! L S MR T F A S t Z MU - SVOBODO NARODU î GLASILO JUGOSLOVANSKEGA NARODNEGA ODBORA Stov.18 Oachau.v nedoljp.dne 20.rcaja 1945 Broj 18 DELOVNI NAČRT OSVOBODILNE FRONTE V■ TRSTU Prvi Zbor delegatov v tjudikco (foisu - General Kvedcr o pomenu naglo .zasedbe TRST.19.maja- V ljudskem domu je bil v veliki dvorani zbor okrog 1,400 delegatov,na katerem je govoril tudi'komandant mosta,goneral DuŠan Kveder.Povedal je med drugim,da je takoj pozascdbl mesta po jugoslovanski vojski pricolo pomlr-jenjč in urejevanje razmer v mcstu.Nagl asi 1 je važno dejstvoma jo nagla zasedba redila vso tržaško Industrijo in prlstanlsco pred porusenjem,kor obstoje dokail.da so hoto-li Nčnct vso naprave razstreliti ir, popaliti,-TRST.19.maja- Izvršni odbor Osvobodilno fronte jo izd "I proglas na prebivalstvo In razvil v njop razpored bodečega dola,ki bo obsegalo prvenstveno: popolno demokratizacijo mestne uprave,odstranitev vseh fašističnih elementov iz nje,obravnavanje vseh gospodarskih In drugih vprašanj in pripravo občinskih volltov,ki naj prikažejo'jasno sliko razpoloženja prebival stva.Prog I as ugotavlja,kako jc Trst vso od lota 1918.datjc životaril in prepadal.ker r.t imel pravih pogojev za razvoj.Pripadnost mosta Jugoslaviji predstavlja najboljšo rešitev In jamstvo za zopotni dvig življenja v prlštanlscu,- Trst mora postati most med vzhodom In zap-dom in žarlsce enakopravnosti obeh v njem zlvc-c!jh narodnosti in njune kulturc;zato prevzema odbor vso od- 1 \i >4 V V govornost In odbuja kakršnokoli drugačno rešitev trszaskc-usode,ker bi Trstu prinesla samo nadaljno škodo.Progias konca s pozivom na prebivalstvo naj s polnimi rokami zagrabi za delo In doprinese vsc,kar moro,za gospodarsko In socialno obnovo tor kulturo rodnega mesta,- Odbor je Imel v?craj svojo prvo upravno sojo,ki jo jc vodil podpredsednik prof.Gtuseppc Gustinclch,profesor glasbe.- ^ LONDON,19.maja» Jugoslovanske vojaške oblasti so na podroc-ju'mesta odredilo prijavo vseh sposibnih močlilh od 1?,do 50,leta za vojno slu?bo. SLOŽNI NASTOP CBEH NARODNOSTI . TRSTA NISMO VZELI ITALIJI, TEtaVEC NEMCE,! v BEC6RAD.19.maja- Tudi danes jp nastopilo vse časopisje v Jugoslaviji za obrambo naših pravic do Trsta.Gla.vnc misli,ki • » . V jih razvijajo so: Večno se pojavljajo od fasistlcnc stran! poskusi, zanesti med zaveznike razdor .Tudi spro z^itov tržaškega vprašanja pomenja tak poskus,zanetiti spor med Italijo In Jugoslavijo in med Anglijo in Ameriko oziroma RusIjo.Trst jo jugoslovanska vojska Iztrgala Nemcem iz rok,no ltaUji,ker so bili Nemci Italijano ?e lota 194d.stvarno iz Trsta odstrani-IKZato je jugoslovanska vlada in z njo vsa javnost mišljenja,da zasedba po naših četah ne pomeni onostranske rcSltve tržaškega vprašanja,za pripadnost Trsta Jugoslaviji pa bo odločil Izrek mirovne konference In seveda tudi Trzacanov kot avtohtonega prebivalstva,- ' ' NAPETOST JE PRlČ&A PCPUSCATI LONDON. 19.maja» Korcspondent "Manchestcr Guardlana",ki sc jc mudil dolgo v Trstu,poroca,da mora zavrnit! razne tendenclnz-no vesti drugih angleških listov glede na položaj v Trstu.V mostu vlada absolutni mir In red,na poslopjih plapolajo po- , leg tržaške tudi slovenske In Italijansko ter zavezniško zas- tavc,- v v« KjjN00N.19.flaja- V Trstu je napetost pričela popuščati.- BECGRAD.19.maja- Jugoslovanska vlada si mnoge prizadeva za . redno dobavljanjc Trstu dovoljnlh količin mosa.moko in dru- ' v v«v najnujnejših potrc-scln.Zavezniki doslej niso dobavili omcirr vi ., be vrednih kollcin,- Poslednjc vesti: v ' ODGOVOR MARŠALA TITA L0N0CN.19,ffiaja- Prema poslednjim vestima dopisnika londonskih llštova Iz Beograda,maršal Tito predao io svoje odgovore na note Veliko Britanije I Sjcdinjcnih 8rzava,0ba odgovora imaju Vi / istovotnu sadrzinu.U njima sc Istico da jugoslavonska vojska T8ST.19.maja- "II r,ostre avvoniro",glasilo Italijansko neodvisne demokratične stranko v Trstu,poziva prístase k skupnomulma Isto toliko I takvo pravo na administracija oslobodjcnlh delu za dobro Trsta.SloŽnI nastop obeh narodnosti v teh usod- teritorija,kakvo pravo u pogledu okupiranih teritorija imaju r.lh dnevih je pringo! ze dosodaj najlepše plodove.Proglas' saveznicko vojske.Pored toga,teritorije ú pitanju naseljeno ^ w • v » i i v konja z vzklikom: Zi(vol avtonomni Trst v'dmokratski federa» su pretoznom jugoslavenskom vccinom.Saobraeajna pitanja reso- tlvni Jugoslaviji! Zlvol maršal Tito,živela' sloge In sodclo- na su u duhu usmonlh sporazuma,postignutih u rano proljoce vanje Slovencev in Italijanov v Trstu!- . sa generalom Aleksandrom.Jugoslavija'jo protlvna jednostav- RlM,19.maja- Glavno glasilo komunistične stranke za Italijo- nlm rosen jI ma teritorijalnih sporova.Ona co smatrati za dc- "Unlta* prlobcuje uvodnik voditelja stranke Palmira Togi!- finitivno áamo rosonjc postignuto na mirovnoj konferenci ji, att!ja,k! pravi,da sedanja Italija nc sme imeti ničesar skup- Ali,, "ast jugoslavenske vojsko ne dopusta njeno povlaccnjo nega s fašizmom In tudi ne sme glede na Trst ubirati fasis- iz krajevajkoje je oslobodila,a nastanjeni su istorodnim sta- \/ v y v . , y m v tlcnih načinov reševanj a. Vprašan j o mlrnoga sožitja obeh narodnosti v Trstu se da rešiti na način,ki be zadovoljil obe-__________ stranki,- Od danes datiramo. I-i st z naslednjim dnem.Jutri listne izide. povnistvom.U vezi sa ovim vestima u Londonu so Izjavi jujn da / v \ co ovaj odgovor zahtevati duzuifcioru misli diplomatskim putem. Stran 2 DAHAVSKI POROCEVALEC Dachau. 19, maja 11945 S L 0 V E N S K DELEŽ II. Nahajamo so na veliki prelomnici časa. Na oni strani se dra= .v v v mi]o množice, da v novih oblikah družabnega sožitja uveljavijo najskromnojse človeške pravice, kakor jo pravica do kruha In svo= bedne besede, na drugi strfni pa se privilegirani sloji,zaskrb = Ijenl za svoj izjemni poloTaj, pripravljajo na poslodirjo obrambo. In spet opažamo podoben prccoš, kakršnega smo dozivolt v ca= su revolucijo po prvi veliki vojni, Med tem ko so narodi zapadne Evropo, na visoki stopnji civilizacijo in z visoko razvito indu= stri jo, ostali pri starih oblikah življenja In so po krvavi udu* sitvi prvega navala delavskih mas zapadli težki knuti fašizma, so y y V narodi staro carsko Rusijo, v najtežji dusn? in gmotni bodi) od= ■ vrgl^ kapitalisticni jarem In z volTcžstnim tveganjem ob ogrom * nih žrtvah uvedli nov družabni rod. Danes stopa v ospredje sve a tovne pozornice Balkan, doslej prav tako kulturno in materialno potlačen. Njegovi narodi so vštall, da v štirih letih najsi lnoj= & bo.-be, ki jo jo vido I kdaj svet, vržejo verigo s sebo in si na ruševinah starega urcdo človeka dostojno življenje. In spet se ponavlja zgodovina,tokrat v nas prid. Po prvi veliki vojni smo izgubili slovensko Koroške - ukani I nas je zanjo plebiscit, ki na= soga narodnostnega vprašanja nizpostavi I v praviIni,jasni obliki, Nas zivolj na Koroškem so je z njim znašel prod odločitvijo,da iz» bira med takratno Jugoslavijo in Avstrijo,to se pravi,medni Iitari= stično monarhijo z zaostalim gospodarskjm rodom, nizko stopnjo dr= zavljanskih in socialnih pravic, in repliko,katero vodstvo je pravkar z volkimi oboti prevzemala socialna demokraeija.Kruto ra-zocaranje,ki ga je potom doživel nas narod na Koroškem,tega doj= stva ne spremeni. - Ta primera se naj vsiljuje co danes motrimo tf V vprašanje Trsta, kjer so je ogromna večina Italijanskega naroda v izbiri med kraljevino Italijo in novo,svobodno Jugoslavijo odlo= cila k nam. v Ugotovili smo zc. da javnemu mnenju Trsta dajejo ton delav- V sko množice, kovinarji iz ladjedelnic in posameznih industrij, pristaniski delavci, mornarji,zidarji, V Italiji, to opažamo iz dneva v dan, fašizem se ni izumrl. Ce so dozo le na svetu, ki je v njih reakcija doma, jo Italija ena mod njimi. Nočemo kratiti vo= licine, s kakršno so obdana imena 6iordano Bruno, Savonarola, Ma= teotti, ne trdimo, da bi mogle tradicijo, kakršno sta v zgodovini zarekla f.iazzini in Garib+Udi, zamreti. Toda avtodafeji, Angelski grad, most vzdihljajev, Tromitski otoki in Rab so doslej ostili moenajsi, lati fondi stI,stari "conti" in novi industrijski baroni si prizadevajo, za vsako ceno obdržati oblast v. svojih rokah. -Tostran Jadrana pa je partizanska vojska ustvarila zvozno državo, v v , v kateri s»i sleherni narod po svobodni odločitvi ureja življenje v duhu resnične demokracije. Maršal Tito je^trzasklm Italijanom izrecno zagotovil vse narodnostne pravice. Cc bi no bilo tisoč gospodarskih in drugih tehtnih vzrokov, bi Trstu danes izbira mod ^Peni\nski(j in Balkanskim polotokom ne mogla biti težka. »c tolike laz j a pa mu je bila ta Izllra spričo dejstva, da je se fašizmom zasia doba najbolj črnega zatiranja, kar ga je bH kdaj ne le slovenski, temveč' tudi italijanski narod v Trstu delozen.Tr» zaski delavec je bil od nekdaj na zavidanja vredni višini,bodici kar se tiče njegovo strokovne kvalifikacije, bodisi kar so tiče njegovo njegovo obče kulturne stopnje, Fasliem ji zatrl široko razpredeno organizacijo italijansko ljudsko prosvete.s katero so je Trst lahko ponašal - mesto jo imelo eno najstarejših ljud = skih univ.erz v Evropi. Za fašizma ljudska sola mladim italijanskim generacijam ni nudila niti najosnovnejših stvari, dozoreli fantje so stopali v življenje komaj za silo pismeni, mnogokrat nevešči TRSTA osnovnih računskih operacij. Znanje jo moc, pravijo, in fašizem, ki jo v njem dalje livel duh ronesancfioga Rima, ni hotc-l dati množicam moči v roko. |z istih osnov pa y ]c fašizem z vsemi sredstvi preganjal tudi sleherni znak, da tržaško italijanstvo tvori Saše zaključen kulturr.i krog. Zajo je prepovedal rabo tržaškega narccj'a, ki jo najbolj živi dokaz za zgodovinsko samoniklost tržaško ve= jo.italijanskega naroda in najkrepkejsa opora za tisto samozavest, iz katere ti je Trzacan - v neprikriti mrznji do "rcgnlcolov", priseljencev iz kraljevine - od nekdaj odgovoril, co si ga vprašal, ali jc Italijan: "No,sond TriestlnoJ" S prevzemom civilne oblasti po Narodnem osvobodil = nem svetu se začenja ne le za tržaške Slovence, tomveX tudi za italijanski narod v Trstu nova doba gospodarske= ga,kuIturnega in političnega razvoja. V tem smislu pomeni zmaga nad fail zrnom v pravem pomenu besede - zmago v borbi za svobodo Trsta, L,Ivi. DNEVNA ZAPOVEST GENERALA ALEXANDRA LCtJDCN.19.maja - General Alexander Izdao je danas svojim trupama dnevnu zapovest, u kojoj se pej»r' ostalog nagla-sava da on nema niVta protiv torjtorijalnih zahteva Jugoslavijo u pogledu Trsta, Istro, Gorice, Celovca I Koruske. Ali, metodi, kojima so maršal Tito pri stvarenju svitih Zahteva sluzi nisu prihvativi. PROTEST PROTI ZAVLAČEVANJU REPARACIJE PARIS.19.maja - Vlada jc sklonila, da vloži pri zavezniških vladah protest proti zavlačevanju repatrijacijo franceskth državljanov iz Ncmcije. K00AHJ.19.maja - Semkaj je prispeIjjuvorner otoka Sorn-holma, ki so ga zasedlo sovjetske čete In je Izjavil, da so odnošaji med danskimi oblastmi in ruskim vojnim poveljstvom nad vse prisrčni. Na otoku vlada popoln mir in pričela so so razna obnovitvena dela. LONDON,19.maja - V Flonsburgu so oddolki angleško armado ujoli naclsticnaga ideologa Alfreda Rosenberga, ki so jc skrival v neki flensburski bolnišnici, • SOVJETSKO SLAVJE NA SAHALINU lM0SKVA.19.maja - Sklenjeno jo, da se mejne trdnjave na otoku Sahalinu primorno pojavijo« Tukajsni listi priob-cujejo izjavo sovjetskih delavcev, zivccfh na Sahallru, ¿1 je proslava osvoboditve severne polovice otoka izpod japonske oblasti prod 2o leti Izzvenela v velilco zahvalo Sovjetski"zvozi, ki jih je takrat redila japonskega jarma, LQNOON.19.maja - Diplomatski dopisnik "TImosa" na^Daljnom vzhodu naglasa popolno Izolacijo Japonske, ki pa se vedno nolle kloniti. l;i0SKVA.19.maja - Rusko oblasU so osvobodi le iz velike berlinsko kaznilnice na tisoče političnih jetnikov.Edcn izmed njih je bil potem imenovan za župana mostnega dela Tlergarten. Dalje jo bil sestavljen v Berlinu tudi ze mestni svet in vanj polog drugih imenovan poznani berlinski kirurg prif,dr, Sauerbruch, L0ITOI.19.maja - Voditelj poljskega upora v Warszai'/I gon. Bor je Izjavil, da je treba vso storiti za sporazum z SSSRT« Dachau, dne 19.niaja 1945 DAHAVSKl PQRCCEVALEC Stran 3 TRST J E G O V E ZVEZE Z ZALEDJEM NajsirŠe zaledje je imelo tržaško pristanišče za časa Avstr-Ogrske.Obsegalo je takoreko? vse ozemlje imenovane d rjave, saj je bil Trst edina res popolnoma zgrajena in sodobno c-premljcna Ii/ka-svetovnega ..pomena In jo s prometom mnogokratno proseg.al promet vseh ostal ih^jadranskih pristanišč z Reko In «etka/^p^Hg ' H Označbe: I .stara prosta' luka; I I .nova pr. tuka; III.mestna luka; a=glavna zc I .postaja; b=premil<^l isce Barkovl.je; c- postaja Svc= .ti Andrej; c= lesno tovorisče; d= industr.postaja Sv,Sobota. -1.vladna palatia; 2.magistrat; 3, Lloyd; 4.trdnjava; 5.1adjede 1= nice Lloyd in S v,Marko.; 6.mestna klavnica in'plinarna; 7.plavži •KID v Skednju; 8.rafinerija nafte in druga ind.podjetja; 9.va = lolptni v stari in novi prosti luki; 10.svetilnik in baterija. Razdobje 1918 - 1945 lahko smatramo kot neugodno za Trst, „'ker so politično spremembe na razvalinah Avstrc-Ogrskc kot take potisnil o Trst globoko navzdol gl ode izdatsnostl prometa ;dosc-gnl ni niti 4/3 prejšnje velikost! in razseznosti.Pripadnost tržaškega rplstanišca Italiji jo presekala stoletne V, zf z zaledjem. , .Ddneš.kc je skoraj gotovo,da bo nastopila zopet bistvena spremeniš: .geopolitičnega položaja Trsta,smemo upati,da bo pri cel a ugodnej oO doba zanj. Tržaško zaledje se bo. samo ob sebi razširilo vsekakor na Ju-goslavljo najmanj do Beograda,ki ložt železniško blizo Jadranu in Trstu kakor Solunu in jk tudi glede na kakovost prog in njlhc-'ilj' vzpenških prilik v smerima Trst v ugodnejšem položaju.V Širokem kr.ogu sc vrstijo okrog Jugoslavijo Avstrija,Ogrska in Romunl-ja.;pryI Izmed nj 16 nimata sploh nlkakoga bližjega pristanIŠca kot Trst,za' Romufiljo' vel ja v tem oziru Izjema zaradi ugodnega položaja -jia Crnc-m' mo/ju.Sp "širši je krog,k! ga tvorijo Bavarska,Čoško-sl vaška,PoTjska in Karpatska Rusija.Nekatcre teh pokrajin imajo blizo v fcmburj oziroma Gdansk Irf Gdinjo.V takih primerih pa 1-iira.ja p-čtorn se drugI činitoljl besedo,r,pr.trgcvIrski stiki med p< sameznimi državami in mogoče tudi zgolj politični nagibi^ozirc-ma varnostne odredbe'gl odo lastnih pristanišč.Bavarska in Češka ležita nekako v püsu,kjer se tražeški In hamburškl zaledni krog dotikata, Slovaška Ima Trst b! i zc. Za poljsko je gotovo,da bo skuhala varovati svoja pristan isča ir pritegniti tja ne Ie domaČ i,temveč tudi inozemski prehodni promot^Koli-ko bodo'njena prizadevanja zmanjšala tražaŠko najširše zaledje,se da'danes težko določiti .Ostane končno še Karpatska Ruštja,ki je po položaju pač blizo cenomorskim pristaniščem kakor Trstu in so tudi železnice mnogo bolj ugodno1 položene v ono smer nego k nam.Toda nekateri proizvodi omenjene dežele bodo vendar morali tudi v T'ršt,n.pr. nafta,ker bodo potrebni deželam v njegovi bližini. In Italija? Ta za trazaško pristanišče razen Furlanijc nc prihaja v postov,ker ima sama dovolj luk na morskih obalah,ki jo vsenaokoil obdajajo.Tudi v razdobju 1918 -1945 ni mogla Italija vkljub vsem naporom nudili Trstu niti od dalc-ko onega sijajnega dominantnega položaja,ki ga jo imel poprej.Lahko pa ¿rdimo,da ga bo v naših rokah mnogo poprej dosegel",ker bo našel skoraj vse svoje zaledje. \i g Iz Trsta vodijo v zaledje tri zolc-zniske proge In tri velike ccste:dvotirna "južna" želcznica do Nabrezine,' kjer se cepi na dvotirno progo na Tržič in tam zopet dvo-tirno na Cervinjan in Prv/ke oziroma mimo Gorice v Videm In dalje na zapad ter od NabreJino cež Kras,"postojnska vrata "jLjubIjano,Zidan¡most,Pragcrsko,Mar i bor,Some-ring,Dunaj,Krakovjdruga glavna proga vodi enotirno na 0p-cine,mino Gorice in Jesenic na Beljak in Solnograd oziroma Celovec in Line v Pragojretjc na Hrpelj.e-Kozln6 v Puli oziroma Divačo zaradi prevelikega vzpona ima samo krajevni pomen In za Trst kot trgovsko pristanišče ne prihaja v poŠtev.- Izmed cest so omembe.vredne: dunajska preko Sežane,Postojne,Ljubljane,Co^gfei/a feribora;reška na Bazovico in skozi severno Istri,ga^eko ter treska ob morski obali na Tržič,Gorico,VidcCTazuml jivo je samo ob sebi,da se YolcznI.ce In velike cesto v ozadju Trsta,v njegovem najožjem In ožjem zaledju primerno cepijo v slrso omrežje,ki g" na tom mestu ne moremo omenjat i;gotovo pa jo,da vodi jo.dobro ceste na vse strani,tja do fviunjhna preko Velikega K|eka,na Dunaj preko Semeringa,na Cesko ^ez Celovec In Line,na Madžarsko rr.ino Ptuja itd,- ¿a Jugoslavijo prihajajo v poštev zelezriškc pr-igo od £;da-negamosta na Zagreb In 3cograd in na to magistra I o jo o-bcš'c-na vsa ostala nasa železniška *rcza;na državne ceste v Sloveniji pa'je priključeno vso ostalo jugoslovansko cestno omrežje,k.i'|«šicer so v najboljšem stanjucAvtostrad nam 5e zelo manjka. Tržaški promet je dosegel leta 1913,najvccjo kulml-nacljo;nad 7 1/2 milijonov ton je absolvlrala trazaška luka.To množino blaga ni kasneje niti ono leto mogla Izkazati bilanca pristanlsca;nasprotno,promet jc padel neka leta na l'e 1/4 zgornjega zneska In ni preoegol v naj— boljših letih 1/3,saj je traz i t i ra I o obe glavni progi (postaje Rakek In Podbrdo) samo okrog 1 mi I ijon ton.Ccst-ni promet in oni Iz najožjega tržaškega zaledja tudi nI nikdar znašal preko 1 1/2 milijona tor.¡Preračuni na temelju dolgoletnega zbiranja podatkov pravijo,da je Slovenija kot ožje trazsko zaledje v stanju,da omogoči jugoslovanskemu Trstu do 2 milijona ton prometa.Koliko potem ostala Juooslav*ja.Avstriia.Og.-ska itd ?___ Stran 4_ DAHftVSKi POROČEVALEC_Dachau.dne 19. maja 1945 Prav nic sc no bomo zmotili, ako postavimo trditev, ni o tem se izrazilo, te čudimo se, ker italijansko ljudstvo da bi promet v pristaniscu kaj kmalu dosego! vsaj 5 mili- ni v svoji ogromni večini se nikoli vzelo v zaščito nas zivolj jonov ton in kasneje, pc zaključltvi trgovinskih pogodb in In jjjegove pravice. ugodnih tarifnih dogovorov še mnogo vcc. Tukaj bomo pac Nekim italijanskim činiteijem, ki z muko prikrivajo svo- sorali začeti tako iarifno In splošno železniško politiko, j0 fasisilčno in imperialistično miselnost, sc te dni silno da bomo vsestransko zavarovali ""Snski promet prod veliki- trudi, razkričati se v vprašanju Trsta. Umestno bi bilo, da bi mf nihanji al? celo eazadovanjem. Pozomeljske priUko vso- povedali najprej, kako so dosloj reagirali na divjanje fatysti-ga Podonavja^so za Trst skrajno^ugodno In ne bo težko,^pri- enega režima, na preganjanja in mučenja našega zivlja v Julij- tegniti v tržaško itfko tudi najširše njeno zaledje, Češko- ski krajini najprej, v ljubljanski provinci poslej. Naš narod slovaško, del Galicije in Lodomorijo ter južno Nemčijo. je vsekakor odločen, braniti svojo pravice in se hkrati zavaro- Tosno jo v zvezi z usodo Trsta usoda njegovega prebi- vati prod mnolenstvenim mučenjem in pobijanjem, kakor ga je valstva. Leta 1918 - 1945 so to najbolj dokazala. Socialna bil deležen, odkar jc. Italija stopila na njegova tla. Zdi se raven prebivalstva je nasproti prejšnomu položaju Trsta v nam, da bi se morali ti ciniteljl In to javno mnenje in ta Avstro-Ogrski zdrknila navzdol, namostu^da bi'se dvignila. Italijanska vlada izjaviti najprej o tem, da bi bili sploh Promet v luki je pac odločilen za zasluzek ogromne množi- moralno upravičeni, govoriti o kakih pravicah vobce, o zadevah ce javnih In zasebnih nameščencev, da moramo temu pog lav- jadranskega Pri morja in jr>govo narodne veČino se'posebej, ju posvetiti vso pozornost. V,S. "" . Gh. NE GOVORITE 0 DRUGEM, KO SE NISTE 0 PRVEM 1 VSE f£,(;j svTEV|LK Londonski radio poroča dnevno o razmerah v nemških M. ¿i-„MLn „„„ i j • „l.; (m. i. t- • , . , . ........F . v..........I® številke, ki smo 31 h to dni objavili o življenju in koncentracijskih taborseh; poroča v nemškem jeziku,da „,_+. ., t,. .v» „„ » j ii , • , . „ . . , , . smrti v taborišču, smo prejeli so telo podatke: zadnja rogi- prgdool nemškemu narodu njegovo soodgovornost^tudi za te ^^ vg{evi||(a dne ^ apri,a prc(j prihodom ^¡¡^ je grozoto, k, so b e to iksne m take, da jih so sedaj ne bMa ^^ „ druga je bi|Q h ^ dnc moremo prav^dojeti ,n Izrazit,. Potrebno je, da se na ta ^ apr,,a jo b,|o cva(000> umrlo j?fc je v način izpraša vest temu krutemu narodu, ki je sol tako brez-tabori^u do 1 „a invalidske transportG jo šlo brizne mimo nas, čeprav so mu bilo vso to strahoto na vsa- po ysem ^ fc. wa|o taborj- Dachau z zu„a„jTmT ko_ kom koraku vione. Kolono političnih jetnikov so pošiljali ^„j <{et? 1#naja pHb,-n0 66#o39 |judi> m pribli^0 iz kraja v kraj; izmučene In izstradane zr*vo sc ležale s0 M da ugotovj{. oni(lj k; so 2adnjI *as v mt102*icah po vsoh cestah; vse poti In postaje te zločinsko Velike umirali na transpoRtlh. Nomcijo so bile oskropijene z njihovo krvjo«. |n vendar: ali se je kedaj to "kulturno" nemško ljudstvo obrnilo vsaj s so- i>V»Li;t. 0 PUJSKOM PIL.iilU čustvuj očimi očmi na -as "pod ljudi»., ali je kedaj vsaj z hnJflSKVA,19.niaja - Dopisnik TIS/ES-a u Moskvi Ralph Carter upu-sodo ali z gc-sto izrazilo svoj stud, pokazalo, da so sramu-N|'° 5e °vih da=ia u vozi sa poljskim pitanjem jedno pismo mar-jo svoje pripadnost! k narodu, ki na ta način odkriva svoje salu Staljinu. Drug Staljln odgovorio jo g.Cartoru pismom, u pravi bistvo in svojo nepotvorjono podobo? Nemško ljudstvo ko,rG fored ostaiog vel i:"Hapšeric Šeitnaostorics Poljaka sa so jc na ta naci.n J^otiio'z nemškimi krvniki,in pokazalo poznaiim generalom Ckulickim ha Čelu nema nikakve voze sa ste srčno in kuItfl^mver., ftfkonstrukcijom poljske vlade. Cni su pohapšoni na osnovu za- Poročila iondd^P^ radia odkrivajo seie dol gorja. ko"a 0 zaštitl zaledja sovjetske armije.Uopste govoreči, da Celotna slika množc-nstvenga mucanja in ubijanja sc bo Si i o bI rokonstruisana poljska vlada bila sastaVljena u saglasnesti poiagoma razgrnila v vsej svoji brezmejno kruti resničnosti.sa velikim savezničkim. silama i u duhu krimskih zaključka, Glede nas Jugoslovanov bi pa bilo potrebno, da so ta poro- sledeči uslovi morajo biti ispunjoni: a)Pri rekonstrukciji čila dopolnijo Še s podatki z neke druge zločinske fronto; provizornc vlade, ova poslednja mora biti uzeta kao jezgro morali bi poročati svetu tudi o mučenju in ubijanju v itali-novo9 kabineta, kao sto jo bio slučaj u Jugoslaviji, gde su janskih ječah in taboriščih,, da se pokaže vsa krutost. ia-. 1't iltova vlada treba da vodi nHvst nemško in italijansko kulture. V italijanskih tabo- Prcir,a Sovjetskoj Uniji politiku prijateljstva, a ne politiku r;c£ih so ubijali nase ljudi predvsem z lakoto in nesnago; sanitotskog kordona. c)U nju mogu uči samb ljud; koji zalsta število žrtev, ki jih je terjal ta morilni sistem, ni bilo P^tstavljaju izvesar, deo poljskog naroda."Sa odličnim pošto-zato nlc manj izdatno. In kakor pri nemških krvnikih, tudi vanjom - Staljln". ^ v ■ tu niso delali razi :kc: molki in žonske in otroci sc bili CCGOVOR &SE VLADE NA SAVEZNICKU NCTU na ta način mnozenstvono žrtvovani,, Na tisoče in tisoče na4feSHl iOGTON, 19 ,maj a - Dopisnik Associated Pross-a, V/al ter Ki ng sih ljudi jo pomrlo po ^strahotnih italijanskih ječah in ta- javlja iz Beograda :Dobro obavestoni krugovi tvrdo da jo vlada piscih. |r, to kolektivno ubijanje n: trajalo io neko maršala Tita vec Izradila odgovor na note Sjedinjenih Država razdobje, trajalo je oolglh 25 let,., ki so bila za ves nas i Velike Britanije po pitanju Trsta. U tomo odgovoru sc trazi primorski narod leta groze in smrti, italijanska poOivja- da jugoslovanske trupe ne napustaju Trst, ali se pristaje da nost so 'ni ustavljala niti pred grobovi. Razbijali so celo budu stavljene pod zapovednistvo generala Aleksandra. Osim to-nagrobne kamne na pokopališčih, da na ta način .zbrišejo ga Istico so da Jugoslavija ni je primila nikakav odgovor na imena mrtvih, ki so vpiK so iz groba svoje slovansko porek-svoju notu od 4 aprila ove godine, u kojej jc predlagala da ,Io. Italijanskemu ljudstvu je bilo, kako>- nemškemu, vse to njene trupe preuzmu na sebe zadatak osvajanja I administracija dobro znano; vendar pa nismo doslej niti z Italijansko stra-jednog dela austrisko teritorije. ^ V ni se slisali besedo obsodbe. Italijansko javno gincnje se . _ tf * i. . Dachau,dno 19, maja 1945 DAHAVSKl PORO CEV.1',L EC Stran 5 ZNANOST V ROKAH Z L .0 C I N A IN S M R T t Nadaljujemo In zaključujemo clanc-k o grozotah, ki so jih SS-ovci uganjali nad političnimi jetniki pod krinko znanstvenih poizkusov na revirju. Pri poizkusih z mrzl I ml oz ?r„ Izmeničnimi kopel m? so preizkušal I,koliko stopinj mšraza popolnoma ;dtavI brlpor--nlki se vzdrŽ2jo,na ta način,da so jih položili v neke vrsto kad z mrzlo vodo 'i stopinjo . C,temperaturo so v času 48 ur še umetno zn1zova.lt ter pri tem"studlralzdravstveno okvaro In druge pojave czirom-i ugotavljal I, kdaj nastopi " smrt.Zelo mnogi zdrav? pripornlki so umrli'zc v toku samega trpinčenja,one redke pa,ki so jih prestal i;so položi M"sko-roda zledenele v postelje k mlad'?' zdravim prIpornIcan,katero so v to svrho pripeljali Iz bi;znj:h ženskih taborišč. Zgodba Franceta Likarja Eden teh,ki jim je bilo sojeno nasilno podvreči se tej tortiirl,je bil tudi i^aš rojak,19 letni Franc Likar iz Čab-rac nad Skofjo Loko.Cian našega uredništva ga je poiskal na bloku 25,Pred njim je stal se zelo mlad človek nlikč"rasti, hlastnih kretenj,sključene glavo In upadlih bledih lic,katerih trudne potoze in begajoči,plahi pogledi napravijajo ze zdaleiTvtls duševno neuravnoteženega cloveka.Ta,so nedavno zdravi,krepki,zal i gorenjski fant.cvritlh mislc,si joclh ocl In vedrega Izraza v zagorel Th okroglih licih, jo i o s io-zavo nizal mlsil In povoda! tole: "Bil som tri mesece na revirjem bloku,vsak četrti oan pa so me jemali na poizkuse.Privezal! so «e ža noge in levico na ozko mi žico,puščajoč ml ¿osni co prosto.Ofičlrjl SS so ml z ruto pokrili oc! in ml v j'e-v;ro vbadall !gle;po vsakem vbodu bodisi pod kozo bodisi globlje v mišičje so mi vbrizgali neko tekočlno.riaKar sem vselej dob* I mrzlico in bolečino v roki .Pozneje pa so'me neki dan postavil! SS-ovcI zvezanih nog na zelozno plosco,v nos so m! vtaknil! 2 cevčici, zrmaš;I! usesni votlini in čvrsto pritrdi-I! cez usta usnjeno"prcpono.Zolezno ploščo pod menoj so znona-da odmakni!I,zdrsni 1 sem ob nekem drogu v ozko vaijčasto posodo napolnjeno z vodo 1 1/2 m visoko,.Dihal sem skozi cevčici. Sprva 5C bila voda mlačna,nato so jo postopoma ohlajal I,dok- ^ V v ler se nisem znašel v čvrstem,p ribiizno 2 ccnt!metorsKem ledenem oklepu.Z njim vred so me previdno dvignil i,položili v avtomobil In me z naglico prepeljali v krematyrlj,kjer so mc položili v bazen š toplo vodo,v kateri so jc leden! oklep na men! kmalu stal i L V 3 mesecih - 198 mrtvih Oprostil! šo me cevclc in prepono ter pričeli vode postopoma zgrevati.Po vsem telesu mi jc ko2?a nabrekla v višnjevo rdečkaste mehurje,zaradi nepopisnih bolečin sem tulil kot blazen,nakar šo ml po nekaj časa ukazali,da IzstopIm^Otlpava-II so mi zllo,šteli srčne utripe in vbrlzgnill v stegno neke rjavo tekččino.To poizkusč°vprizarja! I na nas 20 do 30 zdravih frlpornlklh hkrati „V času'3'mesecev jc umrlo zaradi teh poizkusov 198 mojih tovariševi), ko i iko smo med poizkusi trpa- . y ^ 'i.kako nas je po poizkusih bolelo'vso ;clo,zgalo v možganih, ■x dali o prt srcu!Poglcj mc.tovar!Š,kaj so napravili Iz mori el ^ohaibill so mo'za sec življenje - "zveri v človeški podobi! -e zapiši tol°,-je s težavo konca! tovariš ;'z Poljanske do I i-■it; svojo tragično zgodoo o nacističnem zvcrstvu,v zenicah mu jc ta Wp zaiskrtl odsev maščevalnega besa,pa le zopet ugas- nil v topem pogledu;majavlh korakov in sključene glave je odtaval med"gručami bledih izmozg^nih tovarišev na svoje priljubljeno mesto za pečjo. Toda vse te grozotne muke,vsa ta nepopisna Izbrana tr-' plncenja pripornikov se niso zadovoljila SS-ovsklh trinogov. Zdravniki SS so so ra telesih pripornikov učili raznih operativnih ukrepov,ho glede na to,da I i so bili ti ukrep? medicinsko upravičeni„Tako so pripornikom serijsko izrozavali zdrave si ep icc, zdrave zo I eni ko, želodce I tdcUc»111 so se na prlpornikih tako,kakor so zdravnikom v laboratorijih celo na živalih,kuncih,miših In podganah no dovoli. Od kastracije do invalidskega transporta Mnogo priporniko so na umeten način operativno ail z rentgenskim! Žarki kastrirali.da bi tako "študirali'1 vpliv kastracijo ra splošno zdravstveno !n dusovno stanjc.VrŠ!I i so nadalje razi ično,zelo komplicirano In bolečo poizkuse,u-gotavijall so na prlporniklh^zracnijoritiskerna visokih legah ItdaBcInlkov-sIfl! Jtikosjdo ieta 1943 sploh niso zdravili s specialnimi zdravili in so bili ustrezajocoga zdrav- v v Ijonja te bolezni dotlej dclfzni samo prlstasi SS. Eno najbotlj črnih,najgrozotncjslh poglavij naetstlcne-ga krvološtva,izvajanega nad priporrikl z vso bcstljalnostjo, pa so bili zloglasni Invalidski transrortl.ProglaslI! so enega od taboriščnih biokov za tkzv.InvrlIdski blok.Vanj so odrejali zvečine izhirane starejše pripornlke In pohabijonce,ki pa so Izhirall in postati pohabljeni v večini primerov zaradi prenapornega dela. In zverskega pretepanja SS-ovcev In njihovih pricanjačev,"kapov",po raznih komandah,zeleznlških predorih !n drugih uničevalnih zunanjih komandah,Ko so j tir,' tako izpili iz teles vse moč i, I zsosa I i kri In polomil! kosti,so jih kot garjeve ovco pahnili v prenapolnjeni,ves usivj,zama- " v v • zan .nvalidski blok dahavskega tabci-1sca,kjer so ob nezadostni In neužitni hran! v pretepanju fn zmerjanju uakali le se na zadnjo postajo svojega trpljenja - |a Invalidsk, transport. Te so,satani,uprizarjali vsakoletno dvakrat: okrog 1.januarja In 1 «juilja.Izbral i so iz invalidskega bloka 500 - 700 In turi, vrč prlpornikov,pridruzili so jim se okrog 500 jetlcnikov z revirskega oddelka za susicavo in so ves ta sprevod od 1000 do 1200 okostnjakov in pohabljencev,zapisanih neogibni smrti,napoti I i ob zoriv smer? Lubl ins ali Linca.Tovarise,ki so žo spočetka omagali,so spotoma postreliI!,ostale so na mostu prihoda pomorili s plinom Iii z lakoto,Z Invalidskih transportov so nI vrnil nihče več.SI i so - IfTizglnil i" za zmerom..., Ante Brlnar LONDON,19,maja- V četrtek se jc angleška kraljevska dvojica odpravila v parlament k slavnostni soji obeh zbornic,ki sta vsaka za sc5c naslovili na vladarja spomonlcl ob koncu vojne v Evropi.Spomenici obsegata poleg čestitk kralju tudi obljubo,da bo angleške narodno zastopništvo storilo vse,da se tudi vojna proti Japosnki zmagovita konca.Kralj Jurij Vl.se jc v daljšemgovoru zahvalil parlamentu In naglasi I poglavitne naiogo,ki čakajo Anglijo in zaveznike,da sc svet kontno uredi,kakor to zahtevajo pravičnost,svobodoljubnost in pr-v domokraci ja,- Zaridi obilice gradiva jo list danes izšel na 8 straneh I / .Sir.i« fi 1 O DEBELEM K'iRLU Končno so je vïeraj oglasil nekdo in nam predstavil v "Dahavskem poročevalcu" debologa Karla, zloglasnega blo-kaca 14. bloka. Prav in nujno potrebno je, da še pred pov-ratkom v domovino razkrinkamo vse tisto zlikovce, ki so zavzemali v taborišču razna vodilna (jesta in na nečloveški način mučili sv^je tovariše. Eno prvih mest zavzema v dolgi vrsti teh zveri v človeški podobi prav Karel Wagner. Kdor je bil kdaj pod njegovo knuto, bo moral priznaii, da ta ugotovitev ni pretirana. Pisec teh vrstic je pri se i na 14. blok prve dni februarja torej razmeroma pozno, in vendar je videl in tudi slišal toliko, da se ni mogel dovolj -nacuditi tovarišem s 14.bloka, da so ostali ob prihodu a-merisko vojske hladnokrvni in disciplinirani tako, da je mogel ta krvnik se veti dni nemoteno opravljati svojo posle in se šopiriti pred priporniki, ieS, glejte, saj sem oatal ra svojem mestu in niČ se mi ne bo zgodilo. Toda roka pravice je končno segla tudi po tej SS-ovski kreaturi in jo spravila za zdaj na varno v bunker. y ifctodo Karla l'/agnerja in njegovo zločinsko nrav sem spoznal takoj prvi vepM,dnn jQ.maia 1Q35 J.Z. zloglasne» ^capu" Khollu in njegovih grozodejstvih. BESEDA 0 MASI PREHRANI Ko sna se odločili spregovoriti na tem mostu o nas! prehrani, smo so dobro zavedali, da to poglavje no spada v našo kompotenco. Zavedali smo se pa prav tako, da se oglašamo v !ntorcsu zdravja in v ginogih primerih morda celo življenja naših tovarišev'v taborišču. In ta zavest zadostuje za upravičenost naslednjih, dobro mišljenih, v interesu splosnost! napisanih ugotovitev. ^ V taborišču so od dne do dne bolj mnoze primeri obolenj, fesi tovariši v množicah pologajo in jod jim no disi vcc. te gro za nobeno nevarno bolezen, temvoc za neko posebno preobremenjenost ali preutrujenost ¡iolodca in črevesja. Do prihoda naših osvoboditeljev smo gladovali ob redkih koščkih korenja in še redkejših krompirja, plavajočih v vodeni juhi, ter ob osminki kruha in vedno manjših porcijah margarino ali i ^ V tako zvano klobase. Masi želodci so počivali, ker niso imeli kaj prebav!jati. Po prihodu ameriške vojske smo pa zaceli raonkrat dobivati za nase sestradane z*olodce mnogo protezko in premastno hrano, zlasti pa konzerve, ki smo jih deležni zdaj tudi po trikrat dnevno - zjutraj in zvccec sirove,opoldne pa kuhane v hrani. Dokler je bil jedilni list poster -z biskviti, marmelado, sladkorjem, krompirjem itd., je še Šlo, zdaj, ko se jc omeji! zgolj na kašo, fižol ali grah -navadno premalo kuhan - in konzerve, so se pa jela množiti obolenja in na^I tovariši se uprafaIiteno s strahom vprašujejo, kaj bo, ce nasa prehrana prav v kratkem ne bo Izpremenjena, A izpremeniti bi se morala v toliko, da bi dobivali konzervo dvakrat ali največ trikrat v todnu, da bi se kaša vsaj tu pa tam umaknila recimo krompirju ali spinavci, da bi prišlo v hrahr vsaj nekaj kisline (oeta ali limonina), da bi V bila kava in caj vsaj za spoznanje slajona, da b! so zbolj- u V ^ V sala kakovost kruha, ce ne drugače pa na račun količine in končno da bi nam dali tudi nekaj kislega mleka in socivja, predvsem solato, ki jo človeški organizem, izčrpan tako, kakor je naš, Še prav posebno potrebuje. Ni nam^znano; kakšne razmere vladajo v kuhinj; in kolikšne so moznesti izpopolnitve jedilnega lista v gornjem smislu, menimo pa, da'bi se dalo z uvidevnostjo In dobro voljo storiti vsaj nekaj, A kar bi se storilo, bi bilo dobro, saj gro za zdravje nas \J V \l vseh. Vročino, ki je se povečala to zlo, no moremo odpraviti, marsikateri nodostatok pa lahko. -i RADIJSKA POSTAJa FLENSBURG V SCHLESV/IG—KOLSTElMJ oddaja v imenu nemškega vrhovnega vojnelja'poveljštva Še vedno neko ukaze mornarici v imenu "vodje" Donitza. ,'jlinistri "uraduje- M jo" v Flensburgu, kakor da bi sc ne bila Nemčija zc predala. Zato je bilo sklenjeno, da se takoj napravi konec temu po-cotju. EDEN JE V SPODNJEM OOivU lDAVIL,da napreduje delo konference v San Franciscu izredno dobro in naglo in bo mogoče, da se konferenca 5. junija zaključi. Obstoje pac nekatera velika v »» v vi , vprašanja, Iflpr je se potreben sporazum mod zavezniškimi velesilami, vendar je prepričan, da se bodo prebrodile vse nastale tezkoce, Največja razlika v r.aziranjih med zavezniki vlada glede na ureditev mandatnega vprašanja, ker je Sovjetska zveza mišljenja, da je treba tudi mandatnim zemljam dati svobodo in pravico do lastnega vladanja, docim sta Ans'!-ja in Amerika manj radikalnega naziranja. Obstoji pa tudi mod angleškim in ameriškim stališčem precej razlik. 'M Dachau ..dne 16/naj a 1945 OAHAVSKi POROCaU-U Stran p F G A S I i i G AR j H ».BORBA* PROT J E y Za "specialista" HlnvH"»sC>yorja In njegovb poročnike v; taborišču ni bilo t «gar;. Pogavica jo.telka;prcovst»a v Zissfeih ?n y pr*:'; .pomladnih mesecih nastop?-j oía nalezljiva boIezc«.ki'se ŠTrl le v' släbTh hlgi jonsk ih- in- socijafnih pazmerah zlasti ta^ijc-T odgovorni cinitelji r,e znajo,né rcorojo a'i nono j o «renlti potrebnih zdravstvenih ukrepov * • - . Borba proti pegavtö jo dftoštavRs P ropr c.cen j c, oz i roma zatiranji pogáv¡;c jo z zdravstvene*-tohfiicnoga'stal'sca ide.aino Uveril jívd.Zatreti potr- no le Bgvantno"uš,ki edino morG prenašati to bolezen od bolneg-a na zdravega. Zatiranj o uši in ta*o zdtiranjo pegavicc je. najlažjo izvedljive v vojašnicah,a2ii':h,tabor'scih,spioh zaprtih prostorih, kjer'«oro iaatl vodstvo stalno pod 'nadzorstvo» vso prestóte,poedir.ee tn vso coioto-,Čc ni us^boir.fk sploh p.' nevtron okolici in je njegove zdravi jar, jo m!Sí ..8o¡r:H: odqeika'na ®S3ctPk»pir-dn1 r.r.to pa ia blok,kjer so potosurni-v:!'!.Pripor.*,»Ni eo so s" v okužil j Ive,ti stanj' odpuščali na-zaprto in odprle bloke,kjer so je bolezen S: r M a potem take katastrofalno,tz'o! jzenih • blokov so se izbirali pr'ipcr,-viki v razne tosende,» c>sr.cr so jo bolezen iznašala vsepovsod« Nov -p lasen ep ideali je SiraŠna bolezen je pobrala vocino sisrej*ih,a tudi mnogo nia.]ž;h nafcih. tovarišev jo umrle na tisoče,Kakor običajno jo cpiac-ml ja pridela popuščati ¿?rHa Htescče sama od sebe. tiu-SiC dosiiuoki . je iti kopel S v vel iki kopalnici,kjer so wio~ g. bolni n i :st^Jd-ar4 tovariši par se dot>:V$i! zopet ašlvo parile ¡«'obleko :n so vračii; v ušive prostori- .Kov zločin nacistov, ki j s prignal v iat\.rjstc tlscfta ur:?ra]oc»Š Tfi ¿a pcgavico bolnih, 'je konec aprila povzročil nov p I aacpuŠČa-Pla®cn epidemijo pa bi Ml pogalofi ze prcj,ako bi prisil takoj '.z toga prekioioga pckia-kaic-rc-ja ¡¡r.c bo vodno predstavi jaio ne?zb^son aadoz f in kulturni vrednosti ¡a tudi neizbrisni .«sadež tskozvani višini medicinske znane st I o kater-; je nac:stl&* naroc vodno t« i i k» grozda U-. c tJ&. zató-jéR času lud i uran» PrJ epidemiji pc-gaVleč,ki .v je začela d o cerera nnsoeft previ» toklega leta v tukajšnjem taborišču in sc jc zanesla semkaj s trans-portom okuženih jetnikov,iz Uadžarske,sro Imeli pri-!Tčro opazovati zločinsko brezbrižnost odgovornih činitoljev SS,Ko sc bili opozorjeni na prve primero,ki so bili tudi po obdukcijah potrjeni,so zmajeval' z glav i'in trdi i i.da gre vendar le za influcnco in pe z: pogav'i"co,!s ko jc bila epidemija h v razmahu,jc bila v taborišču oficlalno ¡e opldc-. «"ja influcnco al! gripe.Tskrat p-..ko so umirale zs stotino In stotino naših tovarišev in so zdravniki z bolestjo ugotavljali pomanjkanje zdrav!i 'r. cele fcrozuspesnost zdravljenja pri nad 40 let starih boj.r.'! I r>ie,dr^Bakarč.ič izjav i T o"?, je napredovanja- jiigos lovske osvobodi I no .¡rr.roc toliko nagi o, «a se jo o-jsr-ičiio ohraniti skoraj'vse industrijsko naprave v Hrvatski v rcab: jal i kot pri-si !r.c de lav «¿Pri umiku pr, so vso pripomi- ..... - , o v.) y .j kc po.; i 1,'i.aborisca pa zaiga,! ,- Pnv; v/lcj» vzort:. .¿¿ntiggrcr * jc v ootrie-k p-^creloi SGVsrat tečaj in sc spust','! nato r.a ietaiisČu r.a otoku .sl-jf.d.-Coskos1 č-v as k i an^-! ml n j .štor.. (Ir^ffjta i'n župan praških ros i dr.,Potc-r Zockl sir. 17,;5a}a prispela z '.ctarloa U Londona na letališča v KiJCilh /ri F»agl« V .A;-str!ji so zasidocno teto cdkr!'e v Aipeh pc-pelhoma o* premi-'ono f« v-cjcai) r.acisticno solo za izvrševanje ?so: «rst sabotaže v vojiish obratih v zavezniških dezria.'i»~ V .roko igvezn^koj- j d paeč- osvoboditelj fessc: ¿.nf jajpoli-.^ r.ik oddelkov SS^Scorrs.^iipcvedai joka jo !.sol nalog..'u-bit! tu3'- Kdz.drzavin-ga upravitelji« Ho'rthy.ja n ¿.n0E;'£ei>- r.ortri str»« R $HSVSK! POROČEVALEC ^ N ,T5T" Z rjTHI ' Težko jo izpovedati to, kar je človeku najglobljo v srcu, kar nos! s seboj kot frsto svojo doživetje. Težko je ii najti besedo temu, kar iutiš, vendar včasih jecljajo posku-liaš povedati drugemu to, kar si z vse» svojim bitjem doživel. Tako je bilo sinoči, ko sva sedela s prijateljem mod ba-rakaui. Bito je Je pozno zveierln žgoča vročina, ki cez dan ubija vsako misel, jc popustila, govorila sva o dogodkih treh tednov, o prihodu Američanov, o navdušenju, ki je prevzelo množico prvi večer. "Tudi jaz sem gledal vse to", jo pripovedoval prijatelj, "zavedal sem so, da s tem za nas korioc vojno - toda 'fcuv-.. stveno me ta dogodok ni razgibal, ijekako hladno sem opazoval množico, njono gibanje in vroiiČno drgetanje, klicanje in rca-ianje, kričanje In objemanje. "Psihologija mase" - som si dejal in se Čutil spoga v mnozi-ci. Toda pozneje - se Isti večer - som tudi jaz imel veliko doživetje. Na stolpiču nad glavnimi vrati v taborih je višalo ?e nekaj zastav, našo že r,l bilo. Toda tare jc ze neso. Zastavonoša, krepak, postavor. ir.ož, njemu ob strar.i dva tovariša, nad njimi - na?a zastava z rdečo zvezdo. Fc cesti, po.katcrl smo dar, za dr.err odhajali kot suknji r.a delo In so utrujeni vračali, po tej Isti cosci jo nesel jsaiio Zastavo, Pripravljalo se jo k nevihti, tesni oblaki so drvali od •»ahoda. itonadorra je potegnil Koian Veter, oblaki prahu sc zakrili" zastave, drog so je uslt^il ~ zastavonoš jo za trenutek očptal, nato je nadaljeval svojo pot, upirajoč so viharju. Trd jo bil njegov korak, kropak njegov prijem, rasa zastava je rezala zrak, vkljub viharju je Sla naproj. Prjatelj je govoril t!se:*Vos, tedaj me jo stisnilo v grlu, solze so ml stopilo v oci 5r'sats ne vem kdaj sem pohitel in šol 7A njo, ža našo zastavo. Pritegnila mo jokakor magnet zelezni opllek - moral sem za njo skozi vihar. Prišli smo do glavnih vrat. Vedno voc na sfrj) 1 llo. Ca* — Oachau.dne jO,maja 1945- . Mnoge nosrečhlliov jo v tej kleti našlo srsrt, Drugače pa je zadnji akt teh ¿¡rozodoistev bila smrt na streliscu, ki pa za pciporntka.v Celju n? bila tragična, temveč odrešilna, Na dvorišču "starega plskf®\ kjer je bilo zgrajeno to strslisČb, je našlo smrt pWko. tCQ0 ljudi samo v lotu 1942.-liViogl sedoti v trm peklu mesece dolgo, skoraj vsak dan protepan: fr. mu^ni; nnogi so izvršili samomor; nekateri pa so stisnili robe in hoteli živeti - da se mas-Čujojo,. Lihko bi M&p i od ; rosan o stvarel-,, ki sem jih v coij-skih zaporih vidol in doživel, vendar no najdem besed, da' bi vse to Ow'sal dovolj živo iomu, ki tega ni šam doživel. ..........R.G. SvHf,A. _,F„, l ist vr;«v«ega zavezniškega poveljstva, raroČa dr.e 11,maja 1945 vsem osvobojenim vojnim in civilnim ujetnikom ter inozemskim delavc36;1)0stanito, kjer'ste! Počakajte na povelje! 2}2&rrajte se po narodnostih, izberite si voditelje, ki vas br..i zastopali prod zavezniki.3) Odstranite se z jjkvnih «tet, ki služijo vojaškem dovozu. 4) fje -ilcujiS tožnikih na.rav in javmh dokumentov! Neredi, rop 'r, i>ovo kznovatii po vojaškem zakonu ! Dalje opoxarja vrbv» poveljstvo osvobojen Rušo, Poljake, Čeho-slovaka, Ju ,oslovi« In Grks. da bodo morda «orali ostati v-tbi^oMščih vfe'j čas« kot prebivalci zapadne Evrope, ter Ja zavihi Kit»s katero bo izvršen njih povratek dotrov, od .njih disciplino in ijvrscanja prejetih povelj, Rusi bodo poslani V,k prej v kraje, zasedajo Rusih, Poljak! se pe norojo. sesanezro Izjavit?, ali so hocojo vrnit! domov Vssk p"imor bo obravnavan za sebo. so prispel prve. posli j ke ameriške hrane In okel? 300 kantonov " "" ~ -«-«-i» »-VH ! ne DRAC za n]ei razve deželi. Pošiljke .obsegajo iiioko; juiftsr, .tiso, kava -ti maščobe,. i kali smo, da se prikaže zastava ra sto I p i 5u. Vinar je popustil, oblaki so zdrveli Čez nas, na stolpu je zav l brala" naša . iastava in visela složno poleg drugih. Sonce je posijalo nanjo. Tedaj sem bi; vogel in miren - naŽa' zastava je našla ..V roje r.esto." E,S. FA &ESJAPC_V €_£_L J_U predvčerajšna številka "D.P." jo prinesla nekaj sli!'; o postopanju zločinskega Ir sadističnega Gosta pa. v ,','arlboru. Prav taka, če ne'še hujša gro2odejstva je Izvajal ' urad* toga Imena v Celju. V kratkem vam hoČetr opisati motodo zasliševanja, ki so bilo izvajane nad poštenim slovenskih mozom, žene irt otrskoffl.> •V ¿spornih poslopjih "starega piskra" je bilo v erto oslico, ki jo bila sprva določena najvet za 6 oseb, stlačenih do 25 ljudi, ki sc ss no$ in dan ob rešetki bori!! ia rvftži zrak. V celici, kjer som bil jaz, so klicali dnevno 5 do 10 Ij^dl 'u zaslišanje v uradno prostore Gostapa, odkoder so se vračali -reteponl od nog dc glava. Telo je bilo vsakemu gosto prekrižano od krvavo-modrih črt, ki mu jih je zadala zi lovka, i-asto-*ade in razbijanja nohtov tudi ni manjkalo, Ce se je pijanim Sostapovcom In njihovim Izdajalskim ponagacem zljubilo, so T.e puljail-v posebno, v zločinske namene zgrajeno klet, kjer po te obesili na vrv, z glavo navzdol ali navzgor, in te pretopil [i, mučili, da so to pezmija kriminalci morali nezavestnega prinesti v celioo. .. • Izcfeia .jugosiovanj;^) narodni odbor UreoV* l.id\ v .' • •s • -t 1 v • > ' V «EfClX JF ODPOTOVALA POlrBItf, K0i.'i»:jA, ki ima nalogo, da razr;1, 'aborisen in drug:h krog!h na licu ¿aesta zbere za sesiavo obtožnice vos <51 pot?- ;.v,. molrbdon Tn druge snovi, potrebne zia.',ii v tez:-: vejr.' industriji. jftS?'. .VU5A. -t^SjfLE^L-.da pes.je v Ntr.osko r-^zno hrano / vrednost .ricO.OOO.^fu,-tov. ik