedaj v Lendavi, uničijo z objedanjem brstov večji del cvetov v nekaj dneh. Repičarja prištevamo med najhujše škodljivce oljne repice, ker lahko zmanjša pridelek semena za 80% in več, če se pojavi množično. Iz prejšnjih časov vemo celo, da so kmetovalci opuščali gojitev oljne repice, ker je bila škoda, storjena po tem škodljivcu ob množičnem pojavu, tako velika, da se ni izplačalo pridelovanje te, sicer važne in koristne industrijske rastline. Nekdanja borba proti njemu je bila težka, ker so ga uničevali samo z mehaničnimi ukrepi, ki so zahtevali večje napore in precejšnje izdatke z nezadovoljivimi rezultati. V najnovejšem času je borba prav lahka, saj imamo znane preparate DDT. Ko repica in ostale ogrožene križnice brstijo (spomladi pred cvetjem), zaprašimo rastline s prašivom Pantakan v prahu tako, da so rastline in zemlja rahlo pobeljene. Ing. Lado Jerše Kako bomo škropili jablane pred cvetjem in po cvetju Znano je, da nastopa pri jablanah glivična bolezen škrlup ali krastavost. Če nočemo, da bi plodovi zakrneli in listje prezgodaj odpadlo, moramo opraviti redna pomladanska škropljenja sadnega drevja, posebno pa jablan. Še več škode kakor škrlup povzroča našemu sadjarstvu glivična bolezen z imenom sadna monilija (gniloba), ker nastopa na vseh vrstah pečkastega in koščičastega sadnega drevja ter napada plodove, cvetje in vejice. Tudi jablanovo plesen pogosto vidimo v sadovnjakih, predvsem na občutljivejših sortah. Poleg teh bolezni se pojav- ljajo v pomladi gosenice in druge grizoče žuželke. Ali se lahko uspešno borimo proti tem boleznim in škodljivcem? Gotovo da lahko, saj imamo danes že preizkušena zatiralna sredstva in ta naš boj ni tako težak, če imamo vsaj nekaj volje in ljubezni do sadnega drevja. Pomešajmo žvepleno - apneno brozgo (2%) ali Sumbarit (1%) z Lindane-oljem (0,15%). Dobili bomo zanesljivo škropivo za uničevanje omenjenih bolezni in škodljivcev. Žvepleno-apnena brozga je bistra rumenordeča tekočina, ki jo dobimo že pripravljeno v trgovini. Lahko pa jo tudi skuhamo iz 20 kg žvepla in 9 kg žganega apna (ali 27 kg gašenega apna) v 100 litrih vode. Sumbarit je temnosiv prah, ki v vodni raztopini učinkuje na pršice in nekatere bolezni. Lindane-olje je oljna tekočina, ki jo med mešanjem vlivamo v vodo. Ing. Lado Jerše Berite in širite ˏObmurski tednikˏ KINO »PARK« MURSKA SOBOTA Cenjene obiskovalce kinopredstav obveščamo, da bomo začeli s predvajanjem filmov v novi kinodvorani v Murski Soboti, ulica Štefana Kovača v sredo, dne 27. aprila 1955 Prvič bomo predvajati v novi kinodvorani naš domači film ˏBILA SEM MOČNEJŠAˊ in sicer v sredo, 27. aprila ob 18. in 20. uri in v četrtek, 28. aprila ob 18. in 20. uri V naslednjih dneh od 29 aprila do 4. maja pa bo na sporedu dolgo pričakovani film »V VRTINCU- Opozarjamo obiskovalce na čas predstav, ki bo zaradi izredne dolžine filma naslednji: v petek, v soboto, v nedeljo, v ponedeljek, v torek, v sredo, 29. aprila ob 14. in 19. uri 30. aprila ob 14. in 19. uri 1. maja ob 8., 14. in 19. uri 2. maja ob 14. in 19. uri 3. maja ob 19. uri 4. maja ob 19. uri Cene vstopnicam za predstave tega filma din 80,70,60 in 40 Predprodaja vstopnic pri blagajni kina že od nedelje, 24. aprila dalje Obenem čestita vsem svojim obiskovalcem K PRAZNIKU DELA 1. MAJU in se priporoča za obisk DELOVNI KOLEKTIV Cene goveji živini v Prekmurju Na pobudo Okrajne trgovinske zbornice v M. Soboti je bilo pred kratkim sklicano posvetovanje zastopnikov podjetij in večjih zadrug iz pokrajine. Na tem sestanku so se navzoči domenili, da bodo s 6. aprilom pričeli odkupovati govejo živino in prašiče po enotnih, tokrat dogovorjenih cenah: Goveda: I. vrste z nad 50 odst. klavnosti do 125 din, II. vrste s 44 do 50 odst. klavnosti do 120 din, III. vrste s 40 do 44 odst. klavnosti do 115 din, IV. vrste s 37 do 42 odst. klavnosti do 75 din in V. vrste izpod 37 odst. klavnosti do 60 din za kg žive teže. Teleta: od 130 do 145 din za kg žive teže. Prašiči: od 150 do 165 din za kg žive teže. Kmetijske zadruge si lahko zaračunajo maržo in sicer pri goveji živini 3 din po kilogramu, pri teletih in prašičih pa 5 din po kg, razen tega pa tudi prevozne stroške. Po teh cenah bodo odslej kupovali živino pri kmetovalcih, podjetja in zadruge pa se jih morajo strogo držati, kajti v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo imele neljube posledice. Izvajanje tega dogovora bo namreč kontrolirala tržna inšpekcija in kršitelje sproti prijavljala pristojnim činiteljem. Upravni odbor TRGOVSKEGA PODJETJA na malo »KOLONIALE« V MURSKI SOBOTI sporoča vsem ustanovam, organizacijam, podjetjem, društvom in šolam, da nima na razpolago finančnih niti materialnih sredstev za razne podpore ali reklame. Na tozadevne prošnje ne bomo odgovarjali »GRADIS« gradbišče - LJUBLJANA - Bohoričeva 24 sprejme na delo za stavbišča v Ljubljani 59 kvalificiranih zidarjev Dela oddajamo v akord, plača in terenski dodatek po tarifnem pravilniku. Za hrano in stanovanje preskrbljeno v delavskem naselju. Industrija žičnih proizvodov »Ž I C A« V LJUTOMERU čestita prebivalcem občine - Razkrižje - k njihovemu krajevnemu prazniku Proizvajamo serijsko: Posteljne vložke z lesenimi in železnimi okvirji, žična pletiva Univerzal, mreže za gramoz in malto v vseh veličinah, žične ograje, pletiva znamke »Rabitz«, kuhinjske in druge potrebščine OBMURSKI TEDNIK, 21. aprila 1955 3 POZOR! POZOR! Če želite HITRO, UGODNO in DOBRO kupiti ali prodati svoja posestva, hiše in stroje, se obrnite le na že vsem dobro poznano REALITETNO AGENCIJO MARIBOR, PARTIZANSKA CESTA 24 ki vsepovsod uspešno posreduje prodajo in nakup. Vedno, kakor tudi sedaj, razpolaga in proda več krasnih eno in dvostanovanjskih vil ter hiš z lokali v Mariboru in okolici, Ptuju, Soboti, Ljubljani, Čakovcu, Novem mestu, Štrigovi in vsepovsod drugje, za ceno že od din 300.000. — naprej. Mnogo lepih, večjih in manjših posestev v okolici Maribora, Ljutomera, Ptuja, Radgone in drugje že od din 400.000.— naprej. Od premičnin razpolaga z osebnimi in tovornimi avtomobili raznih, samo novejših znamk, že od din 1,000.000.— naprej. Ravno tako ima v prodaji raznovrstne traktorje ozir. vsakovrstne industrijske in poljedelske stroje, elektro in Diesel motorje, od 5 do 150 KS. Obenem opozarjamo prebivalstvo, da J. M a j e r i č iz Murske Sobote ni več pooblaščen posredovati prodajo in nakup, kakor tudi ne sprejemati kakršnih koli plačil v imenu te Agencije. Pooblaščenec za to je Avgust Maruša iz Tešanovec, ki ima tozadevno pooblastilo. Svoje želje torej sporočite njemu ali pa Agenciji in dobili boste takoj ponudbe. Šport in šah Doslej — dve zmagi in dva poraza naših nogometašev v spomladanskem delu prvenstvenega tekmovanja Po drugem kolu spomladanskega dela prvenstvenega nogometnega tekmovanja v vzhodni slovenski nogometni ligi sta se znašla naša predstavnika, Sobota in Nafta, na dragem in tretjem mestu tabele. Pri tem je Sobota zdrknila na drugo mesto z vrha tabele. Nafta pa je obdržala tretje. V prvem srečanju je Sobota na domačem igrišču porazila ptujsko Dravo s 6:0, v nedeljo pa je podlegla v Trbovljah proti Rudarju s 4:0. Tako se je Rudar povzpel na prvo mesto, kjer vodi pred Soboto s točko razlike. Nafta je prvo tekmo odigrala v Trbovljah, končala pa se je s porazom Lendavčanov 7:1, v drugi pa so se pomerili na domačem igrišču z enajstorico Proletarca iz Hrastnika in tekmo odločili v svojo korist. Stanje na tabeli je trenutno tako: Rudar 18 točk, Sobota 17 in Nafta 14 točk. V nedeljo gostuje Nafta v Zagorju, Sobota pa bo imela v gosteh enajstorico Kovinarja iz Stor. ODBOJKA Partizan (Sobota) : Mladost (Čakovec) 3:0 V zadnjih pripravah za tekmovanje v slovenski odbojkarski ligi je imel soboški Partizan pred dnevi v gosteh odbojkarje Mladosti iz Čakovca, ki so člani hrvatske lige. Domačini so zmagali brez posebnih naporov, odlikovala pa sta se Šumak (v moštvu Partizana je igral kot gost iz mariborskega Branika) in ing. Skledar. Kaže, da so se Sobočanci dobro pripravili na letošnje tekmovanje. C. Nezanimiva igra v Lendavi NAFTA : PROLETAREC (Zagorje) 4:2 (1:0) V drugem kolu slovenske vzhodne nogometne lige so imeli lendavski nogometaši v gosteh borbeno enajstorico iz Zagorja. Kljub temu, da je bilo v obeh polčasih doseženih kar šest golov, je bila igra nezanimiva, posebno še v prvem polčasu. Morda je temu bil vzrok polžki teren, saj je tik pred tekmo močno deževalo. Igra se je začela s precejšnjo nervozo obeh moštev; tako v prvih tridesetih minutah ni bilo videti drugega, kakor pošiljanje žoge z ene v drugo stran. Nafta je sicer kila v prvem polčasu v premoči, vendar pa so njeni napadalci zapravili mnogo priložnosti za gol. Izgledalo je, da se bo prvi polčas končal brez zadetka, ko je srednji domači napadalec Terek nepričakovano iz bližine ukanil golmana gostov. Gostje so v drugem polčasu bolj smotrno napadali in naglo prodirali, kar jim je prineslo v 58. minuti prvi gol in izenačenje rezultata. Igra je bila sedaj vedno bolj hitra in živahna. Domačini so v 65. minuti iz bele točke po Tereku dosegli drugi gol. Osem minut pozneje pa je Pinter povišal rezultat na 3:1. Igralci Proletarca tudi sedaj niso klonili; dve minuti kasneje so znižali rezultat na 3:2. Se v zadnjih minutah igre so hoteli na vsak način izenačiti, vendar jim je to preprečila domača obramba. Ko je vse kazalo, da se rezultat do konca tekme ne bo več spremenil, je Vajda dve minuti pred žvižganjem sodnika dosegel iz neposredne bližine četrti gol za Nafto in tako tudi končni rezultat. Obe enajstorici nista pokazali tistega, kar so pričakovali številni ljubitelji nogometa v lendavski okolici. V obeh moštvih sta se izkazali obrambi, manjkali pa so jima dobri strelci v napadu, kar še posebej velja za goste. Tekmo je pred okrog 300 gledalci dobro sodil Kukanja iz M. Sobote. On je tokrat ponovno potrdil, da sodi med najboljše slovenske nogometne sodnike. —ce Življenje in problemi soboških šahistov V Soboti imamo eno šahovsko društvo in dve sekciji. V društvu je vključenih precej dobrih igralcev, ki bi se lahko kosali tudi z marsikaterim dobrim moštvom, če bi bila organizacija društva trdna. Toda sedaj se vodstvo nikoli ne more sestati in to najbrž zato, ker ni človeka, ki bi bil zmožen ta odbor tudi voditi. Včasih je to res nemogoče, ker so mnogi prezaposleni, toda prav zato bi bilo treba v odbor izvoliti take, ki imajo voljo delati in ki bi se lahko ob vsaki potrebi tudi sestali. Zelo je potrebna tudi šahovska deska, ki jo najdemo v vsakem mestu, le pri nas ne. Največji problem pa je šahovska soba, kajti le tako bi lahko nemoteno igrali in bi se člani lahko tudi strokovno izpopolnjevali, vzgajal bi se pa tudi mladi kader. Poleg tega pa društvu manjkajo tudi potrebna finančna sredstva. Ta problem bi sc morda z večjo podjetnostjo dal rešiti. Zaradi teh težav pa društvo počasi razpada in ne more vzgajati mladih igralcev, ki bi bili sposobni častno zastopati prekmurske šahiste. A. I. Kam bomo šli prvega maja na Poholje, Svetino, v Logarsko dolino ? Na zadnji seji Planinskega društva v Murski Soboti so sklenili, da bodo za delavski praznik — 1. maj — priredili tri skupinske izlete. Vse tri skupine bodo 30. aprila z vlakom odpotovale v Celje, odkoder bo prva odšla do Celjske koče in dalje proti priljubljenemu kraju Svetina, druga bo odpotovala do Mislinja, od tam pa na zeleno Pohorje, tretja pa se bo z vlakom ali avtobusom podala v Logarsko dolino in se od tam povzpela na bližnje vrhove. Udeležencem se obeta prijeten užitek v naravi. Domov se bodo vrnili v ponedeljek, 2. maja zvečer. Natančnejša navodila dobite v soboški podružnici »Večera« ali pa v oglasnem okencu društva na Titovi cesti. Ljubiteljem domačih naravnih lepot pa pripravlja društvo še eno prijetno presenečenje. Na seji je bilo med drugim tudi sklenjeno, da bodo letos modernizirali, sodobno opremili in dokončno uredili turistično postojanko »Tromejnik« na Doliču. Društveni člani so se že obvezali, da bodo pomagali s prostovoljnim delom. Za uresničitev te obetajoče zamisli pa so društvu potrebna denarna sredstva, ki jih pričakuje od Planinske zveze Slovenije, pa tudi od soboških podjetij in ustanov. Skrb za razvoj turizma v pokrajini naj bo stvar vseh, ki jim je že sedaj pri srcu, da bo Prekmurje napredovalo tudi v tej gospodarski panogi. S. K. Od vžigalic požar V ponedeljek okrog 8. ure zjutraj je izbruhnil požar pri Ani Potočnikovi v Gresovščaku pri Ljutomeru. Zgorela sta gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša, pa tudi orodje je ogenj domala uničil. Škodo cenijo nad 300.000 din. Potočnikova je zgodaj zjutraj odšla na delo v vinograd, doma pa pustila svojega štiriletnega otroka brez nadzorstva. Otročiček je nekje iztaknil vžigalice, odšel v listnjak in se pričel z njimi igrati. Tako je v skednju zažgal slamo, od tam pa se je požar naglo razširil po vsem poslopju. Spet en opomin več: starši, pazite na otroke! Okrajna gasilska zveza v Murski Soboti OBVEŠČA: Inventarne pole: Vabimo društva, da čimprej dvignejo v naši pisarni obrazce za inventarni popis in nam en izpolnjen izvod pošljejo najkasneje do 30. aprila. Gasilski vestnik in Bilten: Ponovno obveščamo vsa društva, da je naročnino za Bilten in Vestnik čimprej poravnati v naši pisarni. Istočasno vabimo sektorske poveljnike, naj vrnejo lanske in predlanske letnike Biltena in Gasilskega vestnika zaradi vezave v knjige. Gasilska priznanja: Vabimo društva, da nam nemudoma dostavijo predloge za gasilska priznanja (odlikovanja) glasom objave v Biltenu št. 16 iz leta 1954. Upoštevati je podeljena odlikovanja v stari Jugoslaviji. Obrazce za predloge lahko dobite v naši pisarni. Iz pisarne OGZ M. Sobota Ljubitelji kolesarstva! Kolesarski klub »Prekmurje« namerava v okviru proslav 10. obletnice osvoboditve prirediti kolesarsko dirko po pokrajini. Dirkalna proga bo zajela domala vse Prekmurje, zato želimo, da bi v njej poleg članov kluba sodelovali tudi ostali ljubitelji kolesarstva. Vaške množične organizacije, posebno pa še mladinske, vabimo, da pridobijo na svojem področju tekmovalce, katerih imena je treba prijaviti našemu klubu najkasneje do 24. aprila. O progi in nagradah boste pravočasno obveščeni. Prijave za udeležbo sprejema kolesarski klub »Prekmurje« v Beltincih. Tedenski koledar Nedelja, 24. aprila — Jurij Ponedeljek, 25. aprila — Marko Torek, 26. aprila — Zdeslav Sreda, 27. aprila — Ustanovitev OF Četrtek, 28. aprila — Pavel Petek, 29. aprila — Robert Sobota, 30. aprila — Katarina Gibanje sonca: 1. maja vzide ob 4.50 in zaide ob 19.09. — Dolžina dneva: 14 ur in 19 minut. Lunine spremembe: 29. aprila ob 05,23 prvi krajec. KINO KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 23. in 24. aprila ameriški kavbojski film »Onstran Missourija« — 27. aprila mehiški: film »Zapor za žene«. RADGONA — 23. in 24. aprila argentinski, film »Žena morja« — 27. in 28. aprila italijanski film »Trubadur«. KADENCI — 23. in 24. aprila angleški barvni film »Ljubezen je lepa« — 28. aprila francoski film »Plačilo za strah«. ČEPINCI« — 24. aprila ameriški psiholoiki film »Napolni čašo« — 1. maja francoski film »Parmska kartuzija«. LENDAVA — od 22. do 24. aprila jugoslovanski film »Anikini časi« od 26. da 27. aprila finski film »Olimpiada XV«. »PARK« M. Sobota — od 22. do 24. aprila angleški film »Ester Vaters« — od 29. aprila do 4. maja ameriški barvni film »V vrtincu«. VELIKA POLANA — 24. aprila ameriški film »Pet prstov« — 1. maja angleški film »Dolina orlov«. GRAD — 24. aprila angleški film »Čarobna temnica« —1. maja francoski film »Prekleti«. MALI OGLASI DOBRO OHRANJENO MOŠKO KOLO -znamke »Bauer« — prodam ali pa zamenjam za rezan ali tesan les. — Jožef Novak, opekarna Boreci, p. Križevci pri Ljutomeru. KMEČKI MLIN na motorni pogon poceni prodam. — Simon Gumilar, Radovci 47, Grad. HIŠO prodam v Veržeju št. 94. — Samo pismene ponudbe je poslati na naslov: Maležič, Maribor, Smetanova 36. ORNO ZEMLJO, 2 ha in 30 arov, prodam v Črncih pri Apačah. Pojasnila: Rudolf Kironja, Črnci 38, p. Apače. DRUŽINO, ki ima veselje do živine, sprejmemo v službo. Plača po tarifnem pravilniku. — Kmetijsko gospodarstvo Tešanovci. GOZD v izmeri 9 oralov prodam v Andrejcih. Odprodam tudi manjše 'parcele. — Informacije v upravi lista. HIŠO IN GOSPODARSKO POSLOPJE, vse zidano, in 3.10 ha zemlje prodam. — Informacije dobite: gostilna Deneš, Sebeborci. MOTORNO KOLO znamke »NSU«, 125 cm3, prodam. Jože Banfi, Moščanci št. 5. 16 VRSTNIH SEJALNIC znamke »Melhar« prodamo. — Kmetijska zadruga Pertoča. POSESTVO s 5 ha zemlje in inventarjem prodam. — Terbegovci 18, p. Videm ob Ščavnici. ČEVLJARSKI STROJ »Singer« prodam. — Jaušovec, Murščak 31. MOŠKI »SINGER« STROJ zamenjam za ženskega (in doplačilo). — M. Sobota, Cvetkova 15. SVINJAK z dvema prostoroma in 4 voze svinjskega gnoja prodam. — Noršinci štev. 25. ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. DVA UČENCA sprejmemo takoj — Studenčarstvo in cementni izdelki, Križevci pri Ljutomeru. POSESTVO v izmeri 5 in pol ha ob glavni cesti Ptuj—Ljutomer s hišo, gozdom, travnikom in njivami v občini Kostanj, okraj Ljutomer, prodam. — Vprašati v Savcih pri Francu Pintariču. STAREJŠEGA GOSPODARSKEGA POMOČNIKA sprejmemo na manjše posestvo v Brežicah ob Savi h konjem. — Informacije: M. Sobota, Titova c. 2. IZVRSTEN SADJEVEC IN KONSUMNA VINA, kamionske in vagonske količine, vam nudi Vinogradniško gospodarstvo Kapela, p. Slatina Radenci. POSESTVO — zidana in z opeko krita, hiša, gospodarsko poslopje, sadovnjak, njiva, travnik, gozd; zreli gozd, skupaj 3 ha in 35 arov — prodam v Cegetincih, pol ure hoda od Ivanje, št, 76, blizu velike ceste. — Andrej Anič, posestnik iz Mele, pošta Radgona. VINOGRAD — sadovnjak, njiva, gozdiček in krasna vila (elektrificirana) — v skupni površini 4 in pol katastrskih oralov, prodam takoj po ugodni ceni v Štrigovi. — Vprašati pri Matiji Franku, Banfi (Vušivščak) št. 35, ali pismeno pri Ivanu Rodiku, Varaždin, Vrazova 1, tel. 545. STAVBNO PARCELO prodam v Puconcih. Karel Franko, Puconci 33. KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem v uk. Jožef Šebjan, Rakičan 122. ELEKTROMOTOR, 10 KS, drobilec, 3-cevni radioaparat in luščilec za proso prodam po ugodni ceni,- — Štefan Serec, Kupšinci 26. POSESTVO 5 ha in 69 arov (sadovnjak, vinograd, hiša in gospodarsko poslopje) -prodam. — Janez Sukič, Markovci štev. 108, p. Šalovci. POSESTVO v velikosti 4 ha prodam. — Franc Sinko, Skakovci št. 13 Vse okrog alkohola Sodnik za prekrške v M. Soboti je kaznoval gostilničarja Alojza Gederja od Jurija pri Rogaševcih z 2000 dinarji kazni, ker je dajal že pijanim gostom alkoholne pijače. V zahvalo, da gostilničar ni upošteval predpisov, so še nastopili s precej živahno točko — pretepanjem in razbijanjem. Gostilničar v Odrancih, Vinko Škafar pa ni upošteval predpisov o zapiranju gostinskih lokalov. Dovolil je, da so v njegovi gostilni gostje kvartali kar do petih zjutraj. Kazen 3000 dinarjev bo menda pripomogla, da bo točno zapiral gostilno. Fantje iz Odranec imajo vročo kri, posebno če si čez mero privoščijo alkohola. To se je pokazalo tudi 6. marca na veselici v zadružnem domu. Enajst mladih, krepkih fantov se je zgrabilo in pričel se je pretep po vseh predpisih. K sreči ni bilo težjih poškodb. Zagovarjati se bodo morali pred sodnikom za prekrške. v Pristavi. V nedeljo sta se brata z zaročencem svoje sestre odpravila v gorice. Vsi trije so se močno opili in na poti domov sta se brata začela prepirati zaradi nekih družinskih zadev. Doma je Janez spet začel prepir tako, da sta brat in zaročenec morala pobegniti iz hiše. Potem se je Dezider H. zagnal za bratom, ga na njivi blizu hiše dohitel in zabodel v desno nogo ter ga pustil samega na njivi. Ves onemogel se je Janez zavlekel v bližnji Rižnarjev mlin, kjer mu je gospodar nudil prvo pomoč, ki je je bil zelo potreben, saj je po enournem naporu in hoji izgubil precej krvi. Janeza so odpeljali v soboško bolnišnico, brat pa sc bo zagovarjal na sodišču Dva požara Nedavno je zgorelo stanovanjsko poslopje kmetu Žugman Francu. Škoda znaša nad 100.000 din in bo delno povrnjena zavarovalnino. Požar je nastal zaradi vnetja saj v dimniku. V nedeljo, 10. aprila, je zgorelo veliko gospodarsko poslopje Kmetijskega gospodarstva Drvanja. Zgorelo je ostrešje in precej živinske krme. Nastalo škodo cenijo na 500.000 din in bo prav tako delno krita z zavarovalnino. Požar so povzročili otroci, ki so v listnjaku zakurili kres. Pristava pri Ljutomeru 9. aprila je prišel iz Maribora Dezider H. na obisk k svoji materi in bratu Janezu Vlak ga je povozil 9. aprila je pri Noršincih, na železniški progi Ljutomer—Lukavci vlak povozil 79 let starega Martina Copota iz Ljutomera. Sel je ob progi in bil namenjen k bratu v Lukavec. Ker je bil zaradi starosti nekoliko gluh, ni slišal prihajajočega vlaka. Hodil pa je tudi preblizu proge, zato ga je vlak podrl na tla. Pri tem mu je potegnilo z glave večji del kože, zlomilo nogo in odtrgalo roko v zapestju. Poškodbam je kmalu nato podlegel. Vedeževanje in prerokovanje ni popolnoma izumrlo Prišli smo že tako daleč, da v naših krajih skoraj nihče več ne verjame v kakšne čarovnije, vedeževanje, prerokovanje bodočnosti, ki jo znajo napovedovati iz kart nekateri sleparski tipi, posebno ženske, ali pa nam bero našo bodočnost iz raznih potez na dlani. Najdejo se pa še lahkoverni ljudje, ki nasedajo sleparskim vedeževalkam in jim več ali manj verjamejo. Slednje seveda ne opravljajo svojega posla zastonj. V večini znanih primerov ne zahtevajo ničesar, sprejmejo pa vsako darilo, čimvečje je, tem bolje za vedeževalko in za srečo onega, ki mn prerokuje. Nekatere ciganke z dobro namazanim jezičkom se rade bavijo s tem poslom. Delo ni težavno, je pa donosno. No, tudi drugih žensk je nekaj, ki si hočejo na račun ljudske neumnosti izboljšati in olepšati svoje življenje. Da vedeževalke o bodočnosti drugih ničesar ne vedo in da jim karte ali poteze na dlani ničesar ne povedo, je seveda na dlani. Res pa je, da imajo vse vedeževalke jeziček, ki gladko teče, znajo se napraviti silno resne in važne, Če treba tudi tajinstvene, da jim potem žrtev bolj zaupa. V naši državi je tudi takšno sleparsko izkoriščanje ljudi prepovedano. Oblast pa le redko kaj zve o poslovanja vedeževalcev. Sami se ne javijo, žrtve pa tudi molče. V zadnjem času pa so organi Ljudske milice le prišli na sled nekaterim vedeževalkam. 14. marca sta se pri Rozaliji Horvat, kmetici iz Gaberja, oglasili dve ciganki: 27-letna Ana Kolompar in 17-letna Ljubica Kolompar iz Dolge vasi pri Lendavi. Nagovarjali sta Horvatovo, naj si pusti od Ane Kolompar prerokovati bodočnost. Svojo žrtev sta si premišljeno izbrale. Očitno je namreč, da sta pri drugih ljudeh morale poizvedovati o življenju Horvatove v preteklosti. S tem znanjem oborožene sta napravili pri njej videz, da pač več vesta kot drugi navadni ljudje. In res jima je nasedla. Pred prerokovanjem sta še izvabili od nje 1000 dinarjev, pa še 1000, ruto in rjuho. Rjuho je razgrnila, na njej razbila jajce, ga pokrila z ruto in govorila čudne, nerazumljive besede in tako odvrnila od Horvatove nesrečo, ki ji je pretila v bližnji bodočnosti. Ruto in rjuho sta nato odnesli domov. Čez dva dni sta zopet prišli in ji povedali, da je najhujšo nesrečo že odvrnila, mora pa še napraviti nekatere čarovnije. Zato je ob koncu zahtevala in dobila še 500 dinarjev, 1 kg masti, pol kilograma marmelade, 2 kg bele moke, 1 kg fižola in še precej jajc. Horvatovo sta oškodovali za čez 5000 dinarjev. Bala se je moža, bala se je pa tudi cigank. Končno pa je le uvidela, da je bila hudo opeharjena in je zadevo javila NM. Zaključno besedo pa bo imelo sodišče. Kmetijska zadruga z o. j. Krog razpisuje mesto UPRAVNIKA Pogoji: Srednja kmetijska šola ali najmanj osemletna praksa na vodilnem mestu v zadrugi, na kmetijskem oddelku ali v trgovini. Kmetijska zadruga z o. j. Pertoča razpisuje službeno mesto UPRAVNIKA Pogoji: Srednja kmetijska šola ali najmanj petletna praksa v zadružni, trgovski ali finančni stroki. TRAKTOR znamke Charmes, 28 KS, benzinski ali petrolejski, s pogonom za mlatilnico ali sekularko, ugodno prodamo. Ogled vsakodnevno v zdravilišču. Prednost pri nakupu imajo interesenti socialističnega sektorja. Uprava zdravilišča in slat. podjetja Radenci Kmetijska zadruga z o. j. Dolenci razpisuje službeno mesto UPRAVNIKA Pogoji: Najmanj petletna trgovska praksa in vsaj delno obvladanje knjigovodstva. RAZPIS Državni zavarovalni zavod podružnica v M. Soboti razpisuje naslednja prosta službena mesta: 1. Mesto cenilca in likvidatorja požarnih škod. — Pogoj: Končana srednja strojna ali gradbeno-tehnična šola. 2. Dve mesti internih uslužbencev. Pogoj: Popolna ali pa nepopolna srednja šola z daljšo prakso. 3. Dve mesti terenskih zastopnikov. Pogoj: Nepopolna srednja šola. Prošnje je poslati podružnici DOZ v M. Soboti. Kmetijsko gospodarstvo OZZ Topolovci, pošta Cankova sprejme v službo TRAKTORISTA z večletno prakso in opravljenim šoferskim tečajem. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe je poslati upravi Kmetijskega gospodarstva OZZ v Topolovcih. Splošna bolnišnica v Murski Soboti išče v M. Soboti dve stanovanjski sobi za zdravnike. — Sobe so lahko z opremo ali brez nje. — Ponudniki naj se oglasijo v upravi bolnišnice. Kmetijska zadruga z o. j. Ratkovci razpisuje službeno mesto upravnika Pogoji: srednja kmetijska šola ali najmanj osemletna praksa v zadružni, trgovski ali finančni stroki. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanju srečk 68. kola (Plan I) dne 10. aprila v Strumici Srečke, ki se končujejo s spodaj označenimi številkami 6500 7650 7940 70730 96420 293930 373570 427800 0401 62 3112 7382 221012 398392 043 120353 238523 283463 373533 1414 2304 3144 6624 04384 29374 230364 5 175 315 345 665 2195 8695 05115 20205 So zadele dobitek din 30.000.— 50.000.— 30.000.— 60.000.— 60.000,— 100.000.— 200.000.— 100.000.— 30.000.— 1.000.— 40.000.— 20.000.— 100.000.— 100.000.— 5.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 20.000.— 50.000.— 20.000.— 20.000.— 60.00.— 80.000.— 800.000.— 200.— 5.200.— 10.200.— 3.200.— 2.200.— 20.200.— 40.200.— 60.200.— 60.200.— Srečke, ki se končujejo s spodaj označenimi številkami 255095 294965 556 0216 047476 149406 297486 352136 20097 44227 026577 071277 451897 8 92708 226878 959 95989 222599 362189 380329 422779 474329 So zadele dobitek din 100.200.— 100.200.— 3.000.— 30.000 — 100.000.— 200.000.— 200.000.— 100.000.— 80.000.— 80.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000 — 200.— 80.200.— 200.200.— 2.000.— 60.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— Skupno je bilo izžrebanih 109.220 dobit— kov in 5 premij v skupni vrednosti 76,000.000 dinarjev. Dobitke do vključno 30.000 dinarjev izplačujejo zastopniki Jugoslovanske loterije, dobitke od 3000 do 50.000 dinarjev izplačujejo tudi vsi sedeži Narodne banke FLRJ, večje dobitke in premije pa izplačujejo vserepubliške direkcije in Glavna direkcija Jugoslovanske loterije. 4 OBMURSKI TEDNIK, 21. aprila 1955