26 26 Raziskovalni članek / Research article ODKRIVANJE SINDROMA FRAGILNEGA KROMOSOMA X NA OSNOVI TEHNOLOGIJE PCR PRI MOŠKI POPULACIJI IZ SEVEROVZHODNE SLOVENIJE DETECTION OF FRAGILE X SYNDROME BASED ON PCR TECHNOLOGY IN THE MALE POPULATION OF NORTH- EASTERN SLOVENIA V . Kunčnik 1 , A. Erjavec Škerget 2,3 , Š. Stangler Herodež 2,3 , B. Zagradišnik 2 , N. Kokalj V okač 2,3 (1) Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija (2) Laboratorij za medicinsko genetiko, Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor, Slovenija (3) Oddelek za molekularno biologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, Slovenija IZVLEČEK Uvod. Fragilni sindrom X (FXS) je najpogostejši vzrok za dedno obliko duševne manjrazvitosti pri moških. Povzroča ga nestabilna pomnožitev trinukleotidnih ponovitev CGG v genu FMR1 na kromosomu X. Dokončna diagnoza FXS sloni na molekularni genetski analizi z metodo po Southernu, ki pa je zahtevna in dolgotrajna. V prispevku predstavljamo strategijo testiranja pri sumu na prisotnost FXS na osnovi testa z verižno reakcijo s polimerazo (PCR), ki je izključitvene narave, vendar je učinkovito vodilo pri odločitvah o nadaljnjem testiranju z metodo po Southernu. Predstavljamo rezultate retrospektivno opravljene analize na skupini moških preiskovancev iz severovzhodne Slovenije. Bolniki in metode. Retrospektivna študija je bila izvedena na 104 vzorcih genomske DNA preiskovancev moškega spola, ki so bili obravnavani v genetskem laboratoriju z napotitvenimi diagnozami: sum na FXS, nepojasnjena umska manjrazvitost ter displastični znaki z avtizmom ali brez njega. Pri izbranih preiskovan- cih genetskega vzroka njihovih težav nismo odkrili. S tehniko PCR in agarozno elektroforezo smo določali prisotnost oz. odsotnost normalnega števila ponovitev tripleta CGG v regiji FMR1. Rezultati. Od 104 vzorcev smo bili s tehniko PCR uspešni pri 99 vzorcih. Pri petih vzorcih od 104 (4,81 %) zaradi slabe kakovosti DNA rezultata nismo mogli podati. Prisotnost normalnega števila tripletov CGG smo dokazali pri 98 preiskovancih, pri enem preiskovancu od 99 (1,01 %,) pa smo postavili sum na FXS. Z metodo po Southernu smo diagnozo FXS tudi potrdili. Zaključki. Predstavljena metodologija na osnovi PCR je primerna kot preliminarni test za izključitev FXS pri preiskovancih moškega spola. Prisotnost polne mutacije smo našli pri 1,01 % moških preiskovancev, pri katerih smo postavili sum na FXS. Slov Pediatr 2012; 19: 26-34 pediatrija_st 1_2012_v2.indd 26 4.5.2012 15:10:49 Slov Pediatr 2012; 19 27 UVOD Fragilni sindrom X (FXS), ki ga imenujemo tudi Martin-Bellov sindrom, je eden najpogostejših vzrokov za pojavljanje genetsko pogojene duševne manjrazvitosti pri moških. Izmed znanih genetskih napak, katerih spremljevalni pojav je duševna manj- razvitost, je najpogostejša trisomija kromosoma 21, fragilni kromosom X pa naj bi bil na drugem mestu (1). Prizadeti so lahko tako moški kot ženske, žen- ske navadno v blažji obliki. Prav tako so lahko tako moški kot ženske neprizadeti prenašalci oz. nosilci permutacije (2). Prevalenca FXS je pri moških med 1 primer bolezni na 4.000 in 1 na 6.000, v ženski populaciji je prevalenca približno za polovico manj- ša (3, 4). Prevalenca prenašalcev oziroma nosilcev permutacije je približno 1 primer na 750 moških in 1 primer na 250 pri ženskah (3). FXS je na kromosom X vezana semidominantno dedna motnja z zmanjšano penetranco, ki ne sledi Mendlovemu vzorcu dedovanja (2). Najpogosteje opisana mutacija, ki povzroča fragilno mesto na kromosomu Xq27.3, je mutacija v genu FMR1 (5) in nastane zaradi prekomernega povečanja števila ponovitev trinukleotida CGG v eksonu 1. V splo- šni populaciji je ta lokus večinoma stabilen in ga sestavlja manj kot 40 ponovitev CGG ter prehaja iz generacije v generacijo brez pomembnih spre- memb. Ker stabilnost števila ponovitev CCG ni absolutna, lahko v oocitih med mejozo pride do po- večanja števila ponovitev, ki doseže intermediarno dolžino (45 do 54 ponovitev CGG) ali permutacij- sko (55 do 200 ponovitev CGG). S pomnožitvijo ponovitev se zmanjša stabilnost, zato pričakujemo nadaljnje povečevanje števila ponovitev. Med me- jozo v moških spolnih celicah do podobnih pomno- Ključne besede: sindrom fragilnega kromosoma X, kromosom X, gen FMR1, duševna manjrazvitost, verižna reakcija s polimerazo, tehnika PCR. ABSTRACT Background. Fragile X syndrome (FXS) is the most common cause of inherited mental retardation in males. It is caused by an unstable expansion of a trinucleotide CGG repeat in the FMR1 gene on chromosome X. The definitive diagnosis of FXS is based on molecular genetic analysis, using the Southern blot technique, which is a demanding and time- consuming technique. In this study we present a diagnostic strategy based on PCR assay, designed as an exclusion test for detection of the FMR1 mutation. We present the results of a retrospec- tive analysis in a group of male subjects from NE Slovenia. Methods. We present a retrospective study of 104 male subjects with the following referral diagnoses: suspec- ted FXS, unexplained mental retardation or dysplastic signs with / without autism. The cause of their disability had not been revealed by previous diagnostic tests. We performed PCR analysis of genomic DNA extracted from the peripheral blood of subjects. Using the PCR technique and agarose electrophoresis we determined the presence / absence of the normal number of repeats of the CGG triplet in the FMR1 region. Results. The PCR method was successful in 99 of 104 subjects. In five of the 104 samples (4.81 %) no results could be obtained because of bad DNA quality. The presence of normal CGG sequence variations was detected in 98 subjects. In one subject (1.01 %, 1/99) we established the suspicion of FXS, which was subsequently confirmed by Southern blot analysis. Conclusions. The presented methodology based on PCR assay is suitable as a preliminary test to exclude FXS in male subjects. Using this approach we detected the full mutation in 1.01 % of male subjects with suspected FXS. Key words: fragile X syndrome, chromosome X, FMR1 gene, mental retardation, polymerase chain reaction, PCR technique. pediatrija_st 1_2012_v2.indd 27 4.5.2012 15:10:49 28 Slov Pediatr 2012; 19 Section 0 žitev ne prihaja (4, 6). FXS lahko povzročijo tudi delecije, točkovne mutacije in nesmiselne mutacije v genu FMR1, a so ti vzroki redkejši (manj kot 1 odstotek) (3, 4, 7). Razlikujemo med dvema klinično pomembnima ravnema pomnožitve CGG: polna mutacija (več kot 200 ponovitev CGG, kar vodi do metilacije in utišanja gena FMR1) ter odsotnost proteina FMRP, ki se odraža s klasičnim fenotipom za FXS. Pri per- mutaciji med 55 in 200 ponovitvami se gen FMR1 še izraža, tvori se protein FMRP in zato ni klasič- nega fenotipa FXS, vendar pa je večje tveganje za prezgodnjo menopavzo pri ženskah in za sindrom tremor-ataksija pri moških (3, 4). Genetska napaka je dinamična, kar pomeni, da je število ponovitev nestabilno iz generacije v generacijo, zato je vzorec dedovanja težko napovedati. Tudi stopnja metilaci- je lokusa je v neposredni povezavi s klinično sliko FXS (1, 4, 8). Na količino proteina FMRP tako pomembno vpliva- jo: število ponovitev CGG (večje število ponovitev CCG je povezano z nižjo ravnijo FMRP), somatski mozaicizem (vezan na dolžino lokusa in metilacijski proces) in spol (ženske imajo en normalen in en mu- tirani gen FMR1) (6, 9). Klinična slika Klinična slika je odvisna od stopnje mutacije (polna mutacija ali permutacija) in metilacije, stopnje po- manjkanja proteina FMRP in od spola (3, 4). Moški s polno mutacijo so običajno pomembno prizadeti, pri ženskah s polno mutacijo pa je stopnja prizade- tosti lahko zelo različna (3). V klinični sliki prevladujejo kognitivne in vedenj- ske težave (10). Najpomembnejši klinični znaki so razvojni zaostanek (vključno z zapoznelim dose- ganjem razvojnih mejnikov na motoričnem in go- vornem področju), duševna manjrazvitost in učne težave, predvsem pri matematiki. Značilen je upad kognitivnih sposobnosti in prilagoditvenih vedenj- skih veščin po zgodnjem otroštvu. Upad se kaže kot počasnejše pridobivanje novih veščin in ne kot upad že osvojenih veščin (1, 3, 11). Vedenjski fenotip fantov s FXS si deli značilnosti z ADHD, anksioznostjo in s spektroavtistično mo- tnjo (npr. hiperaktivnost, nepozornost, izogibanje očesnemu stiku, stereotipni gibi, kot so ploskanje, socialna anksioznost, ponavljanje besed in fraz) (3, 6). Izražene so lahko tudi plahost, depresija in na- gnjenost k agresiji (1). 25–30 % otrok s FXS izpol- njuje diagnostična merila za avtizem, dodatnih 20 % pa tudi za pervazivno razvojno motnjo. S sindromom FXS so povezani tudi telesni znaki, ki postanejo bolj očitni med puberteto: dolg in ozek obraz s poudarjenima čelom in brado (prognatija), velika ušesa in povečana moda z normalno funkcijo (prostornina več kot 25 mL po puberteti) – makro- orhidizem (1, 3). Splošno sprejetih kliničnih diagnostičnih MERIL za testiranje FXS nismo zasledili, v Tabeli 1 pa pov- zemamo najpogosteje navedene klinične znake pri moških s FXS (1, 3, 4, 6, 10–12). Pri dekletih je fenotip pri polni mutaciji fragilnega kromosoma X zaradi individualnih razlik v inakti- vaciji fragilnega kromosoma X veliko bolj variabi- len kot pri fantih (3, 11). Približno polovica deklet s polno mutacijo fragilnega kromosoma X je normal- no intelektualno razvita, druga polovica pa ima na- vadno blažje znake od fantov. Možen je cel spekter kognitivnih, vedenjskih in telesnih znakov (3, 13). Kognitivna prizadetost je v tesni povezanosti s sto- pnjo (in)aktivacije fragilnega kromosoma X in ne z velikostjo pomnožitve (3). Pri posameznikih s permutacijo obstajajo tri poten- cialna področja prizadetosti: prezgodnja menopavza pri ženskah (pri 20 % nosilk permutacije), sindrom tremor-ataksija po 50. letu starosti (pri tretjini mo- ških s permutacijo, pri ženskah redkeje in v blažji obliki) ter blažje oblike nevrokognitivnega primanj- kljaja (3, 6). pediatrija_st 1_2012_v2.indd 28 4.5.2012 15:10:49 Slov Pediatr 2012; 19 29 Diagnosticiranje Pred odkritjem gena Fragile X Mental Retardation 1 (FMR1) leta 1991 se je za dokazovanje FXS upo- rabljala citogenetska analiza, ki je zaznala fragilno mesto na kromosomu Xq27.3. Omenjena kromo- somska analiza se v diagnosticiranju FXS zaradi nižje občutljivosti in višje cene ne uporablja več, nadomestilo pa jo je molekularno diagnosticiranje (1, 4, 8). Danes diagnoza FXS sloni na molekularni genetski analizi, s katero določimo povečano oziro- ma spremenjeno število ponovitev tripleta CGG v regiji FMR1 (6). Analiza PCR zadošča za dokazo- vanje normalnih alelov, ki imajo do 50 ponovitev, in za izključitev diagnoze FXS pri večini preisko- vancev. Pri diagnosticiranju tako standardno upora- bljamo presejanje z metodo PCR, nato pa dodatno analiziramo vzorce, ki se s PCR niso pomnožili (pri moških) ali kažejo en alel (pri ženskah), z metodo po Southernu (5). Metoda po Southernu je v večini referenčnih labo- ratorijev zlati standard molekularne diagnostike FMR1. Z njeno pomočjo lahko hkrati določimo velikost in metilacijsko stanje gena FMR1. Analiza Southern je tudi metoda izbire za dokončni izvid pri prenatalni diagnostiki. Metoda je dolgotrajna, zah- tevna in relativno draga, njena pomanjkljivost pa je tudi slabo razločevanje med majhnimi permutacija- mi in velikimi intermediarnimi aleli, zato jo pogo- steje uporabljamo kot potrditveno metodo in ne kot metodo za presejanje (5, 10). V prispevku predstavljamo na PCR osnovano teh- nologijo določanja prisotnosti normalnega števila trinukleotidnih ponovitev CGG v regiji FMR1, ki jo uporabljamo kot rutinsko diagnostično metodo v Laboratoriju za medicinsko genetiko UKC Ma- ribor. Z omenjeno tehniko smo zaradi validacije opravili retrospektivno študijo na genetskem mate- rialu moških preiskovancev iz severovzhodne Slo- venije, ki so bili napoteni na testiranje zaradi nepo- jasnjene duševne manjrazvitosti in/ali displastičnih znakov ali suma na FXS z avtističnim vedenjem ali brez njega, ki so po dosedanjih genetskih preiska- vah ostali brez pojasnjene diagnoze s pregledanim kariotipom in/ali s tehnologijo mikromrež. MATERIALI IN METODE Izbira preiskovancev V raziskavo smo vključili genetski material 104 pre- iskovancev moškega spola, ki so bili v obdobju od leta 1999 do vključno leta 2011 obravnavani v La- boratoriju za medicinsko genetiko v UKC Maribor. Del preiskovancev smo že v okviru diagnostičnega postopka testirali na prisotnost mutacije za FXS, drugo skupino preiskovancev pa smo obravnavali in vključili v študijo o iskanju vzrokov za nepojasnjeno duševno manjrazvitost (študija MŠZŠ, št. L3-2145). Raziskavo je odobrila Komisija za medicinsko etiko Republike Slovenije (št. 64/05/04). Vsi preiskovan- ci so imeli normalen kariotip in/ali pregledan genom s tehnologijo mikromrež (Agilent, 60K). Na genet- ske preiskave so bili napoteni zaradi suma na FXS (13 preiskovancev ali 12,5 %), zaradi nepojasnjene umske manjrazvitosti (IMR) (73 preiskovancev ali 70,2 %), displastičnih znakov (14 preiskovancev ali 13,5 %), kombinacije duševne manjrazvitosti z av- tizmom (3 preiskovanci ali 2,9 %) in kombinacije duševne manjrazvitosti z dismorfnimi znaki (1 prei- skovanec ali 1,0 %). Analiza DNA na osnovi verižne reakcije s polimerazo (PCR) Osamitev DNA smo opravili po standardiziranem laboratorijskem protokolu Laboratorija za medicin- sko genetiko (SOP 75 GL 201, UKC MB) iz pri- bližno 5 ml periferne venske krvi preiskovancev. V primeru manjše količine izhodnega materiala ali osamitve iz citogenetske celične suspenzije smo za osamitev genomske DNA uporabili komercialni komplet reagentov (Invitrogene, QIAGEN) ali av- tomatsko delovno postajo za osamitev nukleinskih kislin QIACUBE (QIAGEN). Količino in kakovost pridobljenega materiala smo ovrednotili spektrofo- tometrično (Eppendorf). pediatrija_st 1_2012_v2.indd 29 4.5.2012 15:10:49 30 Slov Pediatr 2012; 19 Section 0 Verižno reakcijo s polimerazo (PCR) smo izvedli z uporabo začetnih oligonukleotidov FraXA-F (GC- TCAGCTCCGTTTCGGTTTCACTTCCGGT) in FraXA-R (AGCCCCGCACTTCCACCACCAGC- TCCTCCA) (Sigma). Začetni oligonukleitidi so bili izbrani tako, da omogočajo pomnožitev specifič- nega dela genomske DNA pri preiskovancu, če je bilo v izbranem odseku prisotno normalno število ponovitev CGG. Pripravljali smo 20-mikrolitrsko reakcijo, sestavljeno iz 2mM mešanice posameznih nukleotidov (dNTP Set 100mM, QIAGEN), pufra za PCR (10X Taq Buffer Fermentas), raztopine Q- -Solution (Qiagen) ter encima Taq polimeraza (Taq DNA Polymerase, 5U/ul, Fermentas) ter dodane ge- nomske DNA preiskovanca. Verižno reakcijo smo v 30 ciklih izvajali v termobloku (Eppendorf) pod na- slednjimi pogoji: 30 sekund denaturacije pri 94 °C, 30 s pritrjevanja začetnih oligonukleotidov pri 62 °C, nato še 60 s podaljševanja nove verige pri 72 °C. Pri povprečni dolžini 20 ponovitev tripleta je kot produkt PCR pomnožitve nastal segment dolžine 281bp. Sum na prisotnost povišanega števila pono- vitev smo postavili ob izpadu pomnoževanja veri- žne reakcije s polimerazo za FXS in če se je prei- skovančeva genomska DNA uspešno pomnožila v kontrolni reakciji PCR z uporabo začetnih oligo- nukleotidov, specifičnih za gen GNB3 (ref PMID: 10978395). Potrjevanje mutacije FraXA z analizo Southern blot smo tako opravili le pri tistih vzor- cih, pri katerih pomnoževanje po protokolu zaFXS ni bilo uspešno. Rezultate po PCR smo ovrednotili z agarozno gelsko elektroforezo. Uporabljali smo 3-odstotni gel, elek- troforezo pa smo izvajali 10 minut pri napetosti 160V . REZULTATI Preiskovanci Z metodo PCR smo uspešno testirali 99 od izbranih 104 vzorcev (95,2 %). Povprečna starost 99 pre- iskovancev ob vključitvi v raziskavo je bila 17,11 let (najmanj 10 mesecev in največ 85 let). Razdelili Section 0 do 6 let 7 do15 let 16 do 19 let nad 20 let 0 5 10 15 20 25 30 35 54% 86% 91% 64% 36% 6% 4% 3% 9% 36% 4% 4% 6% IMR Displasti čni znaki (DZ) FXS IMR+DZ IMR+ avtizem Slika 1. Starostne skupine in napotne diagnoze genetskega materiala preiskovancev (n=99), vključenih v testiranje za FXS. Figure 1. Age groups and referral diagnoses of subjects (n = 99) included in the testing for FXS. pediatrija_st 1_2012_v2.indd 30 4.5.2012 15:10:49 Slov Pediatr 2012; 19 31 Section 0 smo jih v štiri starostne skupine: predšolski otro- ci (do 6 let), osnovnošolci (7–15 let), srednješolci (16–19 let) in odrasli (starejši od 20 let). V raziska- vo smo zajeli 28 predšolskih otrok, 35 osnovnošol- cev, 11 srednješolcev in 25 odraslih preiskovancev. Večina predšolskih otrok je bila na preiskave napo- tena pod diagnozo nepojasnjena duševna manjra- zvitost (15/28 ali 53,6 % predšolskih preiskovan- cev) ali zaradi diagnoze displastični znaki (10/28 preiskovancev ali 35,7 %). Pri osnovnošolcih in srednješolcih je prevladovala napotna diagnoza nepojasnjena duševna manjrazvitost (85,7 % od 35 osnovnošolskih in 90,9 % od 11 srednješolskih otrok). Pri odraslih preiskovancih je bil najpogo- stejši vzrok napotitve nepojasnjena duševna manj- razvitost (16 preiskovancev ali 64,0 % vseh odraslih preiskovancev), ostali so bili napoteni neposredno na testiranje za FXS (10 preiskovancev ali 36,0 % vseh odraslih preiskovancev) (Slika 1). Diagnosticiranje s PCR Od 104 genomskih DNA preiskovancev, ki smo jih vključili v molekularno genetsko testiranje za FXS, pri 5 vzorcih (4,81 %) pomnoževanje za FXS in kontrolni fragment ni bilo uspešno zaradi slabe ka- kovosti DNA. Od 99 uspešno izvedenih analiz PCR smo pri 98 preiskovancih (98,99 %) izključili prisotnost muta- cije ali permutacije: po agarozni elektroforezi smo dokazali prisotnost fragmenta velikosti 281bp, ki je nastal kot rezultat uspešnega pomnoževanja s PCR (Slika 2, vzorec FX3, FX4). Pri enem preiskovancu (1,01 % od 99) smo lahko postavili sum na FXS zaradi odsotnosti specifičnega fragmenta FXS, pri čemer smo preverili kakovost genomske DNA in ugotovili, da je ustrezna (Slika 2). Vzorec, pri katerem smo postavili sum na FXS (Slika 2), smo za potrditev mutacije v genu FMR1 poslali na dodatne analize s tehnologijo Southern blot, s katero smo potrdili povečano število tripletov CGG in s tem mutacijo v eksonu 1 gena FMR. FXS smo dokazali pri 5-letnem fantu, ki je bil na preiskave s strani izbranega pediatra napoten z di- agnozo displastičnih znakov (makrocefalija, pro- minentno čelo, širši nosni koren, mikrognatija). Iz družinske anamneze je bilo razvidno, da je dušev- na manjrazvitost prisotna pri materinem sorodstvu (dve mamini sestri z blažjo obliko DM) in pri očeto- vem (bratrančev 9-letni otrok z diagnozo idiopatska duševna manjrazvitost). RAZPRA VLJANJE Klinično in molekularno diagnosticiranje FXS se je od prvih opažanj, ko so prepoznali družinsko pogojeno in na spol vezano obliko duševne manj- do 6 let 7 do15 let 16 do 19 let nad 20 let 0 5 10 15 20 25 30 35 54% 86% 91% 64% 36% 6% 4% 3% 9% 36% 4% 4% 6% IMR Displastični znaki (DZ) FXS IM R+DZ IMR+ avtizem Slika 2. Rezultati diagnosticiranja FXS po metodi PCR (verižna reakcija s polimerazo) (FX1, FX2, FX3, FX4, FX5 = vzorci preiskovancev; FX1 = kontrolni vzorec z normalnim številom ponovitev (prisoten signal – izključena mutacija FraXA); FX2 = vzorec, kjer PCR reakcija ni potekla (možna prisotna mutacija); FX3, FX4 = vzorca z normalnim številom ponovitev, enako z FX1; FX5= kontrola brez genomske DNA). Figure 2. The results of the PCR-method for the diagnosis of FXS (FX1, FX2, FX3, FX4, FX5 = patient samples; FX1 = control sample with a normal number of repeats (the signal is present - FraXA mutation excluded) FX2 = pattern where the PCR reaction has not proceeded (possible presence of mutation), FX3, FX4 = samples with a normal number of repeats, equal to the FX1; FX5 = the PCR sample without genomic DNA). pediatrija_st 1_2012_v2.indd 31 4.5.2012 15:10:49 32 Slov Pediatr 2012; 19 Section 0 razvitosti, zelo izboljšala. Biološke osnove FXS so pojasnili z odkritjem gena FMR1 leta 1991. Takrat so opisali tudi značilnosti tripleta CGG na 5'-koncu gena FMR1 in njegovo intergeneracijsko nestabil- nost. Na osnovi opisanih lastnosti gena FMR1 smo v Laboratoriju za medicinsko genetiko UKC Ma- ribor razvili na PCR osnovano tehniko določanja prisotnosti normalnega števila tripletov CGG, ki je uporabna pri preiskovancih moškega spola in pri heterozigotnih ženskah. Uporabljeno metodo PCR sicer lahko uspešno uporabimo le za dokazovanje normalnih različic zaporedja trinukleotidov v ek- sonu 1 gena FMR1 na lokusu FRAXA. S testom izključimo obstoj FXS pri preiskovani osebi oz. prenašalstvo mutacije, ne moremo pa z uporablje- no metodo PCR zanesljivo dokazati povečanega števila trinukleotida CGG pri polni mutaciji (>200 ponovitev) oz. pri permutaciji (55–200 ponovitev). Takšna tehnologija sicer omogoča le posredno sklepanje o potencialnem obstoju mutacije v genu FMR1, je pa učinkovito vodilo pri odločanju o na- daljnjem testiranju preiskovančevega genetskega materiala z zahtevnejšo, dolgotrajnejšo in dražjo metodo po Southernu. S tehnologijo PCR smo z namenom validacije opra- vili retrospektivno študijo na genetskem materialu 104 moških preiskovancev iz severovzhodne Slove- nije, ki so bili obravnavani v genetskem laboratoriju v starosti od 5 mesecev do 85 let. Na genetsko testi- ranje so bili napoteni zaradi nepojasnjene duševne manjrazvitosti in/ali displastičnih znakov ali suma na FXS z avtističnim vedenjem ali brez njega. S klasično citogenetsko analizo in tehnologijo mikro- mrež (60K, Agilent) pri njih nismo našli genetskega vzroka ali pojasnili njihove diagnoze. Učinkovitost vpeljane metode PCR je bila 95,2 %: pri 5/104 preiskovancev zaradi slabe kakovosti ge- netskega materiala tehnika ni bila uspešna. Izmed 99 uspešno opravljenih analiz PCR smo pri 98 prei- skovancih (98,99 %) potrdili prisotnost normalnega števila ponovitev tripleta CGG in tako izključili ob- stoj prave mutacije ali permutacije v eksonu 1 gena FMR1 na lokusu FRAXA. Pri enem preiskovancu (1/99 ali 1,01 %), predšolskem otroku z displastični- mi znaki, smo postavili sum na prisotnost mutacije. S kasnejšo analizo (Southern blot) smo dokazali po- večano število tripletnih ponovitev CGG in tako po- trdili sindrom FXS. Rezultat analize po Southernu je potrdil negativen rezultat presejalne analize PCR še pri 12 preiskovancih. Možnost lažno negativne- ga rezultata analize PCR pri ostalih preiskovan- cih je zanemarljiva. Vsaka analiza je namreč vedno vključevala kontrolni vzorec z vsemi sestavinami za reakcijo PCR, vendar brez genomske DNA, in kon- trolni vzorec z DNA z mutacijo gena FMR1. Odso- tnost pomnoževanja in signala na gelu smo ugoto- vili brez izjeme pri vseh kontrolnih vzorcih, kjer ga nismo pričakovali. Rezultati naše retrospektivne študije so skladni s stopnjo pozitivnih rezultatov, ki so navedeni v li- teraturi. Čeprav FXS omenjajo kot najpogostejši vzrok dedne oblike duševne manjrazvitosti (1), ve- čina novejših študij navaja nizko stopnjo pozitivnih rezultatov: z molekularnogenetskimi testi so odkrili 0,6–1 % moških preiskovancev s polno mutacijo (10). V kombinirani študiji iz Velike Britanije, ZDA, Avstralije in Nizozemske navajajo, da so v skupini 4670 oseb z DM odkrili 0,6 % bolnikov, nosilcev mutacije v genu FraX (5, 10). Specifičnost tehnologije odkrivanja bolnikov s FXS sicer lahko izboljšamo s poostreno predhodno izbiro bolnikov glede na značilne klinične znake, a je to v praksi težko, saj je klinična slika pri mlajših bolni- kih (pred puberteto) manj značilna. Je pa zgodnje diagnosticiranje FXS izrednega pomena za vso dru- žino, predvsem zaradi prenatalnega svetovanja (5). Molekularnogenetsko diagnosticiranje FXS z anali- zo PCR tako priporočamo pri osebah z nepojasnjeno duševno manjrazvitostjo, pri razvojnem zaostanku, avtizmu, pri ženskah s prezgodnjo menopavzo in pri sindromu tremor-ataksija ali pri pozitivni družinski anamnezi za omenjena stanja (3). Družine, v katerih smo odkrili bolnika, napotimo na genetsko sveto- vanje (14). pediatrija_st 1_2012_v2.indd 32 4.5.2012 15:10:49 Slov Pediatr 2012; 19 33 Na osnovi lastnih izkušenj zaključujemo, da je teh- nologija odkrivanja FXS, osnovana na PCR, upo- rabna kot preliminarno orodje oz. kot test, ki lahko ovrže sum na prisotnost omenjene mutacije pri te- stirani osebi. Analiza mutacije na osnovi PCR je na- mreč hitrejša in cenejša ter zahteva minimalni vzo- rec DNA. Število ponovitev CGG lahko natančno določimo oz. ocenimo v primeru normalnega števila ponovitev ali v primeru permutacije z nižjim šte- vilom ponovitev. Z opisano metodologijo pa kljub temu še ne moremo določiti polne mutacije, saj je daljše ponovitve težje ali celo nemogoče pomnožiti. Tudi v primerih žensk, nosilk homozigotnih alelov gena FMR1, ostaja tehnologija po Southernu najbolj zanesljiva metoda (1, 6). LITERATURA 1. Jewell JA. Fragile X Syndrome. eMedicine Pe- diatrics: Genetics and Metabolic Disease Arti- cles (on line) 2011 (citirano 9. november 2011). Dosegljivo na: http://emedicine.medscape.com/ article/943776-overview 2. Chowdhury MR, Kabra M, Sharma D, Singh D, Dabral A, Thelma BK et al. Fragile X screening for FRAXA and FRAXE mutations using PCR based studies: Results of a five year study. In- dian J Hum Genet [serial online] 2006; 12: 17- 22. Dosegljivo na: http://www.ijhg.com/text. asp?2006/12/1/17/25297 3. Van Esch H. Clinical features and diagnosis of fragile X syndrome in children and adolescents. UpToDate. (on line) 2011 (citirano 9. novem- ber 2011). Dosegljivo na: http://www.uptodate. com/contents/clinical-features-and-diagnosis- -of-fragile-x-syndrome-in-children-and-adole- scents 4. Saul RA, Tarleton JC. FMR1-related disorders. GeneReviews (on line) 2011 (citirano 9. no- vember 2011) Dosegljivo na: http://www.ncbi. nlm.nih.gov/books/NBK1384/ 5. Macpherson J, Sawyer H. Practice Guidelines for molecular diagnosis of Fragile X Syndrome. Clinical Molecular Genetics Society (on line) 2005 (citirano 9. november 2011). Dosegljivo na: http://www.cmgs.org/BPGs/pdfs%20cur- rent%20bpgs/Fragile%20X.pdf 6. Wilkins-Haug L. Prenatal screening and dia- gnosis for fragile X syndrome. UpToDate. (on line) 2011 (citirano 9. november 2011). Dose- gljivo na: http://www.uptodate.com/contents/ prenatal-screening-and-diagnosis-for-fragile-x- -syndrome 7. Dosegljivo na: http://ghr.nlm.nih.gov/gene/ FMR1 8. De Vries BB, Halley DJ, Oostra BA, Niermeijer MF. The fragile X syndrome. J Med Genet 1998; 35: 579-89. 9. Loesch DZ, Huggins RM, Hager RJ. Pheno- typic Variation and FMRP Levels in Fragile X. Mental Retardation and Developmental Disabi- lities Research Reviews 2004; 10: 31–41. Do- segljivo na: http://www.uth.tmc.edu/clinical- neuro/institute/2005/RHagerman/Loesch%20 Phenotypic%20variation%20in%20FMRP%20 levels.pdf 10. Rousseau F, Labelle Y , Bussières J, Lindsay C. The Fragile X Mental Retardation Syndrome 20 Years After the FMR1 Gene Discovery: an Tabela 1. Klinični znaki pri moških s FXS (1, 3, 4, 6, 10, 11). Table 1. Clinical manifestations in males with FXS (1, 3, 4, 6, 10,11). KOGNITIVNI ZNAKI razvojni zaostanek na motoričnem in govornem področju, duševna manjrazvitost VEDENJSKI ZNAKI značilnosti ADHD, značilnosti spektroavtistične motnje TELESNI ZNAKI (bolj očitni med puberteto) dolg in ozek obraz, poudarjena čelo in brada, velika štrleča ušesa, povečana moda (makroorhidizem), hipotonija, hiperlaksni sklepi, škiljenje, prolaps mitralne zaklopke, mehka koža, ploska stopala pediatrija_st 1_2012_v2.indd 33 4.5.2012 15:10:49 34 Slov Pediatr 2012; 19 Section 0 Expanding Universe of Knowledge. Clin Bi- ochem Rev 2011; 32(3): 135–62. Dosegljivo na: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/ PMC3157949/?tool=pubmed 11. Visootsak J, Warren ST, Anido A, Graham JM Jr. Fragile X Syndrome: An Update and Review for the Primary Pediatrician. Clin Pediatr (Phi- la) 2005; 44: 371–381. Dosegljivo na: http:// www.fragilex.org/pdf/FXSclinical_pediatrics. pdf 12. Garber KB, Visootsak J, Warren ST. Fragile X syndrome. European Journal of Human Gene- tics 2008; 16: 666–72. Dosegljivo na : http:// www.nature.com/ejhg/journal/v16/n6/abs/ ejhg200861a.html 13. McConkie-Rosell A, Finucane B, Cronister A, Abrams L, Bennett RL, Pettersen BJ. Genetic counseling for fragile x syndrome: updated re- commendations of the national society of ge- netic counselors. J Genet Couns. 2005; 14(4): 249-70. Dosegljivo na: http://www.springer- link.com/content/r54356r13r0740u7/fulltext. pdf 14. Van Esch H. Management of children and ado- lescents with fragile X syndrome. UpToDate. (on line) 2011 (citirano 3. november 2011); Do- segljivo na: http://www.uptodate.com/contents/ management-of-children-and-adolescents-wi- th-fragile-x-syndrome Kontaktna oseba / Contact person: Alenka Erjavec Škerget, dr. sci, univ. dipl. biol., Laboratorij za medicinsko genetiko Klinika za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetni klinični center Maribor Ljubljanska 5 SI-2000 Maribor Slovenija E-mail: alenka.erjavec@ukc-mb.si Prispelo / Received: 28. 2. 2012 Sprejeto / Accepted: 22. 3. 2012 pediatrija_st 1_2012_v2.indd 34 4.5.2012 15:10:49