eiLASMIH.
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 25. junija 195?
LETO IV., Štev. 49
Predpisi občinskih ljudskih odborov
' OBČINA GROSUPLJE
Popravek
V Odloku o uvedbi občinske doklade od dohodkov od kmetijstva, samostojnih poklicev In od premočni ObLO Grosuplje, ki je bil objavljen v »Glasniku« št. 45 od 11. ju-nija 1957, inora biti v besedilu l.čle-°a namesto besede »dohodnino« beseda »dohodek«.
OBČINA LOŠKA DOLINA
Na podlagi 2. odstavka 15. ter 8- točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Or. list LRS st. 19/52), v zvezi s 5. členom Ured-j11' o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Or. list FLRJ Št. 19/55 •n 24/55) ter 2. členom priloge 1/A-t/h-XX Zakonu o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ Št. 54/55) in Predpisi odloka o najvišji stopnji turistične takse v .LRS (Ur. list LRS jjt. 16/56), po predhodni pritrditvi '11.0 Ljubljana na seji okrajnega sbora in zbora proizvajalcev dne j9/4-1957 je Občinski ljudski odbor 1-oška dolina na svoji 14. seji dne *• junija 1957 sprejel sklep o spremembi odloka o pobiranju turistične takse na območju občine Loška dolina, ki je bil objavljen v »Glasniku« 01.0 Ljubljana št. 82 tako, na se njegovo prečiščeno besedilo Klasi:
ODLOK
o pobiranju turistične takse na območju občine Loška dolina
5.	člen
Turistično takso so dolžna pobirati podjetja oziroma zasebniki istočasno z nočnino in jo odvajati do vsakega 5. v mesecu za nazaj Občinskemu ljudskemu odboru v mesečnem obračunu.
6.	člen
Dohodke od turistične takse uporabi Občinski ljudski odbor za pospeševanje turizma.
Z občinskim proračunom se dohodki od turistične takse lahko v celoti prepustijo krajevnemu turističnemu društvu, da jih uporabi za izvršitev svojega dejovnega programa.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave movih, se lahko v okviru možnosti v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO doplača razlika
4. člen
Stalna podpora se daje onim osebam, ki so trajno dela nezmožne in nepreskrbljene ter znaša upoštevaje naravo socialne ogroženosti, mesečno največ 4000 din, vendar ta meja ni obvezna za posebno težke primere. Izjemoma od tega se lahko dodeli podpora tudi osebam, ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojci, ki so po zakonu dolžni skrbeti zanje, takrat, kadar povprečni dohodek na posameznega člana družine v skupnem gospodinjstvu ali gospo-
Odločba o socialni podpori, se mora glasiti na podpiranca, v utemeljenih primerih pa se lahko določi izplačevanje podpore osebi, ki se za to odredi. Socialne podpore se dodelijo v gotovini, izjemoma pa tudi v blagu.
10.	členu
Zoper odločbo o dodelitvi stalne, začasne, enkratne in dijaške podpore je dopustna pritožba na Občinski ljudski odbor.
11.	člen
Stalne, začasne in dijaške podpore se ukinejo ali pa se njih višina spremeni, če so za to ugotovljeni utemeljeni razlogi, ali če so
darstvu ne presega zimska 4000 din. odpadli pogoji upravičenosti, kar so Osebam, ki žive v domovih one- podpirano, dolžni sporočiti takoj, moglili m podobno, se določi pre- () ukinitvi ali spremembi viš
zivnina v visim oskrbovalnine v teh —i----- i ■	• ■
domovih. Upokojencem, ki so v do-
Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora
Janez Zigmund 1. r.
od pokojnine do
oskrbovalnine.
Pogoje je treba dokazati s potrebnimi listinami.
126
Na podlagi 1. odstavka 15. in 50. člena Zakonu o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS Št. 19/52), 2. točke 24. člena Statuta občine Loška dolina ter 2. odstavku 224. člena in 5. odstavka 242. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list FLRJ št. 52/56), izdaja Občinski ljudski odbor Loška dolina na 14. seji dne 9. junija 1957
ODLOK
o podeljevanju socialnih podpor
1.	člen
V skrbi za socialno varstvo ljudi daje občinski ljudski odbor socialno ogroženim osebam socialne podpore v okviru za to namenjenih proračunskih sredstev.
2.	člen
Socialne podpore sc dajejo osebam, ki stalno bivajo na območju občine in so dela nezmožne in nepreskrbljene.
Za dela nezmožne in nepreskrbljene osebe se smatrajo vse osebe, ki se ne morejo preživljati zaradi mladolctnosti, starosti, telesnih in duševnih hib, težjih bolezni, zlasti tuberkuloznih, zaradi oskrbe nedoraslih otrok in zaradi študija, pa nimajo ne premoženja ali dohodkov, s katerimi bi se mogli preživljati, niti svojcev, ki bi jih bili no zakonu. pogodbi ali oporoki dolžni preživljati.
5. člen
Socialne podpore so:
a)	stalne,
b)	začasne,
c)	enkratne in
d)	dijaške.
Pravica do stalne, začasne in dijaške podpore teče od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bila podpora dovoljena in preneha a pr-
b__________ _________ _____ vini dnem naslednjega meseca, ko
prenočiščih, soGah, ki jih od- so odpadli pogoji za opravičenost. ■	, i t. . - socialno skrbstvo lahko
tudi drugače, upoštevajoč potrebe in okolnosti.
1.	člen
. S tem odlokom se predpisuje taktična taksa za osebe, ki prenočujejo kot turisti na območju občine l,°ška dolina.
2.	člen
, Za turista se smatra vsakdo, ki n"na na območju občine svojega kalnega bivališča in prenočuje vsaj ankrat v obratih in drugih preno-2*Sčih, navedenih v 1. odstavku *• člena tega odloka.
5. člen
Turistična taksa se pobira od “očnin.
4. člen
Turistično takso so dolžni plačevati turisti, ki prenočujejo v oržav-zadružnem ali zasebnem go-tišču oziroma gostinskem podjetju, ..dijaških domovih in internatih : 1 v registrirani turistični sobi proti Plačilu ustrezne nočnine, in sicer: „ a) v času od 1. julija do 51. av-”P.8ta v gostiščih in gostilnah, v dru-
5.	člen
Začasno socialno podporo morejo prejemati osebe, ki so zaradi smrti, bolezni, nesreče, zdravstvenih in drugih okoliščin socialno ogrožene in se ne morejo preživljati z lastnimi dohodki.
Začasna podpora znaša mesečno največ 5000 din, vendar ta meja za posebno težke primere ni obvezna.
6.	člen
Enkratna podpora znaša 8000 din in se more dati izjemoma osebam, ki so potrebne enkratne pomoči zaradi nesreče, smrti, bolezni, plačila nujnih stroškov pogreba, plačila vozovnice in preživljanja na povratku v domačo občino ter za nabavo ozimnice socialno ogrožene družine.
7.	člen
Dijaške podpore lahko prejemajo učenci osnovnih šol, nižjih gimnazij in vajenci v gospodarstvu ter djjaki višjih gimnazij in strokovnih šol.
Dijaške podpore se dajejo le otrokom padlih borcev NOV in žrtvam fašističnega nasilja ter otrokom socialno ogroženih družin, upoštevajoč uspešnost pri učenju.
Dijaška podpora sme znašati mesečno največ 5000 din, za štipendiste v domovih pa le do razlike med oskrbovalninn v domovih ter Stf*<>i,_
dijo in otroškim dodatkom in drugimi dohodki.
8.	člen
Osebe, ki imajo nepremičnine, lahko prejmejo stalno ali začasno podporo proti svoječasni vrnitvi s tozadevnim zemljiškoknjižnim zavarovanjem.
višino
podpore sklepu in izda odločbo na predlog komisije za socialno pomoč Svet za socialno varstvo.
Zoper odločbo o ukinitvi ali spremembi višine stalne, začasne in dijaške podpore je dopustna pritožba na Občinski ljudski odbor.
12. člen
Najmanj enkrat letno se mora opraviti pregled vseh podpirancev. Pregled opravi komisija, ki jo imenuje občinski ljudski odbor.
Poročilo o ugotovitvah in zaključkih pregleda predloži komisija Svetu za socialno varstvo.
15. člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora: Janez Ziginund 1. r.
127
OBČINA MEDVODE
Na podlagi 2. odst. 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52), t. in 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o občin-, ski dokladi in o posebnem krajevnem samoprispevku (Ur. list FLRJ št. 19-241/57), l. in 2. točke XXII. poglavja zveznega družbenega plana za I. 1957 (Ur. 1. FLRJ št. 54-695/56), XVIII. poglavja družbenega plana l judske republike Slovenije (Ur. list LRS št. 5/57) in 24. člena statuta občine Medvode je Občinski ljudski odbor Medvode na svoji 18. seji t. junija 1957 sprejel
ODLOK
o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj za leto 1957
1. člen
Na območju občine Medvode se
O dodelitvi podpor, ki so vezaner pobira za leto 1957 občinska do-
l®iapi zasebniki, v internatih, šolah Svet za s 11 Podobno, v znesku 20 din od noči, sklene tud o) v ostalem času 10 din od noči. potrebe in
na zemljiškoknjižno zavarovanje, se sklenejo ustrezajoče pogodbe, ki jih za občino sklene in podpiše predsednik občinskega ljudskega odbora.
9. člen
O prošnjah za socialno podporo odloča po prostem preudarku in na predlog komisije zn socialno pomoč Svet za socialno varstvo.
klada na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev, in premoženj.
2. člen
Občinska doklada po teni odloku je dohodek občine za kritje komunalnih, gospodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih, prosvetnih in drugih potreb, predvidenih za leto 1957.
f	3. člen
Osnovo za občinsko doklado od kmetijstva tvori zn leto 1957 ugotovljeni katastrski dohodek od kmetijstva. Doklada pa se odmeri z-a posamezne katastrske občine po sle-
lečih stopnjah:
Katastrska	občina	Žlebe	7%
Katastrska obč. Golo brdo
in Studenčice	10°/o
Katastrska	občina	Topol	12°/«
Vse ostale katastrske občine	15%
4.	člen
Zavezancem dohodnine samostojnih poklicev in premoženj, izvzemih zavezancem za davek od dohodkov iz dopolnilnega delovnega razmerja in od honorarnega dela, se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev ln premoženj, po sledečih stopnjah: Ig. 1. Brivcem in frizerjem, čevljar-
jem, izdelovalcem perila, krojačem, krpalcem vreč, pericam, likaricam, popravljalcem glasbil, preprog, nogavic in drugih tkanin, snažilkam, šiviljam, žagarjem drv in osebam, ki se ukvarjajo s prepisovanjem in razmnoževanjem, če Se pretežno ba-vijo z uslužnostnimi pravili zasebnim potrošnikom po stopnji — 2%;
2.	Vsem ostalim zavarovancem samostojnih poklicev in zavezancem premoženj po stopnji — 10%.
Dohodnina skupaj z občinsko doklado ne sme znašati več kot 80% davčne osnove.
Občinska doklada se po tem členu. ne odmeri zavezancem, katerih celokupni letni čisti dohodek ne presega 150.000 dinarjev.
5.	člen
Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor ustrezajoča dohodnina.
6.	člen
Uredba o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 18/5G) z vsemi spremembami in dopolnitvami, odlok o davčnih stopnjah dohodnine za leto 1957 (Ur. list FLRJ št. 1/57 in 15/57) ter uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje občinske doklade.
7.	člen
Davčne olajšave, ki so določene pri dohodnini veljajo tudi za občinsko doklado.
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana.
Medvode, dne I. junija 1957.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora
Franc Mravlje 1. r.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Poročilo Sveta za stanovanjske zadeve za leto 1956
(Nadaljevanje)
/ Svet za stanovanjske zadeve je ▼ letu 1956 vodil politiko in dajal smernice na podlagi sklepa, sprejetega na 58. skupni seji Mestnega ljudskega odbora dne 18. 111. 1955, ki je določal, da morajo skrbeti za gradnjo stanovanj svojih delavcev in uslužbencev vse ustanove, ne glede na to, ali so gospodarske ali proračunske, nadalje, da so občinski ljudski odbori dolžni zagotoviti denarna sredstva za zgraditev določenega števila stanovanj za po-trošne namene tistih ljudi, ki niso nikjer v delovnem razmerju, kot na primer invalidi in upokojenci.
'le smernice in načela so pravilno razumeli zlasti delovni kolektivi gospodarskih organizacij, ki so vlagali vse napore in veliko lastno sredstvo v stanovanjsko izgradnjo.
Da sc podpre in stimulira ta zavest delovnih kolektivov in mobilizacija sredstev gospodarskih organizacij pa je potrebno te napore in zavest še podpreti. Ta stimulacija je bila v letošnjem letu v glovnem v tem, da se je priznavala podjetjem izključna razpolagalna pravica za novozgrajena stanovanja in enkratna razpolagalna pravica zn vsa stanovanja, ki jih je sprostil investitor.
Na sklep in te smernice Mestnega ljudskega odbora so v preteklem letu nekateri občinski organi pozabili in investitorjem osporavali stanovanjsko pravico nad novozgrajenimi in sproščenimi stanovanji. Tako mišljenje prav gotovo ni učinkovalo pozitivno na mobilizacijo namenskih sredstev in na sam razvoj stanovaniske grndilve.
Zato je Mestni svet razpravlial o teh načelih na svoji 8. seji dne 18. januarja 1957 in ponovno potrdil sklep Mesinega ljudskega odbora in s tem pravilnost stališča Sveta za stanovanjske zadeve.
Dejstvo je. da nos nepravilno stališče, katerega so zastopali po-edini ljudski odbori, ki osporava razpolagalno pravico investitorjem, nujno vodi nazaj v sistem administrativne distribucije stanovanj. S tem po se odpravlja današnji sistem mobilizacije lastnih sredstev, sistem kreditiranja stanovanjske graditve, namenska sredstva pa bi delovala
izključno kot sredstva za finansiranje stanovanjske graditve, ki se ne vračajo in ne pospešujejo reševanja stanovanjskega problema.
Posebno vprašanje pa je pravilnost razdeljevanja stanovanj v samem delovnem kolektivu. V tem pogledu ima Svet za stanovanjske zadeve veliko kritičnih pripomb. Vendar se te napake dajo odpraviti brez škodljivih posledic za celotni sistem. Tu gre le za politično akcijo, ki jo je treba dnevno izvajati, da se v sindikalnih organizacijah in delavskih svetih dvigne zavest in čut odgovornosti zn pravilno razdeljevanje stanovanj.
Ždi sc nam. do imajo organi za razdeljevanje stanovanj prav na tem področju več dela in hvaležnejšo nalogo, kot pa je to suha administrativna distribucija.
Kreditni skladi za zidanje stanovanjskih hiš
Zakon o stanovanjskem prispevku (Ur list FLRJ št. 57/55) je pomembno prispeval k ureditvi načrtnega in perspektivnega zbiranja sredstev za stanovanjsko graditev. Koncentracija namenskih sredstev, ki se zbirajo v posameznih kreditnih skladih, daje možnost ustvarjanja določenih principov, ki naj utrjujejo osnovno načela stanovanjske graditve.
Svet zo stanovanjske zadeve je skušal na področju okraja utrditi zlasli tale načela pri kreditiranju stanovanjske graditve:
1.	gradnjo stanovanj mora imeti vsako leto tendenco naraščanja:
2.	stimulirati sc mora ckonomič-nejša gradnja;
3.	sistem kreditiranja mora upoštevati pri stroških stanovanjske izgradnje tudi vse stroške zn komunalne naprave, ki so funkcionalno povezane, s stanovanjskimi objekti:
4.	z družbenimi sredstvi naj se gradijo ln taka stanovanja, ki so v skladu z določenimi gradbenimi normativi;
5.	količinska osnova gradnje stanovanj mor? biti določena vnaprej za določeno obdobje.
Da bi ta osnovna načela utrjevali in sprejel: vsi občinski ljudski
odbori, je Svet za stanovanjske zadeve že v začetku letn 1956 pripravil osnutek pravil kreditnega sklada, ki naj bi služil kot instrument za uresničevanje naštetih načel. Ta pravilu so brez bistvenih sprememb sprejeli upravni odbori kreditnih skladov.
Te principe, ki so bili zajeti in prikazani v predlogu pravilnika, je prevzela tudi Stalna konferenca mest in ga priporočila vsem ljudskim odborom v državi. S sprejetjem in utrditvijo enotnih načel se je poenostavil in izenačil sistem kreditiranja stanovanjske graditve v vseh večjih mestih Jugoslavije.
V	teku leta 1956 pa se je pokazala potreba, da sc nekatera dolo' čila, ki so bila utrjena v sprejetih pravilih, spremene in postavijo na drugo osnovo. Tako se je na primer pokazala potreba, da se ne omejuje pri stanovanjskih zadrugah, ki grade v vrstnem sistemu, višina kredita z absolutnim zneskom in da je odplačilni rok 30 let za to vrsto zadrug prekratek. Zaradi nesorazmerja med visokimi gradbenimi stroški in plačilno zmogljivostjo zadružnikov in zaradi tega, ker še do danes ni rešeno vprašanje, družbene pomoči, je Svet zn stanovanjske zadeve smatral, da se tudi tem zadrugam podaljša odplačilna, doba za najeto posojilo do 50 let. višina kredita pa je omejena na 75% gradbene vrednosti objekta, ki go grade. Pravila po predvidevajo, da se odplačilna doba zn to vrsto gradenj lahko skrajša, v kolikor bo zadružni gradnji s predpisi dodeljena družbena pomoč, odnosno ,se bodo s splošnimi predpisi povečale najemnine.
Svet za stanovanjske zadeve je sodeloval pri ustanavljanju kreditnih skladov in so posamezni člani sveta razlagali in pojasnjevali na raznih konferencah osnovne principe kreditiranja in načina vodenja pravilne kreditne politike.
V	letu 1956 so bili ustanovljeni v vseh občinah ljubljanskega okraja kreditni skladi, ki so samostojno zbirali in razporejali namenska sredstva. V tem letu je bilo zbranih na področju okrajnega ljudske-
ga odbora Ljubljana 1,586.354.727 dinarjev kreditnih sredstev.
Naslednji podatki iz 14 okoliških občin nam kažejo gibanje kreditnih sredstev. Zaradi posebnosti in večje problematike samega mesta bomo ta problem obravnavali posebej. V teh zunanjih občinah je bilo planiranih 311,920.000 dinarjev, ustvarjenih 320,355.034 dinarjev ali 103% od pl®' nirnne vsote. Od ustvarjenih sredstev znižanih za 5% obvezno rezervo, ki znaša skupaj 15,000.000 dinarjev, je bilo odobrenih 262,807.43’ dinarjev ali 86% posojil. Krediti s° se odobravali:
ti
r
1
t
d
c
0
I!
1 0
1
v
e
t
I
11
n) gospodarskim organizacijami 1 političnoteritorialnim enotam ter za; t vodom 127,732.435 din ali 48%	\
celokupnih odobrenih sredstev; « h) delavcem in uslužbencem z® 1 gradnjo enodružinskih hišic dinar- i jev 129,407.000 ali 49% od celokup* t nih odobrenih sredstev;
c) hišnim svetom za večja popravila stanovanjskih hiš 5.668.000 dinarjev ali 3% od celokupnih odo-hrenih sredstev.
Od odobrenih kreditov v višin' ; 262,807.435 dinarjev je porabljenih . 166,298.544 dinarjev ali 64%, odnos- ( no od celokupno zbranih sredste* ( znižanih za obvezno rezervo pa 55•/«■ j Vzrokov, da je bilo koriščenja ( odobrenih sredstev iz kreditnih skladov okoliških občin tako slabOi ,
je več. Formiranje skladov po odi«' i ku se je utrdilo šele v drugi pol«' i vici leta 1956. V večini teh občin s® i v preteklih letih stanovanjska g®®' ! ditev ni forsirala in je šele zakon 0 i stanovanjskem prispevku dal m®; i terialno bazo za njen razvoj. Žara«1 ] tega so se pripravljalna dela z® i večje stanovanjske objekte dok«®' čala šele v drugi polovici leta in j® tako ostal precejšen del odobrenih sredstev neizkoriščen. Za leto I9I>' pa se občinski ljudski odbori knk«f tudi gospodarske organizacije b<**l sistematično pripravljajo na prič®' tek gradbene sezone, v kateri bo«® dovršili že pričete gradnje in pfl' stopili h gradnji novih objektov.
Poseben problem v okoliških' zlasti podeželskih občinah pa je, «? se gradijo v pretežni meri jndiyl' dualne enodružinske hiše.
Svet za stanovanjske zadeve op«' zarja občinske ljudske odbore veliko rast stanovanjske gradit®, prav v razprtem sistemu in na n*j' varnost, ki jo lahko tak sistem nje prizadene kmetijskim obad®' vulnim površinam in na problen1^ ki.nastajajo zaradi komunalne ur®' dilve pri takih hišah. Do se ne b°«f
nakazani problemi pojavljali $e
občinsk' z®'
večjem
obsegu.
morajo
ljudski odbori v še potrjenih zidnlnih okoliših pospeševati taK gradnjo, ki bo omogočala, da j«?j taka nova naselja z nnjmanjs"' stroški tudi komunalno urejena.
Kreditna politika v Ljiibljnai Od 29 februarja 1956 je v° L kreditni sklad za zidanje stanov®", skih hiš na območju Ljubljane ' upravni odbor. Po 48. členu Ur®« zn izvrševanje zakona o stanovanj skem prispevku (Uradni list O-št. 6/56) pa se ie kreditni sklad razdelil na občine. Tnko so sc , j področju, kjer jo deloval do 1® jj en sklad, ustanovili v vseh obči1’ kreditni skladi za zidanje * ;n,i vnnjskili hiš s svojimi uprava odbori.	'	#
Razlog zo razdelitev k rodita® skludo na posamezne občinske U . ske odbore je bil predvsem v f0. da se reševanje stanovanjskega P . blemn približa najnižjim polit' teritorialnim organom in da se
tem organom materialna osnova za reševanje stanovanjskega problema, tako upravni odbori samostojno razdeljujejo sredstva, zbrana v kremnem skladu posameznim prosil-eem, svoje delo pa neposredno ko-°rdinirajo z občinskim ljudskim odborom.
. Na priporočilo Mestnega sveta se J* formiral poseben koordinacijski odbor kreditnih skladov s področju Ljubljane, v katerem so zastopani T*‘ predsedniki upravnih odborov •klodov. Koordinacijski odbor ima nal°go, da povezuje delo in daje •uiernice za enotno politiko kreditiranja stanovanjske graditve, skratka, da rešuje prdbleme, ki so skup-n' vsem kreditnim skladom. Pred-Vsem pa je njegova naloga, da se stanovanjska gradnja rešuje v skladu z interesi posameznih občin in z razpoložljivimi sredstvi gospodari 'ako, da se stanovanjska graditev razvija v kar najhitrcjšcm tempu.
1 rav tako daje upravnim odborom smernice za vodenje enotne kredit-?e Politike nasproti posameznim kalorijam investitorjev.
Koordinacijski odbor je postavil aačelo, da se odobravajo posojila Prosilcem iz sredstev kreditnega klada tiste občine, v kateri je se-jj?* investitorja (ali zaposlitev), ne j>jede na to, ali se gradi v domači °bfini ali v drugi ljubljanski občini. , čeprav je koordinacijski odbor ®knšal dajati jasne smernice za vožnje enotne stanovanjske politike ®a področju mesta Ljubljane, so "Pravni odbori nekaterih skladov smatrali, da niso dolžni kreditirati “anovanjske graditve izven področja svoje občine. Posledica tega je "'a, da so se zadrževala znatna Sredstva za bodoče gradnje, za ka-ere ni bila pripravljena niti osnov-,a investicijska dokumentacija, na s rUgi strani pa zbranim namenskim /edstvom ni bilo mogoče delovati *°( kreditna sredstva na že pričetih
gradbiščih.
Ce zasledujemo razmah stanovanjske graditve v Ljubljani v zadkih letih, vidimo, da se ista nepre-teno razvija in širi. V letih 1954 do , b se je stanovanjska graditev izvijala takole:
Jeta 1954 202 vseljivi stanovanji,
Jeta 1955 756 vseljivih stanovanj,
•cta 1956 952 vseljivih stanovanj, i Temu povečanju graditve so vse-akor pripomogli zvezni predpisi, ki daljšo doho utrdili sistem kre-
_ Upravni odbori, ki so upoštevali 1 ačela, utrjena z 'zveznimi predpisi 0Vv pravilih kreditnega sklada, so uigrali pomembno vlogo pri zbirala vseli možnih sredstev, ki so jih jjmjetja vlagala kot namensko k»iS *Va v stanovanjske sklade. Ne-th 1 r® podjetja so iz svojih mini-h u'nih skladov za samostojno raz-^ 'aganje, in ti v letu 1955 in 1956 's° bili pri nobeni gospodarski or-5*n,*Aciji močni, odvedla v namen-lQe sklade tolikšen del sredstev, da (n	večkrat v položaj, do niso
i kriti vseh lastnih obveznosti, h jih dolžna kriti iz tega sklada c ^9. členu Uredbe o plačah delo v-,.v in uslužbencev gospodarskih ,] Kanizneij. Niso bili redki primeri,
so se nekatere gospodarske orga-s^aPije odrekle delitvi dobička in v ’a sredstva raje vlagala v.stnno-V». ko graditev. Se večjo željo in i)0Rmo za zbiranje sredstev zn sta-d),V"n,isko graditev pu je podjetjem gr llal velik obseg stanovanjske ij U'uje v Ljubljani in možnost, da Hafr,dobijo stanovanjski prostor z tiij^apPm, ki od njih ni terjal znalo^ ,?av. ki jih povzročajo iskanje din°c,ie, pripravljalno dela in grad-»oma.
Pri razdeljevanju kreditnih sredstev sc je predvsem upoštevalo načelo, da dobijo sredstva le oni koristniki, ki pristanejo na pogoje racionalne gradnje.
Ona podjetja, ki so po prirodi svojega posla imela zaposlenih le majhno število delavcev, a so ustvarjala sorazmerno velike lastne fonde, so bila dolžna vplačevati večji odstotek lastnega doprinosa, odnosno se jim je kredit odklonil, ker so lahko z lastnimi sredstvi krili potrebe po stanovanjih. Pri podjetjih, ki pa so imela slabše pogoje za ustvarjanje lastnih skladov, pa so se dajali ugodnejši kreditni pogoji. Ni pa še rešeno vprašanje za gradnjo stanovanj delavcev in uslužbencev, ki so zaposleni pri ustanovah ter se je Svet za stanovanjske zadeve že v Začetku leta 1956 postavil na stališče, da naj tudi ustanove rešujejo stanovanjski problem svojih delavcev in uslužbencev na enak način, kot je to urejeno pri podjetjih. Temu pozivu so se odzvali okrajni ljudski odbor, posamezni
občinski ljudski odbori. Izvršni svet. Univerza itd.
Kako pozitivno vpliva današnji sistem kreditiranja stanovanjske graditve na sam razvoj gradnje, nam dokazuje že porast števila stanovanj v zadnjih dveh letih in dejstvo, da se je že v letu 1956 vrnilo v obliki anuitet v kreditne sklade ljubljanskih občin 92 milijonov dinarjev, ki so služila za ponovno povečanje stanovanjske gradnje.
Rezultat vseh problemov in načel. ki so bili prikazani v tem poglavju, se nam kaže tudi pri pregledu angažiranja in trošenja kreditnih skladov v Ljubljani. Za leto 1956 "je bilo planiranih 1562 milijonov dinarjev kreditnih sredstev, ustvarjenih pa je bilo 1592 milijonov. Od te vsote je bilo odvedenih v republiški kreditni sklad 10 "/o. da je ostalo kreditnim skladom na razpolago do konca leta 19.266 milijonov sredstev. Iz teh sredstev so bila dana do konca’ leta 1956 posojila, kot jih prikazuje sledeča razpredelnica:
Vmta posojilojemalcev
Gospodar, org., pol.
terit. enot., zavodi Stanovanj, zadruge Hišni sveti Delavci in uslužbenci 157.981
Odobreno
posojil
664.259
157.759
92.577
Skupaj 1,052.556	100
Iz razpredelnice je razvidno, da je bilo odobreno od celokupno zbranih sredstev, zmanjšanih za obvezno rezervo 87,04“/o posojil in da je bilo 78,58 °/o teh sredstev tudi izkoriščenih. Ce pa vzamemo, da znaša znesek odobrenih posojil 100°/o, je bilo izkoriščenih 9ti°/o od odobrenih posojil.
Tako visoko izkoriščeni odstotek porabljenih sredstev v efektivno zgrajena stanovanja je bil dosežen zato, ker so upravni odbori kreditnih skladov dosledno uporabljali določila pravil kreditnega sklada v tem smislu, da je dobil posojilo le tisti koristnik, ki je predložil takšno
	▼ 000 din		•	
	Izkoriščeno		Neizkoriščeno	
•/«	do M. XII. 1956	•Z.		•/.
65,1	615.598	92,4	50.661	7,6
15	142.595	90,5	15.546	9.7
8,8	79.211	85,6	15.566	14,4
15,1	112.462	81,5	25.519	18,5
100	947.664	90	104.892	10
dokumentacijo za pričetek gradnje pri kateri so bili odstranjeni vsi zadržki za pričetek graditve.V takem primeru se je koristniku odobrilo posojilo na podlagi plana gradnje in v okviru razpoložljivih sredstev v skladu tako. da ga je koristil v višini naprej planirani tranš. Cim ni posojila pravočasno izkoristil, se je isto znižalo, v nasprotnem primeru, ako je imel možnost plan gradnje prekoračiti, pa so se trnnše koriščenja povišale, če so obstajala v skladu razpoložljiva sredstva.
Poslovanje teh skladov in vodenje kreditne politike na področju okraja nam kažejo sledeče rezultate:
Zbrana namenska sredstva v kreditnih skladih Obvezna rezerva v kreditnih skladih . . . .
v 000 din
1,586.554 din 71.850 din
Razpoložljiva sredstva skladov............................. 1,514.504 din
Odobreno................................................... 1,515.564 din
ali 88 “/o od razpoložljivih sredstev. Od tega gosp.
organizacijam, polit. ter. enotam,	zavodom	791.991 din	ali'	60“/«
stanovanjskim zadrugam .......................... 157.759 din	ali	12“/o
delavcem in uslužbencem . ■...................... 267.588 din	ali	20%>
hišnim svetom.................................... 98.246din ali 8°/o
Skupaj . . . 1,515.564din ali 100*/0
Od odobrenega zneska pa je bilo izkoriščeno 1,115.965 din ali 84“/o, v odnosu na zbrano sredstva, zmanjšana zn obvezno rezervo, pa je bilo izkoriščeno 74 •/«.
Da se odpravijo določene nepravilnosti v poslovanju poedinih kreditnih skladov in da sc v letu 1957 utrdijo enotni principi kreditiranja stanovanjske gradnje, smatra Svet za stanovanjske zadeve za potrebno, da se vsa razpoložljiva kreditna' nie-
iz prejšnjih let za dograditev že pričetih objektov in za pričetek gradnje tistih objektov, ki jih bo predvideval gradbeni program bodisi Mestnega sveta ali občin. S takim načinom dela in metodo razdeljevanja sredstev bo imel vsak upravni odbor kreditnega sklada posebej točno in jasno sliko, kako mora voditi kreditno politiko s sredstvi. ki so mu zaupana v upravlja-
sredstva razdeljujejo na podlagi sprejetega načrta stanovanjske graditve za leto 1957. Za področje Ljubljane bodo morali upravni odbori kreditnih skladov predvsem upoštevali gradbeni plan. ki ga je sprejel Mestni svet, ostali upravni odbori kreditnih skladov pa bodo morali upoštevati gradbene programe svojih občin. Načrt razdelitve sredstev bo moral predvsem upoštevati obveznosti kreditnih skladov
Osnovna'-naloga upravnih odborov kreditnih skladov mora biti usmerjena na mobilizacijo sredstev in njihovo pravilno razdelitev ob upoštevanju kreditne sposobnosti posameznih prosilcev. Vse ostale naloge stanovanj, politike od določanja gradbenih okolišev, sistema in načina gradnje pa naj opravljajo sveti za stanovanjske zadeve pristojnega občinskega ljudskega odbora, za področje mesta Ljubljana pa mora-
jo sveti posameznih občin izvajati sklep in smernice, ki jih daje Mestni svet. Na ta način bodo odstranjene hibe, ki so se pojavljale v letu 1956 in bodo zbrana sredstva res racionalno m namensko porabljena.
Gradnje
Ce zasledujemo razmah stanovanjske graditve v ljubljanskem okraju v zadnjih letih, vidimo, da se neprestano razvija in širi. Ink porast je potreben in je razumljivo, da moramo vložiti vse sile za pridobivanje novih stanovanjskih površin.
Da bi se stanovanjska graditev razvijala na najširši osnovi in da bi sc z razpoložljivimi sredstvi zgradilo kar i. eč stanovanj, si' je Svet za stanovanjske zadeve zadal nalogo, da bo storil vse, da se stanovanjska izgradnja kar najbolj poceni.
V težnji po pocenitvi je Svet za stanovanjske zadeve osvojil načelo o dopustnih stanovanjskih površinah. Znano je, da je eden od faktorjev pocenitve tudi velikost stanovanja. Res niso vse površine enako drage, temveč so površine bolj opremljenih prostorov, kot so kuhinje in kopalnice, dražje od površin manj opremljenih prostorov, vendar predstavlja povprečni kvadratni meter etaže danes še vedno vrednost od 20.000—50.000 din V stanovanjih, ki smo jih vajeni, imamo mnogo neizkoriščenih površin, to so na primer dolgi hodniki in predsobe, ki zavzemajo večkrat do ene petine površine stanovanja, to so velike spalnice, kamor hodimo samo spat, to so neuporabne površine kuhinj, kjer mora gospodinja pri svojem delu opraviti na tisoče korakov, namesto, da bi imela vso delovno površino dosegljivo iz enega mesta. Racionalno dobro zasnovan tloris je bil vedno rezultat stremljenja po zmanjšanju teh nepotrebnih stanovanjskih površin. Prihranki na kvadraturi omogočajo nabavo vgrajene stanovanjske opreme in nudijo tako prebivalcem dosti višji stanovanjski standard.
Ko se je pripravljal predlog načel o dopustnih stanovanjskih površinah. se je upoštevalo našo ekonomska zmogljivost in dejstvo, da primanjkuje v Ljubljani okrog 15:000 gospodinjstev. Predlog normativov je sestavljen tako, da omejuje maksimalno površino stanovanja v celoti, pri tem pa navaja projektantu za orientacijo ustrezne izmere vseh prostorov ter tako določa odnos pravih prebivulnih površin stranskih prostorov, kar je pri dobrem projektu najvažnejše. Za stanovanja, ki jih gradimo, to je za 5. 4 in 5 ležiščna stanovanja dopušča normativ ca. 61, 70 in 79 m8 čiste površine, to je brez zidov in stopnišča.
Primerjava z drugimi deželami nam pokaže, da imajo Švedi zn isto stanovanjc površine 45. 65 in 75 m8, Belgijci 57 65 in 72 m*. Avstrijci 44, 57 in 68 m8. Nemci po celo 42. 48 in 55 m8.
Iz te primerjave sledi, da nekateri nepoučeni ljudje povsem neupravičeno kritizirajo češ. da bodo stanovanja premajhna in za prebivanje neuporabna. Toda to so samo poedinci. ki še vedno mislijo, da imajo nekak priv''egiran položaj, medtem ko je večina delovnih kolektivov spoznala, da živi še vedno na tisoče državljanov v utesnjenih in nehigienskih stanovanjih, do se stiskajo številne družine le v eni sobi. ki ne zadostuje niti za eno osebo. Ti kolektivi želijo danes sami graditi čim skromnejše, do bodo zadovoljili čim več prosilcem za stanovanja. Le posamezni, birokratsko
misleči ljudje smatrajo, da zahteva značaj njihove ustanove ali podjetja poleg velikih površin stanovanja so razkošna opremo stavbe v notranjosti in zunanjosti.
Prav je, da težimo tudi k sodobni in čim boljši opremi stanovanja, vendar mora biti tudi to premišljeno in si jo bomo prav na račun šted-nje lahko privoščili. Stanovanja, ki bodo po svojih površinah skromna, bomo v vsakem primeru skušali opremiti predvsem s predmeti, ki olajšujejo delo gospodinje, kot so to vzidane omare v kuhinji, za garderobe, toplovodne napeljave, oprema kopalnic in podobno.
Problemi kontinuiranja in smotrne stanovanjske graditve zahtevajo poglobljeno odgovornost vseh. ki so s temi problemi kakor koli povezani. Današnja praksa nas uči in opozarja, da mnogi še niso spoznali potrebe po tej, odgovornosti, temveč to odgovornost prevaljujejo na neposredne organe in rešujejo posle, ki so v zvezi s stanovanjsko graditvijo v veliki meri z oživljanjem splošne široke polemike in načelne diskusije brez rezultatov, ki bi jih bilo možno uporabiti za ostvarjanje realnih gospodarskih gradbenih planov.
Da bi čim prej pravilno spoznali naloge in obseg, ki ga mora stanovanjska gradnja zavzemati s stalnim količinskim in kakovostnim po-
rastom, se je treba ponovno spomniti na smernice in zaključke Mestnega ljudskega odbora, sprejete na 58. skupni seji dne 18. marca 1955. Na tej seji je bila podana prelomnica do tedaj neorganizirane stanovanjske graditve in so bila sprejeta načela, ki naj bi usmerjala stanovanjsko graditev za daljšo dobo. Mestni ljudski odbor je tedaj ugotovil, da je središče mesta urbanistično nepripravljeno za širšo stanovanjsko graditev. Zaradi tega je bil sprejet sklep, da se v bližini Centra urbanistično pripravita dve večji področji s tem namenom, da bi urbanistični organi pridobili na času za rešitev zazidave v središču mesta. Ti dve področji sta tako imenovano Savsko naselje med Šmar-tinsko in Linhartovo cesto in drugo med Celovško in Vodnikovo cesto v šiški.
Od sprejetih zaključkov pri Mestnem ljudskem odboru pa do danes, to je po dveh letih, lahko ugotovimo sledeče rezultate: kompleks med šmartinsko in Linhartovo cesto je skoraj v celoti pozidan in deloma naseljen, deloma pa se gradnja nadaljuje na objektih, ki so se pričeli graditi v letu 1956. Urbanistični program pa še do danes ni dobil dokončne oblike, temveč so se izdajale samo parcialne odločbe za posamezne bloke. Da ne bi zavirali tempa izgradnje po smernicah ljudskega odbora, so bili neposredni
organi prisiljeni pričeti z gradnjo, predno so bile izdane dokončne rešitve.
Urbanisti in tudi družbeni organi za urbanistična vprašanja so se za rešitev teli problemov mnogokrat sestajali, veliko diskutirali, predlagali, da se obdelajo zazidave v novih in novih variantah, do dokončne rešitve pa ni prišlo.
Svet za stanovanjske zadeve je prevzel težko nalogo, da bo stanovanjsko graditev uspešno razvijal količinsko, organizacijsko in kvalitetno. Da bi svet dano nalogo uspešno lahko rešil, je moral iti preko načelnih diskusij o nerešenih urbanističnih vprašanjih in je bil prisiljen izsiliti parcialne zazidalne odločbe. Na ta način je bil količinski obseg gradnje dosežen, organizacijska vprašanja same gradnje in njena kvaliteta pa so znatno trpela.
Zakon o stanovanjskem prispevku je v zveznem merilu ustvaril pogoje za pripravljanje perspektivnih planov za stanovanjsko graditev, je pa našel nepripravljene urbanistične organe. Ker je stanovanjsko vprašanje družben problem in ne obstoja nobeno opravičilo, da bi vsled nepripravljenih urbanističnih zasnov in načrtov smela stanovanjska izgradnja stagnirati ali celo nazadovati. Ce so urbanistične rešitve podane, sc odpira perspektiva gradnje sama po sebi. Vzrok, da ni or-
ganizacija stanovanjske Izgradnja skupaj s komunalnimi naprava®* 1 2 * 4 * 6 7 8 kvalitetneje napredovala, je gotov«! megleno in neodločno reševanje ur budističnih zasnov. Ce bi imeli »*| primer v letu 1954 pripravljene I1) odobrene z vsemi potrebnimi doku1: menti urbanistične rešitve vsaj ** 5 leta naprej, bi v dveh letih la*1' ko organizacijo stanovanjske gradnje učvrstili in dosegli pri »i0| boljšo kvaliteto ter bi neposredo1 organi imeli dovolj možnosti in sa, da bi pripravili vse formalno1111 od pridobitve zemljišč, izdelave Črtov za potrebno komunalno ure-ditev področja, pa do dobrih gr®£ bonih načrtov za stanovanjski O®" jekt.
(Nadaljevanje sledi)
Vsebina
124	Popravek k oilloku o uvedbi doklado od dohodkov od kmotij9‘T:|! ; samostojnih poklicev ln od proino*ew
r občine Grosuplje.
125	Odlok o pobiranju turistične takse ne l.oSka dolina.
126	Odlok o podeljevanju socialnih podP°r! občine Loška dolina.
127	Odlok o uvedbi občinske doklade dohodke od kmetijstva, samostojnih P klicev in premoženj za leto 1957 obf* Medvode.
Poročilo Sveta r.a stanovanjske	i
01,0 o delu v letu 1956.
Zaključni računi za leto 1956 go*P0<*?u škili organizacij:	Gostinsko P0”/* g
»Slavijo«, Ljubljana, Gosposvetska **• »Zidar«, Ljubljana, Kotnikova It.
Izvleček Iz poročila o poslovanju gostinskega pod|etia »SLA VIJ A««, Ljubljana, Gosposvetska 6, v letu 1956
Promet je znašal 59,755.054 din. Zaposleno Je bilo povprečno 55 delavcev tn uslužbencev. Knjigovodstvo je bilo ažurno ln v redu, vse obveznosti
so bile pravočasno poravnane
AKTIVA
BILANCA na dan $1. decembra 1950
PAStV*
Znesek v 000 dir	’	Naziv postavke	Znesek v »o din
$.058	A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev	3.0$»
	2. Dolgoročni krediti zn dokončane Investicije	
3.611	3. Razni skladi	1.0*1
	4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij	
	5. Drugi viri finansiranja Investicij	
MU	B. Viri obratnih sredstev	
	6. Viri obratnih sredstev (skupno)	1.87$
317	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 7. Dobavitelji Jn druge obveznosti	3l,2<
	9. Druga pasiva	18*
-	D. Finančni uspeli 9. Dobiček	-
	10. Kritje Izgube	12.9#y
12.92*	Skupaj:	
Z« p.
st.
Naziv postavke
A.	Osnovna ln Izločena sredstva
1. Osnovna sredstva
1.	Investicije v teku
2.	Izločena sredstva'ln druga Investicijska sredstva
B.	Obratna sredstva
4. Skupna obratna sredstva
C.	Sredstva v obračunu In druga aktiva
6.	Kupci ln druge terjatve d. Druga aktiva
D.	Finančni uspeh
7.	Razporejeni dobiček
8.	Izguba
Skupaj:
Vodja računovodstva! Janko Vospernik
Predsednik upravnega odborai Franc Martlnek
Direktor podjetja! Marija Vertačnik
Izvleček iz poročila o poslovanju obrtnega podjetja »ZIDAR«, L|ubl|ana, Kotnikova 16, v letu 1956
Podjetje je uslužnostnega značaja, bavi se s popravilom zgradb, v sestavu ima: zidarstvo, kleparstvo, krovstvo ln vodovodno Inštalacijske obrti-Zaposluje povprečno 57 delavcev In uslužbencev. Družbene dajatve so bile vedno pravočasno vplačane.
AKTIVA
BILANCA na dan 11. decembra 1*1«
Zjt?’	Naziv postavke	Znesek e 000 din	ZSt?	Naziv postavke	Znesek v 01
A. Osnovna In Izločena sredstva		A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev	
1. Osnovna sredstva	2.736	1. Sklad osnovnih sredstev	
., 1. Investicije v teku	- t	3. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije	
$. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva	703 >	3. Raz.nl skladi	
		«. Dolgoročni kredit /a tl na nul ran J e Investicij	
B. Obratna sredstva		8. Drugi viri finansiranja Investicij	
4. Skupna obratna sredstva	Ml	B. Viri obratnih sredstev	
C. Sredstva v obračunu In druga aktiva		8. Viri obratnih sredstev (skupno)	f	
5. Kupci ln druge terjatve	1.82«	C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva	
8. Druga aktiva	6.246	7. Dobavitelji ln druge obveznosti	
I>. Finančni uspeh		8. Druga pasiva	
7. Razporejeni dobiček	$.281	D. Finančni uspeh	
S. Izguba		10. Kritje Izgube	
Skupaj:	15.241	Skupaj:	
«i»
,1.141
Vodja računovodstva! Sotlar Avgust
Predsednik upravnega odborai Kos Ivo
Direktor podjetja! Beltram Viktor