LIST ZVEZE STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: STANE CEHOVIN, DRAGO COP, MARJAN KOPECKY, NIKO LEHRMAN, BO2O LEVEC, NIKO TICAR, JO2E 2NIDARŠIC, FRANC GRIVEC IN PETER JAMBREK. ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK STANE CEHOVIN, UREDNIŠTVO 1N UPRAVA LJUBLJANA, POLJANSKA 6, TELEFON 30-123. TEKOCI RACUN «00-70/3-567.. ROKOPKOV NE VRACAMO, LETNA NAROCNINA 290 DIN, TISKA CASOPISNO PODJETJE »DELO«. LETO X. STEV. 12—13 LJUBLJANA 8. JUNIJA 1960 Za aklivnejšo udeležbo študentov pri univerzitetnem študiju O REFORMI UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA SMO DOSLEJ VELIKO PISALI, VENDAR SMO PRI TEM NEKOLIKO ZAPOSTAVLJALI VLOGO ŠTUDENTOV PRI AKTIVNEJŠI UDELEZBi UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA. NA TO JE PRED KRATKIM OPOZORIL S SVOJO RAZPRAVO. ZA AKTIVNEJŠO UDELEŽBO ŠTU-ŠTUDENTOV PRI UNIVERZITETNEM ŠTUDIJU V NR PROF. DR. VLADO SCHMIDT. ZARADI POMEMBNOSTI TE RAZPRAVE JO POSREDUJEMO V NEKOLIKO SKRCENI OBLIKI. Dosedanje ukrepanje in raz-pravljanje v zvezi s spremem-bami na univerzah je metrilo in meri v prvi vrsti na reor-ganizacijo unverzitetnega štu-dija, manj pa na reformo no-tranjega pedagoškega dela univerz. Potrebne pa so še nadaljnje spremembe tudi v tej smeri. Pri razmišljanju o tem imam pred očmi pred-vsem filozofsko fakulteto ozi-roma družbene vede. osnovna misel notranje reforme pa bi utegnila kaj prispevati k iz-boljšanju pedagoškega dela tudi na drugih fakultetah. V bistvu gre za to, da bi bili slušatelji aktivneje ude-leženi pri svojem izobraževa-nju, da bi univerzitetni študij zahteval od njih višje oblike umske aktivnosti, vefi posplo- gevanja. več kritičnega pxi- merjanja, več uporabe znanja v novlh okoliščinah in več sa-mostojnega mišljenja, manj kot sedaj pa zapomenjevainja in reproduciranja učne snovi, še zlasti, če sestavljajo vsebi-no zahtevane reprodukcije predvsem dejstva. Navedena sprem-mba t^žiŠča zahtevno- mu na univerzi ni odveč. do-kazujejo prav tendemce po po-daljševanju študija. ki jih prav gotovo ne poraja težnja, ra-zvijati slušatelpem misel, pač pa prizadevanje, nuditi jim čim več gradiva za njihovo pomnenje. tudi takega, ki je že izgubilo svojo znanstveno in družbeno vrednost. S tem bi bilo ustreženo še nadaljnji konsekvenci, ki je v tem, da naj bi imel slušatelj več časa za samostojno delo m manj predavanj. Ce smo v tej smeri že nekaj dosegli, bi še kljub temu bilo karistno, pregledati študijske programe s tega vidika in morda spre-meniti nekatere obvezne kur-ze v fakultativne ali združiti dva sorodna kurza v einega; presoditi, ali nimajo morda posamezni predmeti študijske skupine v programu večje tehtnosti, kot jo ima to po-.dročje znanja v poklicnem profiilu dipiomantov, ali pre-mestiti lažje teme iz preda-vanj v semiinar, da bi o njih referirali študentje itd. Brez dvoma so tu še sfcrite »notra-nje rezerve*. Dosedaj smo po- umsike aktdvnosti, s čimer se ne bo izboljšala samo "kvali-teta njihovega znanja, temveč tudi njihova usposobljenost za znanstveno mišljenje. Zelo primerna oblika pcvuka s takimi smotri je seminar-sko delo z referati in z disku-sijo po referatih, ki naj bi za-radi tega dobilo v sistemu uni-verzitetnega študija večjo težo, kot jo ima sedaj. Ome-njal sem že nekatere možno-sti za razširitev vsebine semi-narskega dela. Tudi pri pre-davanjih bi mcral profesor kdaj navezati razgovor s slu-šatelji. Veljalo naj bi načelo: tisto gradivo, ki ga zmorejo slušatelji sarni ali po naših navodilh kolikor toliko zado-voljivo pripraviti, naj bi jim ne prinašal profesor, ker z lastnim iskanjem več pridobi-jo in prav to, kar jim je za njihovo bodoče samostojno delo im samoizobraževainje najbolj potrebno. Ni sedaj pri-ložnost za podrobnejšo obrav-navanje metodike seminar-skega dela. čeprav je l>rez dvoma seminar pedagoško za-htevnejša obllka učnega dela, kakor predavanje. Sem spa-dajo n. pr, vprašanja: kako naj se slušatelji im vodje se-minairja na seminar priprav-ljajo, kako dcseči, da bo čim več slušateljev pri seminarju aktivno sodelovalo, kako na.i vodja seminarja usmeria di-skusijo, kaj naj ukrene, če štu-dentje živahno diskutiraio, s sprejema predstavnikov Prekmurskega študentovskega klvba pri poslancih teh krajev sti do učencev je jedro na-predka v šolskem delu od srednjsga veka do danes, na-predka. od katerega je uni-verza, v pr.meru z drugimi šolami, zlasti njene tradicio-nalne fakultete, najmanj pri-dobila. Zakaj je taka preusmeritev nujna, ni težko utemeljiti. Mi pa moramo uspusobiti našediplomante — če se lahko tako izrazirno — za permanent-no prekvalifikacijo. Razvoj znanosti in nagle družbene Sprernembe zahtevajo um-skega delavca, ki ne bo ostajal pri naučenem, pač pa bo s svojim znanjem pridobi-val novo znanje in ga s po-močjo svojih miselnih sposob-nosti smi&elno upoimbljal v &premenjenih razmerah. — Pravzaprav ne velja to samo za umskega delavca, ternveč za vsakega našega državljana, lci naj v sistemu družbenega upravljanja z razumevanjem aplicira splošne družbene ten-dence na konkretno delovno področje. Zato upravičeno zahtevamo pouk, ki bo mladi-no uspcsabljal za tako druž-beno vlogo na vseh naših šo-lah, še celo oa na univerzi. Ni dovolj in niti ni bistveno, ali zna slušatelj pri izpitu deskriptivno odgovoriti na vprašanje, kakšen je danes šolski sistem v Jugoslaviji, ker bo čez deset let druga-čen in bi slušatelj s takim znanjem kmalu zaostal za stvarnostjo; bistveno je, da ve, katere družbena spremembe in zahteve so pnvedle do take-ga sistema in kakšns so per-sipektive nadaljnjega razvoja na tem področju. Šele tako znamjc ga družbeno uspo-sablja. Pouk na univerzi naj bo to-rej organiziran tako, da bo slušatelju gradivo, ki ga tu spozna, izhodišče za mišlje-nje in za miselno družbeno akcijo. Kakšne konsekvence izha-jajo iz takega pojmovanja univerzitetnega štud ja? Naj-prej ta, da študij skrajšuje ali da ga vsaj ne podaljšuje, da razbremenjuje vsebino po-uka mnogih odvečnih dej-stev. Da borba proti pozitiviz- nekod skušali izboljšati u-spo&obljenost naših diploman-tov predvsem s podaljšanjem študija. Ker so nam v tej smeri upravičeno postavljene meje, ostaja tem tehtnejše vprašanje, kako sedaj v dolo-čenem ali celo v skrajšanem učnem razdobju z intenzivnej-šim in s pedagoško bolj pTe-mišljenim delom doseči čim več. S tern prizadevanjern bomo precej napredovali, fco bodo na voljo vsi potrebni učbeni-ki (skripta), ki naj bd vsebo-vali najnujnejšo osnovno te-matiko iz študijskih progra-mov in bi zato mogli biti zgoščeno naipisani skladno z obsegom stroke v študijskiL programih. Seveda naj kakor za predavanja tako za učbenik velja, da je njegova naloga, spodbujati k mišljemju. Taka naj bi bila tudi predavanja. Jasno pa je. da učbenik ne sme biti edina knjiga, ki jo bo študent jernal v roke, ker ga mora univerza usposobiti tudi za tehniko iskanja in uporabljanja še drugih, zlasti primarnih virov ter za njiho-vo kritično analizo. Ce pa bi se odločili. da sprejmemo na univerzo elemant srednješol-skega pouka — sistematično obnavljanje in razlaganj= uč-benika — bi b lo doskdno, sprejeti še nadaljnje značil-nosti osnovnošolske in sred-nješolske d daktike: uvaja-nje v učno uro, utrjevanje, spraševanje pri učnih urah, dajanje domačih nalog od da-nes na jutri itd. S tena pa bi prizadeli prav to. kar bi mo-riali pospsševati, namrcč sa-tnostojno delo slušateljev in njihovo usposabljanje za nji-hovo nadaljnje Lamo:zobia-ževamje. Nadaljnja pcsledica ome-njenega načina univerzket-nega študija je še ta, da za-hteva od učniih moči večjo pe. dagoško usposobljenost, ker jim nalaga dvojno nalogo: ne le posredovanje učne snovi, ki naj jo slušatelji pri izipitu obnovijo, pač pa tudi tako uvajanje slušateljev v stroko, ki bo zahtevalo od njih inten-zivTiejša udeležbo pri študij-skeim delu z višjimi oblikami vendar o nebistvenih p šanjih, kdaj naj povzame važ-nejše rezultate referata in di-slkusij, kako naj reagira na napačne izjave študentov, kako naj ji'h uvaja v deio s knjigo itd. Omenjam samo dva po-goja. ki sta za uspešnost se-minarskega dela odločilna, namrec pedagoški odnos vodje seminarja do slušateljev in pa tolikšno število asistentov in uonih moči, da bi bilo možno organizirati seminarje z manj-šimi-skupinami študetntov. Ker na ta način učenja vpli-va način spraševanja, bi bilo potrebno, obrazloženo preu-smeritev zahtevnosti do štu-dentov podpreti še s takim spraševanjem na izpitih, zlasti na diplomskih, ki bi ne zahtvalo od njih le reproduk-cijo. temveč tudi irezultate nji-hovega samostojnega dela. To je mogoče doseči, z ustrezno lzbiro in formulacijo vprašanj, pa tudi tako, da bi spraševa-lec zahteval od kandidatov iz večine &novi le okvirno zna-nje, na ravni učbenika in druge minimaline, obvezne li-tetature. Nekatere, sporazum-no s kandidatom in profesor-jem določene teme. pa bi mo-ral kandidat pripraviti za iz-pit temeljito, vendar ne tistih, ki jih je obravnaval pri pre-davanjih že profesor. Tako bi bili kandidati primorani po-kazati rezultate svoje tehnike študija in svoje sposobnosti za obvladovanje problemov tudi pri izpitih. ne le z diplomskim delorn. Zamisel, naj se udeležujejo študentje svojega šoianja s čim višj:mi oblikami um-"ke aktivnosti, velja v načelu za vse tri etape študija na uni-verzi. Medtem ko je za tretjo etapo sama po sebi razumijiva, je zlasti treba podčrtati njeno veljavnost za prvo, ki bi se utegnila izraditi v »memora-tivno« etapo. Nevarnp je namrcč, da bi profesorji ho-teč »čim bolje« izkoristiti kratko odmerjeni čas štirih se-mestrov, preobremenili štu-dente s tolikim gradivom. da bi si ga zmogli kvečjemu tre-nutno zapornnjevati in spet kmalu pozabiti, ne pa ob njem misliti. Ce bi se to zgodilo in če ne bomo v prikazani smeri napredovali tudi na drugi eta-pi, bo pričeia univerza vse bolj zaostajati za drugimi šo-lami našega šolskega sistema, ki so v tej smeri dosegle že lepe uspehe. S tem tudi odpa-de prigovor, da je taJc način študija za slušatelje prezahte-ven. Samostojno mišljenje ra-zvija danes svojim učencem že osnovna šola in ko bodo V prišli do univerte, bomo iii-z njimi težave, če bomo od njih samo zahtevali, naj re-pxc«3ucirajo profesorja in učbenik. Ker »dar« za razi-skovanje ni dar. ampak je v prvi vrsti z delom prislužena sposobnost kakor vsaka druga, je tudi zaradi raziskavalnega dela na tretji etapi potrebno uvajatj čim aktivnejše in sa-mostojnejše obllike študija že prej. sicer se bodo skozi me-morirainje tefko prebijale ustvarjalne sposobnosti. Foto Joco Znidaršič: Izgubljmka (zla-ta medalja na mednarodai razstavl štud. fotografije v Ljubljani Center in reforma študija Studijsko leto je pci kraju. Za nami je skoro leto dni aktdvnega dela v Zvezi študentov in pri izvajanju nadaljnje reforme visokošolskega študija. Preteklo ob-dobje je potekalo v znamenju zelo razgibanega ideolo-ško-političnjega dela in reforme študija. Prav je, da ob zakljačku naredimo abračun dela in ocenimo uspeh našib prizadevanj. v ^j. zadnja leta smo govorili o ideološko poiitičaiem delu, njegovih problemih in teža-vaih. s katerimi Se srečuje Zveza študentov. Iskali smo različne načine. da bi na tem področju dosegli vidne uspehe m se ne bi zadovoljevali le z manjšimi dpsežki. Skušali smo se otresti zgoli formalnega re-ševanja nalog, ki ni vodilo nikamor. Nova oblilka dela — marksistično izobraževanje v Centru za marksistiiciio vzgo-jo — je končno le prelomila mrtvilo in vnesla v naše ide-ološko - politično delo nove zamisli in elan, obenem pa je zainteresirala veiiko število študentov. Laihko trdimo, da ideološko - politična aktivnost na ljubjjanski univerzi doslej še ni zabeležila takšnega uspeha, kot ga je v preteklem obdobju center. 2000 &tuden-tov, ,od tega skoro polovica nečlamov ZK, dokazuje, da so tako organizacije ZK kat tudi Zveza študentov znale vzpod-buditi širši krog študemtov in ga pritegniti k delu. Ideološko politična aktivnost se je odra-žala tudi v delu Svobodnih kateder; te bi moraJLe postati na vsaki fabulteti tjriibuna iiz-menjave mnenj in nadaljnje družbeno - politične izobrazibe študentov. Kljub temu, da so na nekaterih fakultetah u-spešno zaorale ledino in si že pridobile svoj krog poslušal-cev, pa vendar nismo obdrža-li te koristne oblike pri polni zavesti. Center za marksistič-no vzgojo je marsikatero osnovno organizacijo ali pa Združenje uspaival. Mišljenje, da je dovolj, če študentje so-delujejo pri detlu centra, je napačno in škodljivo. Svobod-ne katedre bodo morale v pri-hodnje poleg centra postati glavno torišče politiono ideolo. škega dela,temelj malkrsistič-ne izobrazbe in spoenavanja našega socialističnega ra-zvoja kot sistema. Za teroeljito spoznavanje teh problemov pa ni dovolj pasivno sodelovanje pri delu centra ali svobodnih kateder, ampak aktivno delo najširšega kroga študentov. Ravno v tem pa bosta morali Zveza študen-tov in Zveza komunistov na nasi univerzi poglobili svoje delo in ustvariti pogoje ki jih taikšen način ideološko - poli-tičnega dela terja. St-udentov&ke brigade bodo tudi letos odšle na gradnjo avto ceste »Bratstva in enot-nosti*. Lani so dosegle zavid-ljive uspehe. Upamo, da bo tudi letos tako. To bo pono-ven dokaz, da se študentje za-vedajo pomena sodelovamja mladn inteligence pri graditvi socializima, obenem pa bodo P'otrd:ie, da naipcri in idelo na ideološko - političnem po-dročju ni bilo zaman. Reforma študija je bila dru-go področje, kjer sta v veliki m-eri sodelovali tudi Zveza študentov in Zveza komu-nistov. Uvajanje trostopenj-skega študija in inverzijo programov narekuje naš hiter gospodarski razvoj. Potrebe gospodarstva po strokovnjakih naraščajo iz leta v leto. Uni-verze pa s svojim dosedanjim načinom izobraževanja niso kos vsem potrebam! Velike zahteve gosipodarstva 90 tako na naši univerzi privedle do uvedbe stopenjskega študija, ki bo že to jesen pričel veljati na večini fakultet. Prj sestavlja-nju prograrnov za novi način študija so sodelovale osnov-ne organizacije ZKJ in Zveze študentov; nasveti študentov so v marsičem pripomogli, da bodo študijski prograimi živ-ljenjski in da bo takšen štu-dij dal zaželjene rezultate. Kljub temu. da so na veliki večini fakultet pravilno razu-meli pomen reforme in tri-stopenjskega študija, so se zlasti med nekateriml študenti pojavili negativni in napačni pogledi na vsebino in pomen reforme. V nekaterih primerih so celo člani ZK nasedli in za-stopali mnenje, da reforma ni izveddjiva. Pri tem so fcot do-kaz navajali prejšnje genesra-cije, ki so študirale pod dru-gačnimi pogoji. Taka nazira-nja so ostala v manjšini, ven-dar bo potrebno tudi v pri-hodnje dokazovati tistim, ki napačno razumejo razvoj, upravičenost in pravilnost re-forme in omogočanje študija na univerzi vsem. ki so za to sposobni. Posebno delu z mlajšimi študenti bomo mo-rali posvetiti vso pozornost in jih pritegniti k aktivnemu so-delovanju. Mladina, ki iz leta v leto -prihaja v vse večjem številu na univerzo, prinaša s seboj nove poglede in nova stremljenja. ki dostikrat niso v skladu s stremljenji študen-tov staTejših generacij. Prav to moramo upoštevati in po-iskati takšne oblike dela, ki bodo združevale vsa študen-tovska nazdranja in ustrezale njihovim težnjam po dejav-n-osti. Studij po novih programih bo zahteval maksimalne napo-re, vendar to ne sme biti iz-govor, da ne bi tudi ti štu-dentje sodelovali pri delu Cen-tra za marksistično vzgojo, svobodnih katedrah aJi svetih letnikov. Na vseh teh področ-jih bo treba vkljiičrti v delo tudi te študente in skupno z njimi poiskati način za aktiv-no sodelovanje. K večji aktiv-nosti bo vsekakor pripomogla tudi reorganizacija Zveze štu-dentov in uvajanje odborov ZSJ v letnikih. S tem bomo k delu pritegnili najširši krog študentov, ki bodo tako še bolj neposredno sodelovali pri upravljanju in reševanju svojih problamov. Zveza študentov in člani ZK se bodo morsili tudi v pri-hodnje kar najbolj posvetiti aktivnemu delu pri reformi študija in usipešnem nadaf-Ijevanju ideološko - politične-ga dela. Iskati bodo moraU nove oblike dela in vključe-vati vedno več študentov. V času, ko dosegamo velike uspehe na vseh področjih v gospodarstvu. morajo tudi štu-dentje s svojim deiom doka-zati željo po še hitrejšem ra-zvoju naše socialistične do-movine. Pri tem ne smemo skrbeti samo za študij, arnpak se mo-ramo zavzemati tudi za mar-ksistično izobraževanje, kajti naša mlada inteligenca mora poslati ne le dober strokov-njak, aimpak tudi dober druž-beni delav»c. »Vi ste kot partizani!« Misel, da bi obiskali Ijudi in kraje Slovenske Istre, ljudi s tega koščka slovenske zem-lje, ki je moral toliko prestati in toliko žrtvovati, da je ostal slovenski, je med nami. istr-skimi študenti že stara, kot je stara želja, da bi rekli hvala ljudem, ki so s svojimi žrtvami pripomogli, da lahko mi danes študiramo, da lahko že prve generacije istrskih si-nov in hčera prihajajo z viso-kih šol. S terni be&edami, natisnje-nirni na priložno&tnem pjro-spektu, smo člani Kluba štu-dentov okraja Koper krenili na štiridnevni pohod po Slo-venski Istri. Res je, vodila nas je potreba, da oživi spo-m:n na vse krvave slavne do-godke in kraje v Istri. da se še močneje zavemo, kakšne žrtve je prispeval naš človek za vse to, kar danes imarno in kar gradiimo za jutrišnji dan ter da se poklonimo spominu vseh padlih junakov. V štirih dneh pohoda smo obiskali šte-vilne istrske vasi: Korte, No-vo vas in Koštabono, Smarje, Pomjan, Laboro, Gradišče in' Hrastovlje, vse do Gabrovice, Čežarjev, Marezije in Kopra. karnor srno prispeli vsi utru-jeni, vendar polni nepozabnih vtisov. Težko boma pozabili prizor, ko je v Pcmjanu ob spomeni-ku padlim kolega Silvo ob spremstvu okteta recitiral pe-sem »Gluhonemi žrtvi iz Pomjana« (avtor ;>ipni'k-do-mačin Kocijančič), ko srao rni in vaščani kot onemeli po-slušali, stari materi pa so po nagubanih licih drsele svetle solze. Vedno znova bo oživljal spomiin na trpko - svečamo občutje, ko smo v skakii gra-pi pri Porštu zbrani ob gro bu partizanskega komandan-ta Frenka zapeli pesem «-Pre-čuden cvet je v graipi čirni-«. Vzpenjalo se je ob strmih stenah, komaj slišno pa ji je priipevailo šumenje potoka, či-gar strugo je pred sedemnaj-stimi leti pordečila kri junaka, ki si je s posdednjim nabojem končal življenje, da ne bi pri-šel živ fašistom v roke. V vsako vas smo prišli ne-napovedani in vaščani so spr-va samo z dvorišč gledali našo pojočo kolono in nam prijazno odzdravljali, sredi vasi, kjer smo se ustavili pred zadi*už-nim domom, pa so nas kmalu obstopili in nam že ponujali domačo istrsko črnino. Beseda je sproščeno stekla in pesem je postajala vse bolj živahna. Ob odhodu, ki se je precej za-vlekel, smo povprašali, koliko &mo dclžni. In kaj? Zamerilj so nam in stara ženica, ki so se ji izpod globoko na čelp potisnjene črne rute ganjeno lesketale oči, je vzkliknila.: »Saj vi ste vendar kakor partizani!« Besede žene, ki ji je naša pesem obudila spomin na kr-vava leta upora, so nam bile največje priznanje in bili smo nanje ponosni. Prav tako smo bili ponosni na darilo pionir-jev iz Pridvora s posvetilom: »našim študentom«. In veliko takih besed smo slišali v sle-herni vasi. Na vsej poti smo čutili, da nas preprosti ljudje sprejema-jo z odkritosrčno radc&tjo, da so na »svoje študente« ponos-ni in od njih tudi mnogo pri-čakujejo. Zavedali smo se, morda močneje kot kdajkolij kaj smo mi, bodoči intelektu-alni delavci, našim ljudem dolžni. A. B. Jugoslovanski študent 1960 Znanje in mišljenje na anketnih listih Kakšna osebnost je danes študent? Kaj zna in kakšne nazore iina? Katere stva«? je morai vsak anketlra- •• 80 njegove karakteristične navade, odlike in stremlienja? »* **2!en* po«*«*«! <*•*»?? tt j . v_ v., v . ., , , , J J , ,.,. , . , sledečih odgovorov: dolg šud«; V zadnjem casu smo v nasih casopisih lahko pogosto zasledili ankete, v ka- zastarcl pouk; materiaini pro- terih so poskušali najti odgovore na takšna in podobna vprašanja. Nekateri so biemi študentov; stetem fitipen- namnreč mmetnja, da je danažmjd jngoslovanski študent za vse precej&nja »ne- diranja; poma.njfcanje užbeni- znanka«, da je večkra/t nmmimljiva in nezanesljiva osetoost, ki svoje študen- ^ jntf"081 "** pred elJi in tovske dni preživlja v brezskrbnosti in veselju, da dozori v odgovomega in Reiativna večina (30 odstotkov) resnega državljana šele v pokldcu. Drugi zopet trdijo, da je študent osebnost, te počrtaia — doig študij. — katere glavne pozitivne lastnosti so predvsem optimizem, živahni realizem in slediJ*> tis«» ki s° nezadovoijni z m&teri&lnim položajem (21 macevtsklh in pravnih fakulte-tah, majbolj zadovo&jni pa so tehniki, gozdarji, agronoml, me- iznajdljivost. Kaj pri vseh teh mnenjih drži in kašen je res jugoslovamski odstotkov). Tisti, ki trde, da je dlclnci io. celo ekonomisti. študent v 1960 letu, je skušala ugotoviti naša anketa: . potrebno spremeniti slstem Sti- UredniŠtva vseh jugoslovanskdh študentovskih listov niso hotela iz skupno pendiranja, so na tretjem me- pripravljene ankete narediti znanstveno analizo, želela so samo, da iz bežnega stu« ™anj.ie °"ih' k* ^1*?1!?/ *• i j i vi i- v i . ., ,. . ,.«.... ,..,.,. „ . so oanosi nied preaavateiji ln pregleda nekoliko tisocev anketmh listov, ki bi jih morali lzpolniti študentje gtudenii ovira pri humanlzaciji vseh fakultet na naših univerzah, kakor tudi študentje višjih in visokih &ol, študija. Proti pričakovanju pa ugotovijo nekatere zanimivosti in dobdio zanimivo prilogo svojih glasil ob Dnevu #> ^10 "»aJhno število tistih, mladosti Uiose odločili za pomamjka- n|e učbenikov. Ker je dolg študij posledlca vseh osAalih faktorjev (pomanj-kanje učbenikov, sistem štipen-diranja, zastarelost pouka) mo-ramo na to vprašanje gledati dialektično. Vetidar &e nam zdt, da so maiterialni problem iz-brali študentje večkrat le iz na-vade, kar Je mogoče vzrok pri-stranosti in n«kritičuosti. Zo uvod nekaj statistike - Zbrali smo 1681 anketnih li-Btov, čeprav jih je bilo razde-ljenih dvakr»t več. Na »izgubo« smo računali, posebno še, ker «mo anketo izvedli ad hoc, brez poprejšnjega podrobnega načrta V Zagrebu je odgovo-rtlo na postavljena vprašanja 430 študentov, v Beogradu 342, v Sarajevu 362, v Skopju 287, v Ljubljani 129 in 131 v Novem Sadu. Studentje so izpolnili 1032, študentke pa 649 anketnih llstov. Ce bi jib zbrali po let-nikih, bi dobili naslednjo sliko-553 jih je n prvega lctnika, 768 iz drugega, 721 iz tretjega, 241 iz četrtega in 473 iz petega let-nika in od absolventov. Ocena za znanje: 6 točk (zadostno) Anketa ]e bila razdeljena na dva dela. Iz odgovorov na pet vprašanj prvega dela smo sku-feali dobiti sliko sploinega zna-nja Studenta, medtem ko naj bi drugi del ankete prlkazal mišlienje in odnos študentov do nekaterih družbeno-politič-nih in osebnih problemav. Kateri so izvršni organi Zvelneje ne poznajo. Velika večina je na vprašanje odgovorila le na pol, ® tem, da »o imenovall le Izvršni svet kot edini izvršni organ Zvezne ljud-gke skupščine. Mnogi s>o napač-no odgovorili in so to funkcijo pripisovali Zboru proizvajalcev, raznim komisijam Ln sekretari-atom. Nekateri tudi mislijo, da j!© izvršni organ Zvezne ljudske skupščine Socialistična zveza delovnega ijudstva Jugo-slavije. Nekateri odgovorS so ali rezultat popolnega nezani-manja ali pa neodgovorne ten-dencioznosti. Tako smo lahko na nekem anketnem listu pre-brali tudi to-le: Veliki in mali svet (ta je verjetno slišal za dubrovniško republlko), na drugem — svet narodov itd. Za-nimivo in obenem presenetlji-vo veliko je tudl število tlstih, kl na to vprašainie sploh niso poskušali odgovoritl. Pri odgovorih je vidna velika razlika v todnosti odgovorov med fakultetami in univerzami. V odgovorib so zatajili pred-vsem študentje tistih fakultet, ki so pretežno družbenega zna-čaja — pravnlki, ekonomisti in študentje filozofskih fakuJtet. Zaključek: niti šolska Izobraz-ba, nHi tisk in radio, niti idej-no-politična de^la raznih druž-benih organizacij niso mogll premagatl nezanimanja večine študentov, celo prl osnovah ustavne uireditve. Nekoliko boljSJ so rezultaftl na dr*ugo vprašaoje, kl je zah-tevalo poznavanje mariksizma in markisisftl&ne literature. VpraSanje se je glasilo: »V ka-terem delu piše Lenin o odmi-ranju države?« Točno je odgo-vorila skoraj pKrtovlca anketl-ranlh, ko so pravHno napisall, da je to Leninovo delo Država in revolucija. V odgovorih pa ao bila našteta tudi vsa druga Leminova dela, da, celo Marx in Engels s Kapltalom, Anti-dUhringom, Izvorom družine, privatne lastnine ln države itd. Nckateri &o si odgovore kar lzmisiilL Plod takšne domlšljl-je je »Država In pravo«, ki so ge priplsovali Leninu, a so za-radi varnosti poslavili pod na-elovom vprašaj. Med odgovorl smo zasledili tudi takšne, ki so celo navajali strani iz knjige Država in revolucija, na kate-rlh plSe Lenin o odmiranju dr-žavel Nesrečni Michelangelo Qe bl Michelang&lo lahko VKtal Iz groba in prebral rezul-taite odgovora na tretje vpraša-nj€, bi se verjetno razjezil. — Njegovo fresko »Pos!lednja sod-ba« ina stropu Sikstinske kape-ip v Rlmu so anketiranci prl-njegovim sodobnikom Rafaelu, nardu de Vinciu. pa bi prav gotovo nad »ugoto-vitvami«, da so avtorjl freske Piccaso, Paja Jovanovič, Van Gogh, Lubarda, Diirer in dru-gi. Kljub velikemu številu spo-drsljajev je pravilno odgovori-lo 991 študentov (v Sarajevu 308, Zagrebu 256, Beagradu 140, Skopju 131, Ljubljani 92 ln v Novem Sadu 64). Analiza pravilnih odgovorov po faikultetah kaže, da študen-tje, ki že na fakulteti nimajo neposrednega stika z umetnost-jo in kulturo, ne zaostajajo mnogo za svojiml kolegl s fl-lozofskih fakultet. Nasprotno pa so Imsili Študentje, kl so kon-čali gimnazijo, več u&peha pri pravilnlh odgovorih, kot kolegl iz strokovnih §ol. Mnogokrat gledamo preozko Naše četrto vprašanje je bllo zaradi vsejugoslovanskega ka-rakterja ankete postavljeno v razUičnih variantah. Stvidentje sfeopske univerze so morali na-vesti imeni dv«h ^iovenskih ži-večih književnikov, študentje ljubljanske univerze pa Imeni dveh makedonskih. Sarajevča-ni so morali poznatl enega slo-venskega Iji enega makedan-s^kega, Beograjčani dva ©loven-sika ln Zagrebčani dva make-donska živeča književnifca. S tem smo hoteli ugotovlti, v kakšni meri študentje geograf-siko oddaljenih republlk zasle-dujejo kultunno življenje, od-nosno književno življenje v drugih rapublikah. Rezudtat je bll porazen! Komaj deset od-stotkov vseh anketirancev je odgovorilo pravilno na postav-Ijiano vpražanje! Vendar upra-vičeno - sutnlmo, da je celo del teh pravilnib odgovorov rezul-tat sicupnih p&svetovanj in »na-porov" (istl odgovori na mnogih amtaetnih. listlh po vrsti). Študentje Ijubljanske unlver-ze najbolj pogosto navajajo Aco Sopova in Slavka Janevskega, nato sledlta Bogo Ivanovski ln Jordana Leova. Studientje dru-gih republik, ki so morali po-znati slovenske književnike, so &e odločili v večini za pesnika Cirila Zlobca, ki je med njlmi najibolj znan. Slede Janez Me-nart, Bratko Kreft in Matej Bor. Pesnikl so torej, z izjemo Bratka Krefta, med našlmi ko-legi v drugih republikah naj-bolj poznani. Kljub temu so si mnogi »pocnagali« z našlml že umrlinni bnjiževniki Cankarjem, Preš&rnom ln drugimi. Nekaj anketirancev pa nam je priso-dilo še Gustava Krkleca in Mi-roslava Rrležo. Majhno, število ve, da... 90 odstotkov aniketlranih ve, da imamo fakultete v glavnih mestih republik, razen v Tito-gradu (nekateri ®o preprlčanl da so falkultete tmdi tam, toda le malo lih ve, da inruamo fa-kultete tudi v Zadru, na Re&i, v TuzH. Danes mnogo govorimo in pišemo o ustanavljanju no-vih fakultet v minogih mestih šiirom mašte domovln©. Vejiko študentov ja to bllinjo bodoč-nost preneslo v Bedanjost in tako 90 dofoili faikuatete Spilt, Osijek, Nlš, Marlbor, Subotlca, Banja Luka, Zenica itd. Ves to kaže da so študentj« premalo se^nanjenl z mreio In razvojem visoJoega Solstva. Ta-ko zna od 129 ljubljansfkih štu-dentov, kl so sodelovali ipri an-keti, le 25 pravilno naštetl vse fakultetne centne v driavl. Ne po tastnih računih Odgovori na vprašanje o štu-diju In leistni orientacijl po študiju vzbujajo optimistlčne vtise. Največ študentov smatra. štirje zaljubljeni proti enemu razočaranemu Vprašanje »Ali ljubite svoj študij« je imelo štiri možne od-govore: ljubim ga; nimam ga rad, ker sa nisem sam izbral: Provinca n\ več strah in trepet, a vendar... O3roo vprašanje jla po di>lcani; čeprav ®e ne upira od-hodu v provinco, želi vendarle ostati v kraju šolanja in daje po vsaki oeni prednost afirma-ciji v poklicu pred zaslužkam. Oglejimo si odgovore na po-sameznia vprašanja nekoliko po-drobneje. Problem številka ena — dolgo študiranje N& vprašanSe »Kaj Je na$v©<-H problem našega vlsokega loi- nimam ga rad, ker me je raizo-čairal; v začetsu nls.em bii za-dovoljen, a sem ga kasnefje vzljubll. Najbolj pogosti sta bili prva in četrta varlanta. Štirje od pe-tlh aniketiraml In ekonomlsti največkrat izjavlja-jo, da bodo odSlf v provinoo. — Morda je ta odiačitev povezama z željto pa doibirem zasilužku. Toda motivi pri tej odločitvl niso odloči,lni. Zanimivo je, da je najmanj aniketiranih odgovo-rilo na vprašlanje — viseeno mi je. Mesto je Se vedno prlvlačno za mtioge, toda tudi provinca ni več strah in trepet — zaklju-ček, ki nam ga daje 1681 anket-nih lisbov jiugoslavaaiskih štu-dentov. Na vpraSanje: Kaj bi bolj že-lelJ, prvemstveno se afirmirati v stroki ali zaslužiti, velika ve-člna izbira prvo adtemativo. Za-služek je šele na drugem mestu. Precej študentov ugotavlja, da je povezano eno z drugim. Na ne-katerih fakultetah se je celo do 98 odstotkov študetov odločllo za afirmacijo. Karakteristično je, da velik odstotefk šfcudentov ljubljanske in zagrebške univerze povezu-je afirmacijo z zaslužkom. Od-govori kažejo, da v današnjih pogojih ni zaslužka brez afir-macije in kvalitete dela. Diplo-ma postaja slabši »adut« za do-ber zaslužek. Studentke višje gospodinjske šole pastavljajio s 96 odstotki afiraftacijo v družbi na prvo mesto. Prav tako tudi agronomi lz Skopja, medtem ko študentje VPŠ iz Beograda ce-lo 100 odstotno. Izjema so štu-d&n.tje gozdarstva v Sarajevu, ki edinl postavljajo zaslužek na prvo mesto. Njlm se z veliklm odstotikom pridružujejo novo-sadskl filozofi in tehniki. Za-nimivo pa je, da se študentje, kl so na skoraj vsa vpražanja odgovorili paravilno, ljubijo svoj študij in bodo odšli v provinco, želijo predvsem aiimirati. Mladi optimist in ponosni državljani Zadaja tri vpcažanja so bila posvečena mišljenjoi študen-bov o karakteristikah in absur-dih sodobnega sveta in odnasu do dosežkov in poti socialistič-ne Jugoslavije. »Kaj vas najbolj preseneča v današnjem svetu (prepad med bedo io bogastvom, napredek znanosi;! ln tehnike, amblcije veliklh sll, narodnoosvobodilTia gibanjia nerazvitih dežel ali kakšna druga stvar). Večlno glasov je dobll prepad med bedo in bogastvom. Kar 80 odlstotkov anketiranih se je odločilo za ta odgovor, vendar Pa tudi velik napredek znano-siti in ite-hnike vzbuja pozor-nost mlade inteligence. Mnogi se vesele možnosti osvajanja vsemlrja, modernih tmetod zdravljenja v medicinJ, lzkorl-ščanja atomske energije v mi-roljiubne namene itd. Precejšnje števllo sodelujočih je na svoj na6in komemtiralo tisto, kar jlh preseneča. Student drugega letnika gozdarske fakultete v Zagnebu pravi: »NIč me ne pxe-seneča, zanima me le, kako b0 Francijia prihodaj© genieradj« zadolžila z vojno v Alžirljl.« — »Preseneča nie«, pravi aba^Sf-vent mediclne Iz Sarajeva, »aa-tagonizem In delltev sveta n* blake kar nujno vodi k spopa-du.« Studentka pr^avne faikulte-te v Ljubljani pravi takole: — »Kako to, da Zahod ponovmo oborožuje Zahodno Nemčijo?« Dvanajsto vprašanje je bilQt »Mlslite, da obstaja realna moS* nost za začetek trefte svetovtj^ vojne?« Ceprav je danes v sv«-tu mnogo nerešenih problemov, kl lahlko vsalk čas povzročii0 tretjo svetovno vojmo, je 95 ačf stotkov naših študentov mii-ljeinja, da ®o svetovno javnd mneiij«, ravnotežje v vojnem potenciailu, negotov Izld vojn« in dejstvo, da atomska vojna ne daje zmagiovailca, pozitivnl faktorji, kl ohranjujejo mir. — Mnogi upajo, da na svetu nl veL norcev, kot je bil Hitler. V od-govorih pa se vendarle zrcall bojazen, ko navajajo poiitike Adenauerja, Franca ln Čang Kaj Seka. Ko sc odgovarjall na zadnj« vprašanje »Na kaj ste najbodj ponosni kot državljan FLRJ?«, so študentje dali osebne ocene dosežkov našega ekoncmakega in družbeno-političnega razvo-ja. Večina govori o zunanji po-litiki im uspehih sociailisti6ne izgradnje. Mnogi cenijo neod-visnast Jugoslavije, naš0 poll-tiko aktivne koeksistence. Stu-dentje iz Beograda so ponosnl »na našo solldarnost z državami, ki se bore za neodvisnost.« V razvoju Jugoslavije od leta 1945 do danes mnogi naglašajo povečanje (predvsem industrij-ske) pr-oizvodnje in uvedbo de-lavskega in družbenega samo-upravljanja, kl je »naš prispe-v&k k socialistični praksi« (Sa-rajevo). Student iz Beograda je ponoseni na FLRJ zato, ker je Jugoslavija prva država na sve-tu, kjer so delavci dobili pra-vico do samoupravljanja. Stu-dent iz Novega Sada Pa je na-pisal: »To, kar smo dosegli v pefcnaj stJh letih, opravičuje naS družbeni sistem!« Aiiketirani pogosto poudarja-jo velik porruen NOB in zaislu-ženo priborjeno svobodo. Od teh odgovorov smo Izbrali še — svobodo mišljenja in umetni-škega Izražanja ln pa vel.kane naše kulturne preteklosti — na-rcvdne pesmi, srbske srednjeve-• ške freske, Boškovič, Tesla, Meltrovič). Toda zdi s€ nam, da je v lmenu nais vseh odgovorll študent iz Sarajeva: »Vsak gra-ditelj te države — pravi in iskreni seveda — ve, za kaj žl-vi in kakšna bo bodočnost n.je-gove docnovine.« Anketo so obdelali sodelavcl »Studentskog lista« iz Zagreba. Ob drugi mednarodni zazstavi študentovske fotograiije v Ljubljani Zbližoaje med narodi, poseb-no Pa sodelovam}« &tudentwv-ske mladiue Je v ča»u, ko ves svet govori o mlrotfubiil ko-eksistenct potrebuo, da n» re^emo nujno. 2e davna želja StudentovRke-ga fotoamaterskega kluba v Studentavskem naselju t Ljub-Ijanl J« bila, da bi »rganJziral raz&tavo mednarodne študen-tovske fotografiie. Clani kluba pa tudi klub k»t celota so do-slej vedno častno zastopali slovensko pa, tudi jugoslovan-sko študentovsko fotogralijo na razstavah doma in v lujtai. Na takih rassstavah je mogoče pri-kazaiti drugim narodom na ze-lo lep način kulturo, iehniko in družbeni razvoj domovine; to i« tudi naS cflj, seveda Pa »e želimo tudi izpopolnjevatf, ta-ko da boino dosegli raven na-ših mojstrov. Vendar so nas že lani prebi-teli Hanf betograjskfh štnden- fotoklnbov ta organizi-rali prvo mednarodno raxstavo šiudentovsk« foiografije v Beo. gradu- ZaLetek Je bil skrojnea in teima pnrimema tudl mcdna-rodna udeležba, «aj so razstav-Uaai (nazen jugoslovanskih av-tor}«&€, fci ga je voda nosila 1fumw*4« v kolikor jih je zapisano uradnih bukvah ... »Kdo bi vedel, koliko nas je, saj pravijo, da. imamo v Andorri več kot tri tisoč avto-mobilov, a to še zdaleč ni res. Se ta koreta, v kateri se pe-Ijeva, ne bo več dolgo moja. He, he. vi ste tujec in gotovo ¦"te boste tega izblebetali fran-coskim »flikom«. Hotel sem izvedeti kaj več o teh avtomobilih, a baretka se je spomnila, da. sva priče-la govoriti o prebivaldh... »Zakaj je pri nas premalo prebivalcev? Vsa na jlepša vn. najboh plodna dekleta odide-jo v Španijo, vsi najlep&i in najkrepkejši fantje pa v Francijo. In vendar, lepo je b&ti državljan Andorre, a tež-ko je to postati, Nobenih dav-kov in prosta pot na obe stra-ni, mimo »guardie civil« in mimo »flikov«! Če bi pa radi postaii državljan naše dežele, vam že vnaprej povem, da je to sila kočljiva stvar. Ne, nič strahu pred formularji in za- Vasica Andorra la Vella — glavno mesto istoimenske republike, leži v dolini reke Valir, skrite med visokimi pirenejskimi pogorji Mimo mene je skoraj ne-slišno pripeljal avto. Planil sem kvišku, a prepozno. Ze je bU daleČ, zaman sem mu mo-hal in mu tiho — v jezina. suojo lastno nepozornost — otpsoval to in ono. Toda — morda mT $e sreča le mila — avtio $e je dfobrih sto metrov od mene ustavil in šofer se je s posodo rtapotil k vodi. Napis na »repu« me je opo-zoril, da imam apravka z ino-žemcem, a pomečkana baret-ka in od rdečih vin nikoli v&Gloščeno lice neznanca sta mi govorila, da je to malce nevsakdanje »vnozemstvo«. »Potujete v Andorro?« je prijazno vprašala baretka. »Kam? Kje pa je to?« »Nesrečnež! Niste še nikoli slišali za republiko, deželo svobodnih Ijudi, deželo prele-pih ___« Seveda sem slišal, takoj mi je šinilo v glavo! Bral sem precej nekakšnifo žepnih član-kov o žeprti državi, o kateri sem mel vtis, da obstaja le zaradi znamk in križank. Ni-koli je nisem resno jemal in $e na misel mi ni pri&lo, da bi ie dalo tja tudi patovati! »Gotovo ste že slišali za rvas, a so vam Francozarji naive-$U, da smo tam doma samo $hotapci. Nikar ne verjemite Imtim, ki kleveta}o navso zu-iknnjo trgovino...« Za vsafc, slučaj sem sedel v q,vtio, toda nisva še prešla pr-i)ih serpentm, ko sem bil že 6isto mehak in sem izjavil, da bi se rad peljal v Andorro! Republika je pod protekto-ratom Špamje in Frandje; nobena od teh držav nima ob-tdsti nad njo in obe jo imata. iiosilca te oblasti sta osebno Šfcof iz Urg.ela v Španiji in prm> tako osebno predsednik fruncoske republike. Med nji-Ijtoa je predsednik štiriindvaj-Sptčlanskega andorrskega re-jyy,bUškega sveta kot »uprav-mk de facta«. Andorra je zelo majhna. — 3pretka m vedela povedati, holiko kvadratnih kilometrov meri, dejala pa je, da ima njegova domovina čez pas 30 kilometrov in od nog do gla-ve .pet kilometrov ueč. Tudi o vrilnvo^fn-t j.e baretka meni-ln " -+v,o ni toliko. sliševanjem o vašem polltič-nem prepričanju! Še mala ne. Toda — tporočiti se morate s »pvfoillo«!' »In kdo je to!« »Pubilla« je najstarejše ne-omoženo dekle v republiki! Ta, ki je sedaj na vrsti, je sta-ra 47 let; že cetih 15 let čaka ženina.« Pred nama se je spustila belordeča zapornica franco-skih carindkov. Preko obmej-nega prelaza »Casa« je pihal rnrzel veter, vrhovi gora so se svetili in na nekcuterih je bilo videti že prve zaplate snega. »Kaliko imate denarja pri sebi?« je vpraSal carinik, »Kaj imate v nahrbtviku? Po kaj greste v Andorro?« »Gospod ima 3.500 frankov, v nahrbtmku ima p&potno o-premo, v Andorro pa gre s tu-rističnimi nameni ...«, je na-glo vn v domačem narečju zrecitirala baretka. Lahko sem samo še prikimal. »In ta avto«, je pomenljitio a v šali dejai carinik baretki. »Kateri senjor v Barceloni se bo vozil z njim« »Tc je moj avto«, je sprego-vorila baretka resno, vendar s tcakvm naglasom, da se mi je zazdelo, da sem prodrl za ped globlje v problem o prej ome-njerrih 3000 andorrskih avto-mobUih.... Pribiižno sto mestrov od tu, kjer se prelaz prevesi proti dolini na drugo stran, je na kl&pi ob cesti sedel stražar v žen stražar v nenavadni uni-formi, od katiere mi je ostola v spominu le čepica. Bila je štirioglata m čvid/na. MoL je zaspuno mežikal in, ne da bi vstal, zcmahnil z roko, kot bi hotel reči: »No, pa bodtte do-brodošli!« Do glavnega mesta rejmbli-ke je bilo še z&lo daleč. Po strmih m z redkfan gozdom poraščenih pobočjih sva pol-zela v dalino. Tu m tam se je pokazaila majhna vas. »Cesto so zgradili Francozi,« pripoveduje bar-efika, »ko so se pred desetimi leti spomni-li, da je njihov vpliv pri nas premajhen. Ko so bili gotovi, so se tudi Španci lotili posla. Čeprav daleč naokoli rH na španski strani nobene asfalti-ra\ne ceste, &o privlek% vso asfaltersko ropotijo iz Baree-lone in asfaltirali del poti med Andorro in svojc mejo. Kdo bi vedel, morda so tudi oni ugotovili, da vmajo pre-majhen vpliv pri nas. Zvedel sem, da je tako tek-movarnje med španskimi w francoskimi zaščitniki sila ži-vahno in da imajo državljani te majhne države od tega pre-cejšnje koristi. Za tak in po-doben trud, za to prizadeva-nje Špancev in Francozov mora mala republika plačeva-U vsaiko leto obema protek-torjema honorar: urgelskemu šfkoiv 460 vo-rot ;>i r.......-<"-P_ mu predsedniku republike 960 frankov. Izplačvlo opravijo na zelo svečan način ob prisotno-sti predstavnikov obeh »vla-davjev«... To je hkrati tudi edini državni praznik v An-dorri. Člani republiškega sve-ta so sicer opravljeni .v sta-rinske noše, a pod temi ma-škarami se skrivajo zviti mo-žakarji, ki znajo paložaj obr-niti v svoj prid. Ko se je ne-ko francosko podjetje zani-malo za gradnjo Mdroelek-trame na rek% Vaiir, skim lastnikom za neznafino odškodnino, ki je le talikokrat večja od kupne ce-ne, kalikršna je stopnja pri-jaieljstva med določenima — Andorrcem in Špancem. Na-varno gre za štirikratno vred-nost.... Qkreyniku — ineden od goooH o Amdorri. Ver.od Vasas Štadij Mesto v dveh državah Ilo je pepotftaaa o Beriinu, mestu, kd se že virsto l#t n« uimaikjne z doievnega reda sve-fcavroeiga tisfca hi repertoarja vs©h moigoičiifa. ikoofeirenc na vi-sokieim, višjem in naavišjem ni-voiju. Dve Nemčiji v enem mestu, dlvoje dxtižbeni|h uredi-tev, «3ivia Srba, čsve, zastavi in dvojni razliini dlenaT ki že mnogo raizlionosti in nasprotij nia oibeh straineiii m«je. Ceprav meda ni označena z bodičask) žioo temveč samo s tablami, je vendar čutiti v zraku, v otona-šanju lijiudi, v gibanju in po-stopkih to mejo boli kat kate-rokioili drmgo na svotu. Za ziačatnio točko našetga sprehoda po Berlinu vzeaniinio zelo poznana Bipandieinbujrškja vrata. Ntekoč je bdl to center mesta s štLrdmi milijoni prebi-vaLceiv. Daneis leži to6no na meji in deli vzbodni Betrlin od zaihioidneiga. Zaoimivo j«, cLa J8 čietverorvprega nia vtratih obr-njena s hirbtiom proti zahoidne-mu Berlinu, na vzhod, In na-me&to da bi vrooiiiji iLsiodie prižiel Vsiiod tifc pred Brandeniburšfca vrata. Ce i&rou dodiasno še k in policaje - n&, ©ni in strami, patean dotoiTno Biriandeinibuirtšfcih vrsst, katkr&ia sio danes. 1 = 4; 1 = 1 — to je vsatoo-dneviia vailutna naičiiniica B«r-lina, zsabodaSB iin. yi?fh(Odiiie miar-ke se ne inazlfiaa|«ijio sa^ao po obUfcS, temv«ii tiidi po vredno-sti. Povsod v zaihodmem Berli- cajribuške uimetnije, da bi oj>aiaovalcih ^bCbdili čim Tako se je končala v Teheranu pot z avtomobilom okoli sveta. Z objavo gornje slike so teheranski časopisi začeli z nabiralno akcijo, ki naj bi štndentom omogočila uresničiti njihovo zamisel nazaj v Francijo — po dru-gega. Zraven je hudomušno nome&kml in rcezurriel s&m, da tisti tovor — avto je bU seveda prazen — ni bil har tako. Počasi sem pričel mar-sikaj povezovati in zdelo se mi je, da oba Španca, k% sta prišla ptt aperitiv v inozem-stvo, pri vsem tem verjetno nista čisto nedolžna. Nadalj-nji razgovor z baretko, ko je avto hropel navzgor proti pre-lazu Casa, mi je potrdil vsa sumničenju. Tiste avtomobile kupujejo v Franciji rabljene au je nešteito naenjaloev, ki za-memjavatio zahodine jmaitoa za vzihiodine in sicer v irazmcrju 1 : 4. Vendar to ni člsto točno. Zia emo vzhiodik) miariko lahitoo kupite v vzh&čunean Boflirtu praiV toilifeo blagla iooft za. eno zalhoidiio v Zaihiodinieim; in to ]« računioa 1 : 1? Vipiroišatie s«, aalkajj se • »izplača« jsafoodu me-njaiti mairikie v iraiz'mi©rju 1:4! To pa je tisto, kar &e imemuoe poiMfca, farobina besedia, Jororfi-teljeva piatliica, k! priganja Vzhiod in Zabnd, da izvajata 1q zairadJ tega iiraajo catrioaiki pofce trofce čte&&m, tjato moratie v proasjiailivali vzlioidkiieiga BeiriMna vediio, fcadiar feaj kupite, pdka-zati osebmo irikaziidcol Nlajprej je treba polkaaatl osebn.o iz-kaznJoo in šefle potem je mo-goče nafcupoivaiti — neinavadiio in edlnstveno na evetu, toda potrebnio. če pa živite v ziaho-dm©m, vaš brat pa v vzbodmem Beirlinu, obstoji neslkončnio in tudi zaito imajo mnogio, mmoglo dela . . . KVART SONCA — RUSKI SPOMENIK Od Brandenburških vrat pro-ti vzhodu se razteza zraan bul-veo* iip, nakač niajLepša ulica Berlina. Na zaihodu je to ulica 17. junija. Lahko se spomniite, da je to dan krvavih demon-straoij v vzbodnem Beirlinu. V neposredni bližinl na vzbjodru strani je ^rostor, kjeir so bili unadli Hitlerja, Goeibel&a in Gordnga. Kot nemo opozorilo štrlie razivalLne, ki jih nihče ne žeii pospraviti. Na zahodu se taiktoj Pffi vratih začenj-a ekspe-dmentalna četrt Berlina ali Kvart somca; tu xia. meji je vse najlepše, kiar je zahod mcnge] dsti — zgradbe in arhiitetktoosk(> riešfttv«/ se kosajo s fantaiziijo Ttl je znana kongresma dvora-aa4 pratw3is zafooamo 20 pfetmigov! Pozno po polnoči, ko je resta-vracija ostala praizna, je oble-'xla plašč, ki se je s svojiml ^lizanimi rofcavi ločil od bo-jate večerne obleike, in se iz-v hladni b&rliiruski mar- do 60 miark. To pa je še por sebao težko, ke>r je študijskl zelo oster. Nemški študent^e imarj,o pxe-cei svojih časopdsov, v katerih obravaiavaio dogodke doma in po svetu. Bri neda-vnih antise-mitskdh izpadih so ost.ro prote-stLnali in demonstriraii. CloveJc dobi vtis, da si ne žele povnait-ka stairega; to se vidi tudd v njihovih časopisiih. Netnški štuilcrstje demonsfnrn.io idi povišanja univerznih taks Sobota zvečer, ko vsi poči-.¦ajo, razen avtomatov in re- lavracij! Berlin polagoima to-:e v spanje, pdjan od piva i« očitka in medtem ko koraikam ;omiov, vidlm velike, otožne lave oči avtomata za 20 pfe- nigov. NEMŠKIIZPITI K-u gledamo nemške turiste i-n iih rjoslusamo, bi kmalu verje- Barlin je veliko mesto, ure in ure se lahko vozite Po njem, pa še ni konca. Vendar so stvari, ki jih vsi vidijo in po katerih je BerJin steven. Pire-cejšezi del mesta ]&. še vedao v irazivallinaii. V nekem delu Beirliriia je med bombairdira-njem umnio v eni noči pol *ul-lijona ljUidi, v Berlinu je ša vedaao »hudičev« krnh iz ruš&-viin, ki jih' nAso mogli spraviM niitkaimor. Kot rakaste nane zi-jajo prazni prostori med naj-gostejšimi blcnki hiš. Pros'loxi so večji od nogometnih igrišč^ prazni, bxez trave. Se vedno se lahko med ruševinami po-slopij vidijo polomljene poste-lje, med luševinami, ki ponočf kot nem opomiin štrle v zirak. Opazujete Neince, vzhodne ln ziabodne, kako ^e, delajo *a se prepirajo. Sprehajate se v vedrem marčevskem dnevu in nenadoma vas presuinejo žvižgi raketnih letal, ki prelete nebo. Zdjrzn^ete se in nasmieh ivain zamre na ustnicah. Spomnite se, da so očetje teh miladih ljU)di marširali po vaši deželi in segali smort in strah. In iščete, krčevito iščete, če je ostiailo tudi v njih kaj tega. Ali se""'iwiaijo še vedno zia višjo xaso, koliiko je med njimi na-cistov,, kaj jim bodo braizgoti-n« na obrazih. in vojne baze v Spaniji! . . . In odferijete, da nlso vsl enako lijubeznivi: v mn&gili očeh opazite sijaj, ki ni prija-teljski. V razgoviori-h so Šfcu-dentje vi-deti apoliitičrii, na uni-veirztah Pa imajio številne tije z vsemd mogoičimi mi. Med ndimii je ptrecej fa§istov, kar pa pollcijo nitt zianima. Nemci živijo, delajo, se pi»-pirajo in oborožujejo. Zive V dvefo pokmcah enega B«riin§, v dveb. Neoničijah iji Cailaa^a, <» se bo vojra kon^ala. Drattta Tenneesseja W11llflmsseh končih in krajih visi čez njo nepopravljivo trudno meso, je to res sme&no? Glej, kwkc se nosi poraz, zapomni si zase, toda molči! Pestre produkcije AIU Kot vsako leto je bila tudi v letošnjem štu-dijskem letu vrsta produkcij slušateljev Akade-mije za igralsko umetinost. Ndcatere so bolj uspele, druge manj. če se sedaj ob koncu študijskega leta ozremo nazaj, vidimo, da so študentje AIU pod vodstvom svojih pedagogov imeli letos kar okrog deset produkcij vštevšd produkcije dramske igre ter ritmične gimnastike in plesa. Razen tega bodo do 1. julija, ko se zaključi praktično delo na aka-demijd, imeli še dve produkciji in javno predstavo. IV. letnlk dramske igre pod vod-»tvom prof. Vide Jovanove je lmel v tem semestru poleg produkcdje Dogodek v mestu Gogl, o kateri smo že pisali, še produkdjo Be-govičeve drame Brez tretjega (re-žija sl. IV. sem režlje Kemali Lilo). V glavnlh vlogah so nastopili Anton Petje, Marija Benko ln Len-ka fcerenčak. Isti letnlk prlprav-lja letošnjo javno predstavo Gi- randouxovega deila Za LuJcrecljo v režljl Mirča Kraglja. III. letnlk dramske igre, Bluša-telji hon. predav. Janeza Jermana je imeJ letos dve produkciji: Sha-kesppearovo tragedijo Julij Cezar ter odlomke Othella In Hamleta. Istd letnlk pripravlja Molišrovega Ljudomrznika in Izsiljeno ženitev. Režijo vodi slušatelj IV. sem, re-žije Marko Marln. n. letnlk dramske igre Je pod vodstvom preds. Mlre Dandlove uprizoril dramatizacljo Tavfiarjeve Visoške kronlke, Vitomila Zupana kratko partizansko dramo Trl za-poznele ure ter odlomke lz Potr-čevlh Kreflov. Režijo Je vodll A. II. sem. režije AndreJ Stojan. I. letnik dramske igre lz razreda prof. Slavka Jana Je im«l svojo edino produkcljo oziroma kontrol-nl nastop 1. junija. Razen produkdj dramske lgre je bDa v lefcnem semestru Se pro-dukcija vseh letnikov tz rltmlčne gimnastlke in plesa pod vodstvom prof. Pina Mlakarja. Sredi Junija bo imel III. letnlk produkcijo iz umetniške besede. Ta študij vodi M. Saričeva, režljo Kralja Edlpa, s katerim bodo nastopili, pa Mi-hajlo Busič, sl. II. sem režije. Poleg Stevilnih produkclj so Blu-šatelji AIU gostovali s Shakespea-rovo komedijo Kar ho&ete v Ma-riboru, Celju, na Delavskem odru v Ljubljani, v prvlh dneh juilja pa bi morali nastopitl tudl na Pri-morskih prlredltvahi LJubl« činstvo navduši za oktet. Prire-ditvl je prisostvoval tudi jugo-slovanski konzul iz Celovca, tovarlS Boris Trampuž s sopro-go. Naslednji dan smo se z Go-sposvetskega polja pripeljali v Radiše. Dvoje velikih kljuka-stih križev (domačini pravijo, da jih sploh ne opazijo več) na poslopju, kjer bo koncert, ne more zmotiti prisrčnega srečanja domačih in naših pev-cev. Zvečer nas v Svečah po-zdravi dr. Zwitter. Zadnji dan: oktet snema za Radlo Celovec, c^ledujemo si mesto, fotogra-firamo se pred Lindwurmom, sprejem na jugoslovanskem konzulatu, slovo od tovarišev s Prosvetne zveze. Ob naši poti do meje v Sent Rupertu zapo-jejo Cirilovi pevci nad poruše-nim spomenikom koroškim partizanom otožni Ecce homo. Koroška in koroški Slovenci — srečno! poželeinja, Stekleno menažari-jo in Tetoviirano rožo — vse odlično režiran^ in izvrstno odigraTio. Tak<> lahko rečemo, da nam Williams ni tuj in da smo k premieri njegovega Orfeja prišli z že dokaj trdno ustvar-jenim mnenjem o tem velikem in zanimivem ameriškem dra-matlku. Pa nas je Orfej vse-eno presenetil, pretresel in vzdramil iz konvencionalne otrplosti. To je dramsiko delo eksplozivne intenzivnoisti. pr-vobitne, divje in nenavadne brutalnosti, silna kritika in svarilo pred zlom, ki Je v ljudeh, vmes pa prizori, polni senzibilne, krhke nežnosti in notranje duševne lepote, ki jo — začudeni — sami odkriva-mo, ji napeto sledimo in upa-mo, da bo zmagala, pa se nam v kratkem, rezkem hipu vse skupaj podre m izgine; zlo je zrnagalo. Ker se s tem skle-pom ne moremo sprijaznlti, se ob naglem, nenadnem koncu skaraj trudoma zavemo in ne-kam pobiti vzdramiino s tn?p-kim priokusoon iin morečim ob-čutkom. Wil]iainsov Orfej ne trpi srednje poti — od gledalca ter-ja odločitev: za ali prati. In težko se je odločiti aa »lEaoti«. Kljub ugovorom zaradi nena-vadnosti sujeta in morda od-daljenosti za nas tuje proble-matike. Osebe Williamsove drame so izjemni ljudje v Iz-jemnein okolju, nenavadnih življenjskim usod, burnega temperamenta in enkratnih nravi. Tako jih tudi vidimo; razlikujejo Se od nas. Morda jim zavidamo njihovo pčšte-no odkritost, pripravljenost na vse. njlhov hrelpeneč krik po življenju. ki ga živo občutdjo do zadnjega vlatkna svojega telesa. Morda pa nas tudi plaši njihov nenavadni tem-perament in bujne reakcije, lastne ljudem, ki so v bistvu sestavljeni iz grobih, še ne-oklesanih prvinsklh ede-mentov. Toda najsi se odločimo tako ali dnugače, si moramo ven-darle priznati.da nasWilliams nikaikor ni pustil hladne in ne-priczadete. In kadair dramatiku uspe, da razgiba in razburl gledalce, v poizitivnem ali ne-gativnem s'mislu, je svoj na-men dosegel. Williamsu to v polni meiri uspeva. Seveda pa sam tekst ne za-dostuje; od vsake posamezne uprizoritve je odvisno, kako in na kakšen način bo razbur-kala občinstvo. Goreča strast-nost v izražanju najrazličnej-ših občutij in celovita ne-posnemljivost izrazniih sred-stev telksta, lahko deduje pri neprizadeti realizacijl ohlap-no, nepristno im prlsilieno. Psi-hoza v draini je vseskozi na-bito polna z grozljivostjo, po-mešano z brutalnostjo, so-vraštvom in nizkotnih niedse-bojnim sumničenjem, kar «e vse sprošča v hipnlh, presene-čujočih reakcijah na draen način in z originalnlm reAeva-njem nastalih siiuacij, kljub temu, da je resume — breziz-hodnost. Zaradi tega pretres-ljivega kon&nega akorda, ki ga nismo pričakovali, ker ga pač tudi nismo želeli in smo upali. da bo pisatelj le do-končno izipeljal lep© rešitev, ki jo je nasnul tik pred groz-ljivim koncem, odhajamo s predstave z bolečo glavo mučnih misli in neprijetnim občutkom sramu zaradi nas, ljudi, in tega. kar nosimo v sebi, moirda globoko skrito, a je Williains brezobzlrno raz-galil. Ljubljanska upriaoritev v Jamnikovi režiji je nihala med dobrim in povprečnim, včasih le s komaj določljivo mejo. Ze sam Williamsov tekst se mestcma kar nekam zgub-Ija v predolgovezni konverza-ciji in opisovanjih v stilu ro-manov, ki izhajajo na osem sto straneh m ki jih človek be-re zlagoma in s presledki, če-prav so tudi zelo napeti. Jam-nikova režija je te momente še bolj poudarjala. vsaj v za-četku. Pozneje je uprizoritev, v veliki meri ttudi po zaslugi igralcev veliko pridobila na tempu in originalnosti ter ne-posredni razburljivosti vzdušja. Drama Orfej se spušča prikazuje puhlo in zlagano življenje nekega maihnega mesteca na ameriškem Jugu. Ljudje, ki življo v tem me-stecu, se morda prav nlc ne razli-kujejo od meščanov katerega koli drugega podobnega kraja. Majnm so v ffvojem čustvovanju in ome-jenl v doživljanju in razumevanju, pa be*no sovražijo vsakogar, ki se razlikuje od n]lh in ga želijo uni-Clti, kar tudi storijo. Z maščevalno naslado ln brez premisleka tepta-jo okoli sebe vse, kar se morda uplra njihovemu konceptu. r Tu je tragični lik Caroi Cutre-rove (Duša Počkajeva), bogataške-ga dekleta, ki je iz razočaranja zailo na pot prostitudje. Zaradi upora in trme ter brezmejnega so-vraštva ln studa do vsega, kar jo obdaja, vftdoma in hote pada vse globlje do dna blatnega brezna, a ostane prl vsem tem lep, svetal ln čist lik. Kjej blizu Je Val Xavier (Lojze Rozman), potepuški brftzdomec, kl Je v svojem čustvovatiju in mo-drovanju še nekje na meji priml-tivnosti, toda je v svojem bistvu skrajno pošten, trden v načelih ter globok v Custvovanju. Sam zase In izobCen od okolice trmasto vztraja v svojem konceptu živ-ljenja, da na koncu na grozovit naftln umre. S tem drago plafia svojo izjemnost. Lady Torranceova (Stefka Drol-Ceva) je prav tako izjettien ftlo-vek. Prlseljenko in tujko po rodu, divjega temperamenta, je mrzla in trtla okolica ni nikoli sprejela. Pa tudl njo že dolga leta ohranja pri življenju zgolj veliko sovraštvo zaradi kiivic, razočaranj in po-nlžanj, kl jih Je morala prenesti. Dožlvi pa izjemno srefto - v tre-nutku največje radosti umre. Tudl Vee Talbotova (Vida Jiw»» nova), žena mrkega, nečloveU^ surovega šerifa (France Presetnlk)* se pred resničnostjo nelepega ttv-ljenja zateka v svoj odmaknjojl svet versko fantastičnlh vlzlj, kl jih z nespretno roko, a toplim sr« cem prenaša na slikarsko platnoi želeč si razumevanja. Ostali - obe klepetavl malom»« 4čanki Dolly Hammaova in Beulah Binningsova ter njuna moža Pee Wee Binnings ter Dog - »Pes« — Hamma (Helena Erjavčeva, Mlla Kačičeva, Aleksander Valič ter Stane Cesnik) ustvarjajo vzdušje inesteca. - Jaba Torranca, Lady-nega moža, ki ji je ubil ofieta ln požgal domačijo, ]e igral Jože Zu-pan. - Boris Kralj kot David Cu-trerer, Ladyn mladostni zapeljivec je bil togo figurativen. — Stefka Drolčeva je kot Lady Torranceova bila sprva krčevita in nesprošče-na, premalo naravna in južnjaiko temperamentna. Pozneje Je nape-tost popustlla, igralka se je raz-živela in odlično zalgrala. Prevod Mire Mihellčeve teče gladko, odrsko; morda je sem pa tja kakšna beseda ali stavčna kon-strukcija le preveč knjižna. - Sce-na Nika Matula je v stilu njego-vih dosedanjih, je pa - kot vse« lej - uporabna, Ceprav morda ne-kam prenatrpana. - Spremno glas-bo je napisal Bojan Adamič. Wllliamsov OrteJ, kot ga gleda-mo v ljubljanskl uprizoritvi, nu še zmerom pretrese, to pa bolj za-radi samega teksta in avtorjevega umetniškega prijema. kakor pa ga-radi uprlzoritve same, pa Cfttudl ne vpletemo sem pomislekov za-radi nekaterlh režijskih detajlov. Kak drug tekst bi nas v enald ali podobnl realizaciji pustll po-vsem hla?« mu reče. »Tam z«naj nekje, v okraju Flat-bush?« »¦»¦Ne,* reče vdild fant. »Nekje zunaj v Bensonhurstu. Vendar ndsem bil še nikdar tam. Kako bi prišel tja?« »Jezus,« reče mali, pa se praska po gla-vi — videl sem, da tale mali fant ne ve, kaj bi — »zadel si me, šef. Se nikdar nisem slišal za ta kraj. Ali ve kdo od vas, fantje, kje je to?« mi reče. »Jasno,« rečem jaz. »To je zunaj v Ben-sonhurstu. Zlezi v Fourth Avenue express, izstopi pri Devetinpetdeseti cesti, pelji se z lokalno progo proti Sea Beachu, nato pa izstopi na križišču Osemnajste in Triinšest-desete Avenije in korakaj mimo štirih blo-kov. To je vse, kar ti je storiti,« mu re-čem. >>Kaj pa še!« se razburi nek pameten fant .ki ga še nikdar nisem videl. »Le kaj govori?« se je repenčil. Bil je pameten, vi-del sem. >>Ta fant je znorel! Povem ti, kaj ti je storiti,« je rekel velikemu fantu. »Pri Šest:1' rideseti moraš prestopiti na vlak, ki vozi p^oti West Endu,« mu je razlagal. »-Iz-stopi pri križišču New Utrecht in Sestnaj-ste avenije. Korakaj dva bloka povprek, štiri bloke navzgor,* mu reče, »in prispel boš prav tja.« Oh, bil je pameten, ta fant, veste. »¦Oh, kai res?« mu rečem jaz. »»Kdo. pa ie t e b e toliko naučil?« Razjezil me je, ker je bil tako pameten. k>Kako dolgo pa živiš tukaj?« ^M vprašam. »Vse svoje življenje,-" mi reče. »¦Rodil sem se v Williamsburgu. In o tem mestu ti lahko povem stvari, ki jih še nikoJi ni&i mi reče. »Kaj rcs?-« rečem jaz. »Res,« reče on. »No, potem pa mj lahko o tem mestu p stvari, kd jih tudi ndhče drug še ni-koli ni slišal. Morda te stvari ustvarjaš sa**n, ponoči,-« mu rečem, »ponoči, preden greš spat — če ne izrezuješ papirnatih punčk.« «Ohf kaj res?« rral refie. «-Zelo si pame-ten, kajne?-« Oh, ne vem, kaj bi rekel,« mu rečem. »Moja glava je taka, da je do zdaj pitdči še niso uporabljali namesto Lincolnovega spo-menika,« mu rečem. »Ampak dovolj sem pameten, da »poznam oslarijo, če jo vidim.« »Kaj res?-« mi reče. «-Pame>ten fant, kaj? Vidiš, tako si pameten, da te bo nekega dne nekdo pobožal naravnost po smrčku,-« mi reče. »Tako zelo si pameten.« No, pritisnil bi ga, kjer ie bil in kakršen je bil, pa je prihajal moj vlak in rekel sem mu samo: »Ze prav, opica! Zal mi je, da ne morem ostati in poskrbeti zate, ampak še te bom videl ,upam, da na pokopališču.« Potem pa rečem tistemu velikemu fantu, ki je ves čas stal poleg: «-Ti pa pojdi z menoj,« mu rečem. Ko sva stala v vlaku, mu rečem: »Kam pa nameravaš v Benson-hurstu? Katero številko iščeš?« mu rečem. Veste — mislil sem si, da bi mu mogel pomagati. če bi mi povedal naslov. »Oh,« mi reče, »nobene številke ne iš-čem. Nobene številke ne poznam tam zunaj.- »Kaj pa potem hočeš tam zunaj?* re-čem jaz. *Oh,-« reče tisti fant, »grem kar tako, da si og^dam kraj. Všeč mi je njegovo ime — Bensonhurst, saj veš — pa sem si rekel, da se bom spravil tja in si ga ogle-daJ.* »Kaj me hočeš vleči za nos?« mu rečem *Kaj bi me rad imel za norca?« Veste mislil scm, da bi fant rad bil pameten. »Ne,-« m] reče, »govorim ti resnico. Rad hodim okrog in si ogledujem okraie s čed* nim. >meni, kakršno je to. Rad hodim okrog in si ogl dujem vse okraje, kar jih je,<- »Kako pa veš, da sploh so takšni okra-ji,« mu rečem, »-če še nikoli nisi bdl tam?« ^Oh,« rnii reče, »imam zemljevid.« «-Z e m 1 j e v i d ?« rečem jaz. »•Jasno,-« mi reče, »zemljevid imam, kjer najdeiu vse te okiraje. Vedno, kadar grem okrog, ga vzamem s sabo,« mi reče. In Jraus! Tedaj ga je dzvlekel iz žepa in bog mi pomagaj, res ga je imei — govoril je resnico — velik zemljevid celega prekle-tega za... mesta z vsemi različnimi okraji. Saj veste — Canarsie, pa East New York, pa Flatbush, Bensonhurst, South Brooklyn, The Hedgths, Bay Ridge, Greenpernt — vse prekleto mesto je imel na tistem zemlje-vidu. «Si bil v katerem teh krajev?« rečem jaz. »Jasno,« md r ?če, »bil sem skoraj v v«eh. Prav včeraj sem bil spodaj v Red Hooku,« mi reče. »Jezus! V Red Hooku!« rečetfn jaz. »Kaj pa si imel tam spodaj?« »Oh,« mi re^e, »nič posebnega. Kar spre-hajal sem se. Oglasil sem se v mnogih to-čilnicah in kar je še tega,« mi reče, »ampak večino časa sem se kar sprehajal.« ^Kar sprehajal?-« rečem jaz. »Seveda, '-nn potem je eden teh fantov skušal priti nazaj, pa je točaj potegnil izpod pulta svojo basebalsko palico in fant se je po-tolažil. »Jezus!« sem rekel. »Red Hook!* »S^eda,« reče on. »Tam sem bil, res «-No, bolje zate, da ne hodiš tam blizu,« rečem jaz. »Cim dlje si od tam, tem bolje zate.« »Zakaj? «reie on. »Kaj je narobe s tem krajerr.?« »Oh,« rečem jaz, «-to je prav takžen kraj, da je dobro. če si daleč proč od njega. To je prav takšen kraj, da je bolje, če se ga izogibaš.« >»Zakaj?« mi rfeče. »Zakaj je tak?« Jezus! Kaj naj počnem s fantom, ki je tako trd? Videl sem, da nima nobenega smisla, da bi mu karkoli razlagal, saj ne bi ved-?l, o čern govorim, in tako sem mu samo rekel: ^Oh, nič. Lahko bi izginil tam spodaj, to je vse.« »Izginil?« reče on. »Ne, n€ bi izgiml. Saj imam zemljevid,« mi reče. Zemljevid! Red Hook! Jtzus! Nato mi je fant začel zadajati neumna vprašanja vseh vrst: kako velik je Broo-klyr i~i če se znajdem v njem in koliko časa bi potreboval, da bi spoznal Broo-klyn. »Poslušaj,« mu rečem jaz. «-To misel M kar zdaj izbij iz glave,* mu rečem. »Nikop ne boš spozi il Brooklyna,*< mu rečerh. »Nitt v tisoč letih. Jaz živim tukaj že vse svojt življenje,« mu rečem, »pa še zdaj ne vsega, kar bi moral vedeti o njem. morež ttovt i . $ č^-dalje pogostejšim g&s .¦„. aau««ii študenitovskih diruštev in s.kupin iz.os-talih jugoi&lovanskih mesi Seciaj je festival postal ogk dalo umetnosti in imteletktuai-nih infcereisov jugosilovansikir študentov in njihovega zaaima-njia ter aktivnegia poseganoa v unieitinostna vprašanja. V prcgraimu XIV. jugostovan. skega fe&tivala so sodielovala tri študentovska kulturno umet-niška društva, sed«tirih glasfoemih. treih liikovnih in e>ne igiralsik'.. ateademije ter _tudien*Ti ne znaš?« «-Ne,*< mi reče. »Ne več, kot en zamah ali dva. Nikoli se nisem naučil.-« »No, pa saj je lahko,« rečem jaz. »Vse, kair ti je treba, je nekoliko zaupanja. Jaz sem se r"učdl tako, da me je starejši brat sunil z doka, ko sem bil osem let star, pa še oblečer sem bil. ,Plaval boš,' je rekel. »Plaval boš, kot je treba — ali pa boš uto-nil.' In verjemi ali ne, plaval sem! Edna stvar, ki jo potrebuješ, je zaupanje. In ko se enkrat naučiš,-« mu rečem, »ti ni treba več skrbeti. Nikoli več ne boš po-zabil. To ti ostane, dokler si živ.« »Znaš dobro plavati?« me vpraša. »Kot riba,« mu povem. »V vodi sem prava riba,« mu rečem. «-Naučil sern se pla-vati prav takrat, na doku, skupaj z dru-gimi otroci,« mu rečem. »Kaj bi storil, če bi videl, da se nekdo utaplja?« me vpraša fant. »St ril? No, skočil bi za njim in ga po-tegnil ven,« mu rečem. «-To bi storil.« >»Si že kdaj videl koga, kako se utap-Ua?*> mi reče. »Seveda sem,« mu pravim. »Dva fanta ge^p Vjdel — obakrat na Coney Islandu. Blla sta predaleč od brega in plavati nista rnala. Utonila sta, preden ju je kdo mo-gel doseči. « »Kaj se zgodi z ljudmi, ki utonejo tu-kaj?« mi reče. »Utonejo kje?^ mu rečem jaz. »Tukai v Brooklyinu.« »Ne vem, kaj m.isliš,« mu rečem. »Se nikdar nisem slišal. da bi se kdo utopil takaj v Bro^kl^nu, razen v plavalnem Moenu, morda. Tu v Brooklynu se ne mo- reš utopiti,« mu rečem. »Utopiš se lahko kje drugje — v oceanu, kjer je voda.« »Utapljanje,« reče fant, pa gleda v svoj zemljevid. »Utapljanje.-« Jezus! Tedaj sem spoznal, da je bilo z njim nekaj narobe, imel je tisti nori pogled v očeh, ko te je-pogledal, in nisem mogel vedeti, kaj bo še storil. In ko se je vlak ustavil, sem iz-stopil, čeprav še ni bdla moja postaja — ampak izstopil sem in počakal na nasled-nji vlak. »No, na svidenje, šef,« mu rečem. »Pa qjkar si ne ženi k srcu.« »Utapljanje,« reče on, pa gleda v svoj zemljevid. »Utapljanje.« Jezus! Od tedaj sem se tisočkrat "spom-nil na tega fanta in razmišljal, kaj na svetu se je zgodilo z njim, potem ko se je odpravil v Bensonhurst, ker mu je bilo všeč to ime! Pa hodil je ofcrog po Red Ho-oku, sam in pono&i in gledal v svoj zem-Ijevid! Koliko ljudi sem že videl, kako so se utopili tu v Brooklynu! In koliko časa bi potreboval fant z dobrim zemljevidom, da .i spoznal vse, kar je treba vedeti o Brooklynu! Jezus! Kakšen čuden fant je to bil! Res me zanima, kaj se je zgodilo z njim! Za-nima me, če ga je kdo tresnil po glavi, ali pa se še vedno prevaža po podzemski že-leznid, sredi noči, s svojiim malirn zem-Ijevidom! Ubogi fant! Rečem vam, moram se zasmejati, če se spomnim nanj! Morda je zdaj že uvidel, da ne bo nikdar živel dovolj dolgo, da bi spoznal ves Brooklyn. Fant bi moral zapraviti vse svoje življe-nje, da bi spoznal Brooklyn skoz in skoz. In še potem ga ne bi poznal. KO SONCE ZAHAJA Počd.si, eden za drugim so prihajali kla-teži i7 goščave, z nemarno hojo ljudi, ki iih ne priganjata niti čas niti delo. Spu-stili so se po nasipu do železnice in sc vzdolž tračnic brez naglice napotili proti vndnemu stolpu. Najstarejšj jih je morda imel petdeset, pa je bil taka razvalina, taka brezoblična mešanica premočenih cunj, razmršenih las in človeškega tkiva, da bd mu bilo nemo- goče določiti starost. Bii je tak, kot da bi ga raztopil močan naliv in ga vtolkel v zemljo. Najmlajši je bil svež kmečki fant z jasnimi, začudenimi očmi. Najbrž jih ni imel več kot šestnajst. Se trije so bili: mlad mož pn tridesetih, imel je dihurji obraz in zelo malo gornjih zob. Korakal je opre-zno in njegove obč-utljive noge očitno niso bile. vajene dela, ki jim ga je nalagal. Bil je triumf umazane elegance. Zavihal si je bil ovratnik suknjiča in porinil roke globoke v žepa, koščena ramena pa je pri hoji porival naprej, kot bi kljub vročemu dnevu prezebal. V ustnem kotu mu je vi-sela zmečkana cigareta in ko je govoril, je komaj zganil z ustnicama. Od vse petorice je bilo le na dveh vi-deti znako pristnega klateštva. Prvi je bil majhen, z razbrazdanim obrazom in oči je imel trde in mrzle kot ahat. Crta njegavih ust je bila tanka in poševna. Drugi, okrog petdeset let star, je imel mogočno zibajočo se postavo in razrit ob-raz poklicnega klateža. Obraz ln postava sta izžarevala svojevrstno brutalno pleme-nitost. Na tem obrazu, razbitem in kakor izsekanem iz granitne skale, je bilo mo-goče bratd strašno zgodbo njegovih potovanj — zgodbo o trušču razbijajočih koles in enoličnosti neskončnih cest, o krvavih pre-tepih in brezobzirnih ubojih, o barbarskih divjinah, o divjih, krutih in samotnih raz-daljah Amerike. Po. sem naravno je bilo, da je bil vodja. Stopal je molče, ravnodušno, ne da bi se po kom ozrl in se mogočno zibal. Ustavil se je, segel v žep in si zvil cigareto, ki jo je prižgal z enim samim vzgibom roke. Medtem je deček ves čas pobiral stopi-nje za njim in mu nepremično zrl v široki hrbet. Ko se je mož ustavil, je deček prišel vštric, se prav tako ustavil in ga še za tre-nutek gledal, nekoliko negotovo, toda še vedno z istdm izrazom neomajnega zaupa-nja. Klatež, ki se mu je dim počasi sukljal iz nosnic, se je premaknil in nadaljeval svojo mogo^no, zibajočo se hojo. Dečku ni rektl ničesar. Kmalu pa je spregovoril, gro-bo, toda z nekakšno robato prijaznostjo: »Kam greš, dečko? V Veliko Mesto?« Fant je molče prikimal. Zdelo se je, da bo. nekaj rekel. Vendar ni rekel ničesar. »Si že bil tam?« je vprašal mož. »Ne,-« je rekel fant. »Se prvič klatiš po cestah, kaj?« »Ja,-« je rekel fant. »Kaj je bilo narobe?« se je zarežal mož. »Preveč krav na farmi, ki jih je treba molsti, kaj? Je bilo to?* Fant se je za trenutek negotovo zare-žal. ^Ja.« »Sem si misMil,-« je rekel klatež in se robato zahehetal. »Jezus! Spoznam vas na miljo daleč... Prav,« mu je rekel z grobo, osorno prijaznostjo, »če grež v Veliko Me-sto, se me drži. Tudi jaz grem tja.« »Ja,« se je vmešal mali mož z ustmi, podobnimi brazgotini. Zarežal se je: »Ja. Drži se Bulla, dečko. Spravil te bo skoz. Pokazal ti bo — svet, nič te ne vlečem! Peljal te bo k Limonadnemu jezeru in v Kruhovo dolino — saj ga boš, Bull, kaj? Pokazal ti bo, na katerih drevesih rastejo šunke in kje koruza zari na grmovju — saj je tako, kajne, Bull?«< Posmehljivo je še-petal: »Drži se Biilla, fantek, pa b<^ nosil bisere... A-a-a-ah! Smrkavec!« Glas se mu je naenkrat spremenil v renčečo hudob-no®t. »Kaj za vraga misliS, da smo, smrka-vec! — Same težave z vami!... Cisto v redu nam je bilo, preden so začeli prihajati vsi ti smrkavci!... Zakaj za vraga naj bi se ukvar^aM z njim!-« je hudobno renčal. »Kaj za vraga misliš, da sem — dojilja ali kaj? Zgubi se, fantek,* je grčal in nenadoma dvignil pest, kot bi ga hotel udariti. «-Iz-gini! Kaj naj počnemo s tabo!... Pojdi zdaj... Za vraga, izgubi se že vendar, do-kler tc ne treščim po glavi.* Bull se je za trenutek obrnil in s po *ledom tnolče ošinil malega klateža. »Poslušaj, Mug!-« je mirno spregovoril. »Zdaj pa pusti fanta pri miru. Kant osta-ne, ti je jasno?« ^A-a-a-ah!« je mrko zahropel mali. — *Kaj pa se gremo, no? Kaj smo-----otro- Ški vrtec, ali kaj?* »Poslušaj,« je rekel Bull, »saj si me slišal, kaj?* »A-a-ah, pri vseh hudičih!* je mrmral mali. »Jaz že ne bom-----pestoval dojen- čkov.* »Saj si slišal, kar sem rekel, kaj?* j6 pono iJ Bull. V glasu mu je trepetala grož-nja. »SliŠal sem te. Ja!« je mrmral mali. »No, ničesar več' nočem slišati iz tvojega gobca. Rekel sem, da fant ostane — in fant ostane.* Mali je tiho mrmral vase, rekel pa nl ničesar več. Bull je še nekaj časa mrk6 zrl vanj, potem pa se je obrnil, se presto-pil in sedel na voziček, prislcmjen k steni barake. «-Pridi, dečko,* je rekel grobo in brskal po žepu za cigareto. Fant se Je napotil proti vozičk^ »Imaš kaj čikov?« je rekel mož in Se vedno brskal po žepu. Fant je izvlekel za-voj cigaret in mu ga ponudil. Bull si je izbral cigareto, jo prižgal z enim samifll gibom in s široko, mogočno kretnjo spustil zavoj v žep. »Hvala,« je rekel in jedki dim se mu je pričel sukljati krog nosnic -Sedi, dečko.* Fant je sedel poleg moža. Dva klateža sta se spogledala, se prekanjeno nasmeh-nila, potem pa je mladi, umazani gizdalin sunkoma stresel z glavo, se zarežal z vdr-timi, brezzobnimi usti in porogljivo za-mrmral: »Jezus!« Bull m rekel ničesar. Sedel je in kadil, nekoliko nagnjen naprej, trden kot skala, Skoraj se je že stemnilo. Se je bila v zraku medla večerna svetloba, toda na brezoblačnem nebu sq se že začele lealce* tati velike zvezde. Nekje v gozdu je tekl« voda. Od nekje daleč daleč si lahko na pol slišal, na pol slutil enakomerno ropotanj* vlaka. Fant je sedel in miroval. Prisluško« val je v mrak in molčal. Prev. L. KralJ literarna tribuna dar nisem. Strah me je za-držal, strah, da bom nekoga razočairal, nekoga, ki ga lju-j bim. Nekaj časa sem bil čisto le. sen. A toplota ženskega telesa te segreje, pooasi dvigneš ro-ko, objameš telo, ki bi lahko nekoč bilo tvoje, samo tvoje. In drobec sreče 3'e v tem... Pa njeni lasje. Lepe dolge ki-te, ki jiih danes nima več. »Oprosti, sanjalo se mi je, da padam v brezno, pa sem morda res kričal.« »Lahko noč!« Obrnil se je k steni. Sena-prej sem strmel v vrata. Sko-zi špranjo je svetila luč. Men-da iz hodnika. Zunaj je padal dež in vijoličasti bliski so od časa do časa osvetlili sluzasto rdeče strehe.. V sobi so smr-čala utrujena telesa. 1VAN PLANINŠEC \ Apollonlo Zvest: Poietno popoldne Nekoč bova llahfco vsako *¦" \ noč tateole skupaj. Imela bova "v dom, otroke. ti boš v službi, jaz ...« Potopil sem glavo v njene lase. Vse sem že razpLetel. Morda sem celo poljuboval j raunen^. Parevefi sejn tyl . d& bi to V«del. Za ta»- Naenkrat so se vrata hitro odiprla. Slkoznje je pomolela glavo Serafina. Sobo ]e prele-tela z očmi in se ustavila pri moji postelji. Potipala je žim-nico, čistiia nekaj z rjuhe iti ti. j iščem med fan- ne ssnafo bfai pttJa- MALI OGLAS Hčem žensko, vidna in mere prtf niso važne, ki bi hoiela ¦ menoj delltj večerne spre-ftode. Iiahko je lepa, 6e pa nJ, tpdi nič ne škodi; satf poinad radodarna, &e pwvcč lepo-natrese. Zellm pa, da zna veliko go-da se preveč ne boji fipov, da se zna sauna zabavati m da se ne boji smrti iz dol-0očasja. Moja malenkost je za enfcrat še birez pokMca in od fia&a do časa brez strehe in brane. Za naprej — kaže sla-So. Ze od desetega leta nosdm tiroke konfekcijske hlače za 4va tisoč dinarjev in tesm hla-jam nadredini suknjič, ki je eaino za nekaj pair dražji. Po-leg tega imam še: ene konfek-cdjske hla^e, dve srajci, dvoje epodnjih hlač, ene čevlje z luknjo, nekaj zvezkov, neyem ijE katere dobe miojega življe-naa. okrog petnajst kilogra-mov knjig, ki jiih prenašam v kovčku, potem imam poleg krtače za čevlje še kravato. ki jo nosim okrog viratu ob red-kih svečanih trenutkih, dru-gače pa v žepu. Ostale potreb-iU-ne si izposojam od dobrih Ijudi. Poleg svojiih in izposo-ienih predmetov imam še in-cteks — UTadno potrdilo, da se ttčim za inteligenta. Nimam: strica dkektoitja^te-te v Ameriki, ©četa., ki zasluži trddeset tisoč na mesec, ni-mam štipendije in zvez, dovolj velikega plašča, stalnega sta-novanja, idealov, plesnih čev-ljev, načrtov za bodočnost Jn tako dalje... Honorarno se zanimam za literaturo in živeče pesnlce. Sodelujem v dveh oragnizaci-jah in enem kltibu z — mc^ča-njem. Kadar mi kruli v žSod-cu (ali v glavi), poskušam pi-•ati spise, ki niso ne novele, ne črtice, niti romani in jih ne objavljajo, ker so brez ta-lenta in trohiice soli. Vsa Vrednoet je v papirju, s kate-flm si lahko pozimi za nekaj eekund pogreješ roke, ali raz-jeziš kakšnega tovariša ured-nika, a!li pa odpravlš nadlež-nega pnijatelja. Najbolj temeljito se poglab-ljein v spanje. Priljubljen ko-Odiioek mi je britje s starimi brltvicami. Sicer sem soliden državljan, ki malo govori in v&asih pomisli tudl na to, da bl tnorda bilo potrebno študi-rati. Star sem bil že dvajset let, adaj pa jih še nimam tride-get. V tem času mojega ždv-lieiija so mi že izpulili rao-dinostni zob skupaj z nekateri-ttii drugimi zobmi. To je men-oa ti»di najvažnejši dogodek, ifii sem ga doživel. V moje ve-Mko veselje mi je ostalo v vi-8}ml 175 centimetirov še nekaj las, ki pa vedno hitreje izpa-dajo. Razočaran še nisem bil, zaljiubil sem se enfcrat, pa še tatarat, pravijo. nesrečno. To bl biJo zaenkrat vse, več ust-tto. Cenjeaie ponudbe pošljite H$. naslov: Sprehodi v sput-irfk, aii pa se osebno zglasite v »abi, na pločnifcu, travniku ete ogLasov. Pa tudl ljudje iz oa$e vasi so prlžli. Da bi videli, aa-to so prišli. Strmeli so vaqie z ubltlini očmi in odputimi usti. Zmajevali so z glavaml. Na obrazih pa sem jim bral: »Tak res, tudi ta. Zgubili smo ga. Saj sem rekel, požrl ga bo svet. Svet in mesto. — Moj »¦Pe visaj pokažtt« ^Zakaj pa bi bilo to do-bro?-« ^Posknšaj razumetd. Prvi si, ki ga Imam rada. In vem, da si dober, plemenit, vse razu-meš, pa leip in mo^an si.« »¦Nikogar nočem razočarati. Vsak me lahko Vldi takšnega, n srečen. ^ 80 paič sami trenutki. In nje-nlim besedam setn vea?$L. »•Zjuttaj ti bom sikiidial ka-vo in drv ti boan prlnesel za ves dan; ti boš lahfco miroo spala. In ljubil te bom, lju-bll...« (Da, otroSike sanje so najlepže. Oh, kje ste?) Božo Levec: NEGIBNE MINUTE Nocoj je večer čisto prazen, brez zvezd, brez oblakov, razbita kitara brez strun. Nekaj hiš in dreves na obzorju so črne kulise brezkončnega odra, ki so ga zapustili igrald življenja. Na dnu večera ležim negiben, brez veselja in žalosti, brez srca. Nocoj je večer čisto prazen, le na kulisah dreves čepi mesec kot velika srebrna Uorklja, ki ne more, ne more vzleteti. Čaka, da bx> jutro s prebujenim ritmom korakov pregrvalo to gluho, neskončno negibnost. teRti. One so samo bos že razumel.« »Hvala* podzkušam.« »Zakaj tako malo govoriš? Pa niti zmenil se nasi zame. Končno pa sem le bila novin-ka. V»i drugi fantje so plesa-li okoli tnene, ti pa kaitooir, da me ni. Ne maraž žensk?« >HPrav nasprotno!-« >^Pa me bož hotel za prtia-teljlco? Ml boš brat? Ho&em takega brata kot si tl! BoS?« že tako hočeš. zakaj pa ne.« »¦Z menoj boš hodil na spre-hode, se pogovarjal, in tudi t«pla se bova.* Zasmejala se k z glaeom, ka se ne da opisati. Hodila sva na sprehode, se pogovarjala o stotiih rečeh, magveč o literaturl ira žen-skaih. Marsikaj mi je poveda-la. »Včaslh bi se kar obesila na pirvega moSkega, ki ga sr«6a«i. Še sreča, da je mrzla voda na svetu, ta vedno pomaga.* Zasmejala se je s svojim ne-npo&o&sm smehom. In jaz je ni^em razumel. To se nvi je ma&čevalo. A nič zato. Rekli so, da je tuberkuloz-na in da je zato prišla iz me-sta na deželo. Dolgo časa sem verjel to, bil z njo, kakor s sestro. A ona tega ni hotela. Zaniinal sem jo, kot muzealca zanima star. sprhel predmet. Vtepla si je v glavo, da sem poseben predmet v muzeju moštva, »Ali imaš rad Majo?« »Te to zanima kot sestro?« »•Ne ravno, ampak zdi se mi, da še nikoli nisi imel ženske. To mi že lahko poveš, kot sestri. — Zakaj molčiš in gle- daš tako zamorjeno?-« • »Ce ti ni kaj prav, si po-išči drugega pirijatelja.« »Nočeš bitd več moj brat?« >>Tega nlsem rekel.« »Veš, rada te imam tako priden fantek si.-« Prtjela me je za roko in moiral sem teči z njo, kakor otrok. In takrat sem bil res še otrok. Ko sva se vračala s prehoda, je v gostiilni izpila kozarec Jteanja, potem še enega. Na poti v intemat je hotela, da jo nesem, d® 30 objamem... Odšla je s smehom na ust-nicah, tistim nemogočiin sme-hotn. In vrata so se tretjič odprla. Vstopila je. Naglavno ruto je potegnila čisix> na čelo. Rame-na je imela povešena, hrbet uipognjen. Obraz ji je bil na-guban in izmozgan od rojstev in dela. Morda celo od udar-cev. Volneno japioo je odpe-Ia. Iz njenih prsi je zavel duh po 6enu, žurgi, sveže zoranih njivah. Francka! Spomin Je prinesla s s«boj, spomin na svet, kjer kruh di-ši po znoju in kamenju, na svet, kjer ni kavam Jn par-fema, kjer šumi suho seno namesto žensMh kril, kjer ima vsaka frata svoj vonj, svojo zgodbo. O. čudežni svet, kjer se kre-še kamenje, kjer padajo smre-ke, kjer defcleta dišijo po kravah, praproti in znoju. kjer je skrifo po globačah to-liko veselja in.žalostj. Kaj te nisem dovolj ljubil? Kaj sem storil, da si me pozabila, da te pozabljam? »¦Virni se in glej, da moje hčerke ne bodo veČ nosile tež-kih nahrbtnikov, da jih ne bodo več pretepali, da... Vrni se in prinesi koSček svet-lobe iz velilkega sveta, košček sre6e, in jo vsadi med nas, med te hribe. In ne pozabi, da si bil nekoč naš. da si revež, ki je šel iskat boljSi kruh, za-se, za vse nas. In pazi, svet je velik, pravijo, da se ne iz-gubiš. Drži se, kakor da bi kosil in ko boš pri kraju, za-vriskaj in oglasili se ti bomo. Odhajaš sreči nasproti, zasnu-bi jo in 3*0 privedi med nas. Jaz te bom morda počakala, če te ne bom, nič ne žaluj...* Tako je govorila, ko je bila še dekle. Danes ima šestero otrak, sedmi je na poti. Mož jo od časa do časa pretepe, da ve, čigava je. Sicer pere in šiva, viači težke nahrbtnike, lezm v7časih z možem v posteljo in vstaja ob štdirih ... Večkrat ves dan nič ne je, ker šestero Lačnih ust ne pozna usmilje-nja. V trgovinah je drago, krompir gnije, plača Je pre-majhna, živeti pa je treba ... »Erancka, saj nisi ti! Proč, čme misli, proč prividi in laž. Francka, domov pridein. Veš v velikem mestu ni sreče, ni je v kavarnah, ne v debelih bukvah. Pri nas bomo delail srečo kar doma. Ti, jaz in drugi. Počakaj.. .* Planil sem k vratom in jili odprl. Na hodnlku je bila tema. Samo na podu se mi je zdelo, da nekaj žari. Morda solza moje matere. »Francka, jtitri bo vse diru-gače...« JUTRI BO ZOPET NOV DAN. ao me obiskale: Maja, fla Prancka... In drugi -• da se nasmeiinejo ob &po-Qum}u čuda, 'kl se je priteplo \m c&sotičndh krajev naše lepe to ne zma pisati pastiir je bl'1. Pri meni je ko-sil. Mi-dva sva podirala v Pre-volnikovem. Mi smo skupaj delali spomenike, granitne kocke... Skoda ga je, ni več naš. Kaj, le kaj ga je gnalo v dolino? Saj je iimel tudi doma kruh. Res. črn in trd je naš kcruh, a vendar. Tam v svetu, v blišču žuljev, tam je morda drugače; saj sem rekel, tam ni njegovo mesto. Škoda!-« In začeli so odhajati, ne da bi spregovorili besedico, sklo-njenih glav in podrsavajočih korakov. Kakor od pogreba. In nikoli več se ne bodo vrni-li. Nikoli več... Obrnil sem se v postelji na drugo stran. Vstopila je. Sajtno oči so ji gorele. Prsi so se ji za spoznanje hitreje dvigale. Obstala je med vrati, podoba hrepeinenja, prva pomlad, ki tiplje s svojimi rokami za ne-skončnim. Košček jasnine, ki zasveti v duši. Potem izgine. Ostane samo senca, In vpraša-nje, zakaj je ni več. Maja... V postelji smrčiio utrujena telesa. Za bloki se trgajo zad-nje Ijubeče besede. Sroa ne-vidno jočejo. Nekje umirajo ljudje in solze, ta neusahljivi vrelec, orjejo po licu. Nekje se poraja življenje, nekje so ljudje, ki ob glasbi razbijajo kozarce in jedo lepo pečene piščance. In nekoč je biil nekje večer s svojim prijetnim še-petom prošenj in nekoč je bila nekje mati, ki ni joikala od prezira in žalosti. Nekoč — motrda je še danes — je bilo nekje življenje... V postelji smrčijo utrujena telesa. Maja stoji med vrati. Pla&ne oči ji žainijo. «-Zakaj si tak?« ^Kakšen? Zaradi oglasa? človek moira nekaj početi, pa čeprav nekaj norega.« >>Kakšnega oglasa?« »¦Ah, nič. Na nekaj sem mi-slil.* «-Me ljubiš? Zakaj mi sko-raj nikoli ne poveš tega?« »Nikoli nikomur n\h ne po- kakTšen sem. — Ti pa si naj-čudovitejša, najpotrpežljivej-ša deklica na svetu. Nisem te vreden. Če dva živita skupaj, ne more samo eden dajati. Jaz ne znam dajati. Sama vidiš. Najbolje bi bilo, da crfcnem.« «-Ne bodi tak. Včasih me je kar strah. Tako čudmo govo-riž. Odženi te misli, bodi ve-sel...« »Hočeš govoriti malo počas-neje, bi zapisal. Dober re-cept.« »Ne delaj se cinika. Saj jaz ne zahtevam nič od tebe. Sa-mo včasih bi rada vedela, da sem ženska. Pa nikar me ne razumi napačno...-« V temi je njen obraz ves zardel. »-Me sploh poslušaš?« »-Da.« Prispela sva. »Ob enajstih pridem. Lah-ko?« Priikimala je. V njenih očeh sta bila strah in veseilje. Malo sem počakal, potem pa stopil za n3*o v jedilnioo. Pšenični zdrob je bil prismo-jen. Avtomatično • sem ga po-jeded iin obsedel pri mizii. Pri vsakem koraku je pod zacvilil. Ko sem prišel do vrat, sem bil popolnoma zbit. Zdaj še vrata. Lepo počasi, da se ne prebudijo ostale! Zakaj tiho? Rad jo imam, čeprav ne olbešam tega na velik zvon. Je to kaj slabega? Dovolj sem star, da lahko ... Položil sem roko na kljuko. Čisto narah-lo, kajti noč je zahrbtna, vsak šum te izda. In vzgojiteljica rahlo spi... Brez velikih te-žav sem prilezel do postelje. Mirno ]'e ležala v njej. Samo oči so ji gorele. »Si le prišel! — Cenim te in tl zaupam, lahko ležeš. Sa-mo potiho, da ostalih ne pre-budiš.-« Takrat bi bil najraie zbe-, žal, zbežal kam daleč, da se o* bi nlc-oli več vroil. A vcn- Privila se je k meni, mi po-ljubljala usta, vrat, oči. Zdfe-lo se mi je, da mi vrača živ-Ljenje, da nikoli nisem videl žensk, pretepenih in zgaranih, da nikoU ni bilo polomlje-nih stolov, razbitiih skled, plašnih otroSkih oči, M dbjo-kane prosijo in vonjajo duh po žganju in vinu, da nikoli ni Živei deček, kd je dvigal pretežke kaimne. Zdelo se mi ]e, da sem se znova rodil za lepše življenje. za tako življe-nje, ki ga sploh nl. Pozabil sem, da nosim preikratke re-saste hlače, težke okovane čevlje. pozabil — samo enkrat se mi je to posrečilo — nase. Na ustnioah gem hotel ču-titi tdsto telo, kii me je drugič rodilo, tiste velike, trde prsi, iz katenih sesam mleko življe-nja, tiste roke, ki me božajo ^Marko, saj 3'e še veliko dni pred nama. Ne predal©č. No, le lezi sem, glavo položi na prsi in poslušaj kako tiktaka notri. Ali ni lepo sanjati, sa-njati v dvoje, o sreči in vese-lju, 0 vseh lepih stvareh, stvareh, k jih nikoli ni biio in jih nikoli ne bo, sainjati...-« »¦Da, sanjati...« »Jaz ne znam živeti. Nočem, da bi bila zaradi mene ne-6rečna. Jaz ne znam vedno ljubiti. — Poišči si drugega fanta a pazi, niso vsi angeli ...¦** »Že spet začenjaš! Oh, da bj te mogla razumeti!« In nekega dne si je res po-iskala drugega fanta. Stala je pred vrati z veliki-mi plašnimi očmi. »Pojdi, nisem te klical. Be-ži, preveč te ljubim, ljubim na svoj način. Sem pač pote-puh, oblak, ki ga bo vsak, čas razgnal veter. In verjemi, ni-koli nisem lagal, vedno sem ti želel srečo. Oprosti in pojdi, kajti nikoli nisem razumel življenja, razumel sebe. Jaz nimam poti! Pojdi!« »No, kaj se pa dereš? Spal bi rajši pa še druge boš pre-budll!* ValenMn CundrH: MATERI Morcul b\ se spominjati tvoje mladosti, da bi m\ iivijenje kaj pomenUo. Marala bi živeti mlajša sestrica, deklica z dolgimi lasmA, da bi mi iivljenje kaj pomevMo. Moral bi imeti dekle. Zeno. Morcd bi biti oče, da bi mi žiuljenje kaj pomenilo. V meni se penijo prelfoi tvoje žalosti. Ne znam se glasno smiejati. Janez Juvan: KADAR SE ZBUDIM Nihče ne more mimo nj. v taki svetlobi. Kadar se zbudim daleč od sebe, v naročju jutra, ki ni zame rojeno, v hladu reke, ki odnala čas, stopim v hišo z odprtimi vrati. Ne sovražim rok, ki mi prihajajo nasproti, ne preklinjam ure, ko sem se rodil. Nazdravljam bolečinam, ki me ne bodo zapustile in sem srečen, da sem jih spoznal. Kadar se zbudim dalečodaebe stopim v hišo z odpritim vratL Marijan Kramberger: TELEFONSKE ZICE Pred mojim oknom 80 se zbrale telefonske žice na klepet Papraviprva: »Halo,punčka!« (Smeh.) »Dve kino karti imam za ob šestih v Soči!«- In druga: Prav! Na promena-dti ob treh!« In tretja in četrta — kdo raz- loči! Za črno pajčevino ulica, sosedne hiše — vse je v soncu daleč. In iice mi ne morejo pncesti Ijudi kaj bliže — ne ob treh "¦' ib šestih! Jan&z Juvan: TAKO TOREJ ČAKAM Tako torej čakam, fcot že tolikokrat. Brez trw pred zelerumi vrati, brez solz na umitih dlaneh. Ne posebno Saiosten, še manj vesel. In v sebi majhen — skomj tih. j LJUDOMRZNIK Robert je moj stari prijatelj. Skupaj sva trgala hlače v vseh osmih gimnazijskih letih,. se-veda še takrat po starem na-činu ocenjevanja, ko smo od-ličnjake spoštovali in v njih gledali naše ideale. Vem, da je bil Robert vedno nekoliko boljH od mene, vendar pa sva kar vztrajno skupaj rinila na-vzgor in končno pristala — na pravu. Resno sva se oprije-la študija, pa tudi ostalih štu-dijskih dobrin nisva zanemar-iala. Zadnje dni pa ga ni biloveč niti na predavanja. To me je porahlo začudilo in hkrati tudi naskrbelo. Mogoče je zbolel, sem si dejal. Njegovo drobno in nič kaj odporno telo gotovo ni preneslo mraza, ki že nekaj tednov razsaja po naši deželi. Sploh pa je bil na angino ob tem času vsako leto kar abo-niran. Res, skrbelo me je zanj. Da bi izgubil najboljšega pri-jatelja, tega seveda nikakor fdsem hotel. Cakal sem sa tri dni na matineji v kinu, vsak dan točno od pol desete do desete ure; upošteval sem se-veda tudi akademsko četrt. Ni Ravnal sem se po. navodilu. stih slik filmskih zvezd. Name- nevarnosti, ki jo prinaša po- nabljati. Stisk roke - »Dober sto njih se je belil napis: »Ka- Ijubovanje na usta. Neznani diti prepovedano.« Nato v avtor je na vsak način skušal Kdo je? »Kolega!« odgovorim. ___ . . »Kaj hočeš?« Njegov piska- oklepaju pripisano: »To velja odvrniti potrpežljivega bralca tudi zame.« »A, gledaš, kaj! čudno?« joči glas ni izražal prijateljske vljudnosti. »Prišel sem te pogledat, če si zdrav ...« »Sem«. Še vedno mi ni od-prl vrat. Č dan« — in ie nekaj tisoč raz-nih virusov v pozdrav, nato ti meni v povpračilo nekaj od poljubovanja na usta. »Vsak svojih... In tako gre dalje.... Se tl zdi poljub nosi s seboj ... milijo- Kino — sami bacili, bacili....« nov bacilov, ki so vir tifusa, »Da, prav zares, čudno se mi zdi«. jetike, gnitja zob in drugih nevarnih bolezni«. Strmel sem. Bil je v pravi ekstazi, ko je to govoril. Verjel je bedastemu člankarju. Njegova zaverova- Veš, odločil sem, da neham Adijo, lepa prihodnost. Pripra- nost v nekaj tako nesmiselne- Ce hočei vstopiti, si dobro kaditi. Nima nobenega smisla. vimo se na svečan pogreb. Ce- ga, me je raztogotila. Zdaj sem odrgni čevlje«. NjeSov glas je Dim, puhneš... in nič, samo mu študirati? In milijoni di- razumel^zakajga^ni bilo tako bil imperatorsko ukazovalen. Slišal sem, kako je škrtnil ključ, ko je odklepal. Zagledal sem ga pred seboj: v pidžami, neobrit, toda skrbno počesan. Hotel sem mu seči v roko. Od-bil jo je: »Najprej si umij roke!« »Poslušaj... zakaj...«, sem bedasto zijal vanj. »Bacile prinašaš«, mi je vr-gel v odgovor. Storiti sem tno-ral, kakor je ukazal. Nato svc sedla k mizi. »Torej — čemu si prišel? Na predavanja ne hodim, ker raje doma študiram. Poleg tega pa...« Oziral sem se po sobi. Na steni ni bilo več velikih barva- grenak okus v ustih.« Zijal sem. Kaj naj na to te-čem? Vem le to, da je bil Ro-bert strasten kadilec. ln da bi se on odvadil kaditi?... narjev, ki jih daje država za dolgo na spregled., naš Študij!? Mladina, opusti Tako sem izgubil prijatelja! vsako zbliževanje z drugospol- Prekleto časopisje! Priljubljeni nimi osebarni. Varuj se! Vse to tednik mi je postal zoprn. In upanje, rešitev? Le ena: sam napišem znanstveni članek o blagodejavnosti tobaka na je svete, včasih prav gromov-niike jeze, je vstal. »Nikak čudež, tu govore dej-stva,« je resno odgovoril. Iz starinske omare je vzel skrbno Soclološka razpravo pobeglega arestanta se mi je v tistem trenutku utr- »Poslušaj, ali je to čudež?« nilo v glavi... Nekoliko prizadet, vendar mi- »strmiS fcai'« me ie meki- " •""^""^"T*''* ^"/T "~ ren, še zdaleč ne na robu svo- „47 Rnhprt iz razmišliania razvoj misic ire o icorisircusM » nu nooeri iz Tazunbvjunju. poljubovanja za prečišcevanje »Smešno!« ]crvi in da ga objavim v našem »Smešno se zdi le tebi! Samo popularnem tedniku. Samo ta-pomisli: pritisk ustnic na ko bom dobil nazaj dobrega ustnice neke punčke — in že ti starega prijatelja. Potem se ne zložen časopis. Brž sem uganil ™ milijone bacilov prodira v bom nikoh več ukvarjal z w>- da je privlekel na dan že pre- telo> te miw> razjedati, ugo- virtarstvom. ce} staro številko našega večno aktualnega in priljubljenega tednika, ki ga je Robert tako cenil in se v debatah večkrat tudi nanj skliceval. »Prebeii toleh Pokazal mi je članek »Kadilci pazite — rak vam je za petamih Na hltro sem pre- letel trl dolge stolpce, v kate- rih se je pisec na Siroko raz- govoril in prepričeval, nava- **» poglavitolii naiog vzor- jal dokazi, plod trdega dela ^®1 novimarja niafl bl biJa, *i- svetovno znanih znanstveni- ^6*1 vedno dn povsod v tesmem kov, skratka, ves članek je bil stifcu z ^0 stvarnostjo in kax ena sama parola: »Ne kadite najtočneje inlormiiratd našo jav- in — dolgo boste živell« Mene ^5^ ° vsem, ikair ee inu je po- všekakor ni preprlčal. Morda snečilo izivedefci. Tesea stlk lm ali celo najmanj zaradi tega, majtočneje sta dva poSma, mno- ker sem -,m isti strani, malo Sim neJasna. Sta še kar v r»- svodaj, ovazil reklamni oglas: du> dokler j PokaizaU, kaj se dejansfco va se človek na čudovlte rime, sfertva za tema dvema pojmio- POJM O NOVINARJU zte. (MLajš! koOegl maj gomji etavefe preben&Jo trilkirat, ker je v nijem sikirlt globok pojm o star^jših kolegih.) zveza 8tudentov in zdruZenja po " fakultetah Pod z<3ružečetiku pojasniim še nekai drugih inanj znanih pojmov, s kateTdmi se bomo hočeš ncčeš srečall v na-šem niadaljnjem lzvajamju, ki je prav talko nasičeno z razli^čniTnl pojmi. Upam, da mi bo ostalo dovolj prostora še za obdadavo bistvenegia jedina razmiišljanja. Univeiraa in fakulteta. Ta dva pojma je v začetku študija precej težiko lofiiti, prav tako pa tudl na koincu. Za bruoa pome-ai oiboja neik^ai >igae.glein1o nej-as-nega, neko neznano, pretcčo nevarnoist, s katero se bo mo-raii slej ko prej apoprijetl. Ke,r pa še ni prodrl v skirivnosti za-kona o odinioisu med splošnim, posiebiniiTn iai postamieznim, mu tegia fudi ne moremo o^ttati. Stare bajte pa ž© tako pnera-steijo okviir posaineznih falkul-tet, katerih epeciifičnosti jlh niso zadovioljlle in postanej.0 V nefcem smislu last vse univer- lnbervjuvanoe Najbolj zabavml » najveftjd lgnoranti; ti preihajajo v dv« efcrajnoisti: enl z resailin in vxvl4«nlm glasom izjavijo, dta »0 najafctivnejšl na tej unl-vwi in da so v kiraftksm 4asu uspell reilti vse pnofoleme, s katerlml se na njihovl fakulte-ti uibadajo ie leta in leta. Dru-gi tožijo o cbjeiktlvnih težavah ln splošnem neirazumevanju, na kateneiga naletavajo, kamor se Po navadi ml skušajo sočartje do brezupnega Dmgim povzsroča pofožaja. v katerem tičljo. Obo-spanje, novl- ji navadno poudarjajo, da s« nihov pridtnek piiše z dvema n all z nemim h. C« *ob«®edniku, iz katerega sikuišaš Izibezati snov za spodo-ben članek, *e takoi v zač«*ku niamlgneS, da mu figo verjameš, »e presftraiši tn potem 3* teSko 8e kaj spraviti iz njega. Nevar-nost pa je, da padeš v drugo skrajnost. da poetane žrtev sa-mozaveetna, da ti začne tvezitl vb», lcar jt slučajno pade na PROBLEM To je najveija poslastica za noviinarja. Ho potovanju z vlakom P»tlcl|a Florlfima (funkclanarja v prlčakovanju) odgovornlm forumom niar pa se raoaieži od zadovoljstva. Toda dobe se tu-di sorodlae duže, od katerih bl upnavi&eno priičatkovail, da jlh bodo pnoblemi, strašni in ne-premagljivl. mučili in vznemlr-Jali ali vsai spravljaH v stanje pow6afte aiikitivnostt. To novi-narja vznemirtja in postane lju-bo6t«m€(n, Č€iš da je tak odnos do prtoblemov eaTmo privilegij novioiarjev, drugi noirrmain! tdpd naj sferb« le zato, da proble-mov ne zmanjHca. HONORAR Clm ve5 vrstic, tem bolje! Zato je v Caisopdisih tolifco dol-gih in §irokih pojmov. Najdialj-še be®ede na-aclja in iz&m itd. so najibolj hvaležne. Ce je h<>" noraT majlhien, nl z novlnarjem neikaj v redu. Potreben je po-ČAtkia ln saaiatorija. INTERVJU Za metode prepričevanja je značilna feiredna pestrost. NaJ-bolje je, 6e fil vsafc novinar v njiih polS&e svoj lastnd izras In pamet, kar pa eeveda z«lo koča objdktivno sporx>Lanje. DOVOLITE SE EN POUCEN IN INTIMEN DO2IVLJAJ Zadnjič sem nalefel na po-s€>bno zanimiv primerek. Bil j« iaredno Bamozavesten in me že od vsega tačetkia ni jemal resno. Očitno tne je imel za mailce omejem^ga. Sprva tega nisem opazil, ker sem sl z res-nim obrasom hitel zapiisovati v beležnloo naslove vsefa 26 pre-davanj v okviru svobodnih ka-tedeT, ki so jih prlredili. Na-sicrvi eo bili izredno dolgl in preden sem odmehal, sem opa-ail, kalko si je tip nevljudno pomižlkoval s svojim paijdiašem, ta je pomižiikoval sosedu, ta naiprei sikozi vrata in tako J8 šlo niaprei in po vsem hodniiku so se mi smejali. Vsekalkor je bil ta dogodek malo vzgojen, zato nl 6udino, da novinartjev prlinanjkuje. Zdaj bl moral preitl k j*diru, pa nd več prostora. Zato kion.-čam. Naši konjički O SEMINARJU V ANKARANU SlUal m, da brikmM l«tos sdceir že bil ia to dvafcmt, po poTo^la ne bd bllo SkodHJivo, venfi&io-nemškega la nemSko- ^€l_ p Slrojnli; ne bo samimrja ea bodo«« prvem tn Po drugem letDoiiku. č« bi si ga lahko kar sam funkldonajrje Zvea© Studentov v Prvič me ]e za ta oddih pred- Amkairianu. Pravljo, (odgovoroii Lcnruimi namreft), da celo sam tabor v Ankaraaiu združeaje (ozdiroana pri-jatel^ Felicljan, kateremu sem omo l«to zirihtal praikso v Nem-jfll na preoej majavih finanč- čijl). LansUco leto pa m* $& po- plsal in potrdll. (Veiste, liertos sem že enlkinat gor plačal in eedaj vem, kaitoo je s to etvair-Jo.) Zairadd viseh teh razlogov slovenskega, ker sem se v SoU uiii[ rusko. Na seminiair && 2& vesitno pripravljam in se iz-popolnjujein v brsikaaiju po sloviarjili. Prav včerajj sem po--stavii nov rekord bnskanja: 3 nja! Moje besede so pri njem njh nogah No, upam, da bodo slal na miaar moj vrld po- želim iti na morje, oh, oprosti- švedske besede sem prevedel v vendar precej zalegle. Kam naj se obrnem? Na Li-li, njegovo dekle? Ne, tja ne grem. Lili je bila prej moja in on mi jo je prevzel. Ne ma-ram več govoriti z njo, še naj-manj pa o njem. Odpravil sem se na njegov dom. Stanoval je pri teti. Sta-ra, prijazna gospa mi je deja-la, da je doma v svoji sobi. č Č Studentje, ki eo za to^zadolženl, krajlnstei felub. kj^r imam Ste- te, na seminar, saj sem bll že__________ "' "" vllnie Pnj^telje, ld s,em jjh spo- dvabrat in prav dobro vean, da sektundahlll svojo nalogo zadovoljivo (saj ®o jih že preoej in to oelo bT-ez moje pomoči). Glede seml-narja pa jaz, Florljan, študent treitjjeiga letnilkia . . . fakultete, ki se vsak semester redn© vp^i- v 2 imnutah 39 znal v zaMjui6nem, neuxadnem delu z*.ibavneiga vei&eira kluiba. Z vplivniml člani fcloibskega vodstva sem niaimreC pil binaitov-Sčino in kakšnl braitd bd to bl-i je bilo obaikrat prav lepo zjabavoo. Morebiti bl se urediti, da bi šli kam drugam, Zal ne morejo bitl visi za mednarodne stike, zato bodo primoraid vaddti se na dnigih S ker postane človeku dolgoča®- področjlh. Sportni in . socialno- šem (•ps't. to samo zato, ker štu- li, ge mi n© bi pomagaH. no, ne bojte s© zame, Klljub temiu, <3a sem bll že no, 6e hodi vedno v isti loraj. No, če pa se že to ne da uire-ddti, pa pcjdimo kar še enkrat ne študiTam, vsaj ptetegnil se dvak,rat na S;eminarju _ do_ v Amkaran. saj pregovor pravi, še nisern od š^tudija po stairih čisto se je spremenil. Čudak, pogojiii), kot reflektant zia bo- pravi čudak je postal, mi je pripovedovala. Nisem je popol- noma razumel. Pokazala mi je vrata njegove sobe. Nisem mo- gel mimo napisov na vratih: Ne moti, vadim. Da, res, tz 80- b« so se čuli zvoki pozavne, hreSčeei in celo za moje uho nekam neprijetni. Spodaj sem ie prebral: »Za nujno potrkaj trikrat.« slej še sploh nlsem bil funkci-oniar, sai niMe nitl vedel nl zsm©, ker sem bil celo med najbolf buirn.itni debatami po- . vsem diisiciplinJran in skiriomen. dejstvi, iz In prav letl0S; too bi rad stopil na aktivmejšo pot, tn^ to sku-šajo onemogočiti. V odboir Zve-ze študentov pa bl rad stopil predvisem ziato, k©r menim. ku. Oni pa, ki bodo hodili rm na-vadne večerne sprehode, mo-rajio nujno vzetl 6 &ebo$ vsaj dva r&ferenta za ldieološfca vpnašainja, ki obvladata temo Sodalteem ln kapdtalizem. Po-trebma bosta za prepričevanje pripadnikiov naiše armade, ki budMo čuvajo našo državno me-Jo in vse pristope do Hrvatlnov iz zafoodne smerl. Gotovo Gtbe že zasiforbljeni, kaij potemtakem počeinjajo raz-nl predsedniki na seminarju. Kot veteran vam labko povem; na debaitah ognjevito razprav-ljajo, saj so v glavnem le oni predsedniki. ki na seminaTJu glasno ta jasno sodelujejo v debati. Vidite, jaz, Florijan, pa ne mislim bi« tak štrebar. Zado-voljen bi bil s skro-mmJm leži-§čem in hrano — graitis, oziro-m.a na strošbe študemtovske cr-ganizacije, kateirl nameravam v prihodnem letu priskočiti na pomoč prl njenem delu. (Zdaj pa še en dober konec, da bo ta mloij protest žel uspeh in <3a bosta vabilo in vozna karta do A;nikiara;na prišla na pravi (moj) rvaslov. Trdno sem uveirjen. da bodo odgovomi foriiTni poisforbeli, d^r bo seminar tudi letos dobTO uspel, jaz pa se born potrudJl, dta bom t&h Stirlnajst dnl na moarju pneživel t popolmem osebnem ugodtJu. Veterinarka Vaš uspeh je v opremi s kvalitetnimi instru-menti tovarne Iskra: Univerzaini instrument US 3a in US 3b z več merilnimi območji za meritve v raznih preizkusnih postajah za meritve na terenu za meritve v napravah šibkega toka za meritve v radiotehniki MAJHNA LASTNA PORABA, PRE-PROSTO UPRAVLJANJE, SODOBNA OBLIKA, MAJHNA LASTNA TE2A, TOCNOST INSTRUMENTA - SO PREDNOSTI, KI JIH NE SME ZA-NEMARITI NOBEN DOBER TEHNIK. ISKRA, tovarna elektroteh-ničnih in fincmehaničnih iz-delkov, KRANJ - telefon: 231, 331 - telegram: Iskra Krani - telex: 03-197 Maribor TIOIZVAJA: bombažno prejo od Nm 16 do Nm 50, stanično prejo surovo in barvno ter razne mešanica prpj, bombažne in stanične tkonine, surove, progaste, karirane in enobarvne. GLAVNI ASORTIMAN JE SLEDEČ: bombažne: kretoni in cefirji za moške srajce, kanafas, flanele za pidžame in športne srajce, plenice in surove tkanine; stanične: tkanine za ženske obleke v najrazlič-nejših gladkih, progastih in karo desenih z efektno sukano prejo, vozličasto prejo in prejo z acetatnimi vlakni. Vse slanične tkanine so oplemenitene z apre-turo proti mečkanju. Naš asortiman tkanin |e pester in vsako sezono dopolnjen z novimi vzorci. STANDARD EMONA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ONSTRUKTOR Maribor SERNČEVA ULICA 8 IIII III llll III IZVAJA VSA GRADBENA IN OBRTNlSKA DELA 8 SVOJIMI OBRATI V MARIBORU IN RADLJAH. ELEKTRO-MARIBOR OKOLICA Ulica heroja Tomšiča 2 s svojlmi obrati: MARIBOR-OKOUCA, SLOVENSKA BISTRICA, PTUJ, GORNJA RADGONA, MURSKA SOBOTA in REMONTNE DELAVNICE v Radvanju OSKRBUJE SVOJE OMRE2JE Z ELEKTRICNO ENERGIJO, PROJEKTIRA, GRADI IN VZDR2U-JE NAPAJALNE IN RAZDELILNE NAPRAVE, TRANSFORMATORSKE POSTAJE IN KRAJEVNA OMRE2JA; MONTIRA HlSNE PRIKLJUCKE, IZ-VRSUJE INSTALACTJE, POPRAVLJA ELEKTRIC-NE STROJE, GOSPODINJSKE APARATE IN UMERJA MERILNE APARATE IN ŠTEVCE. Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo VODI IN POSPESUJE PREKO KMETIJSKIH ZADRUG GO-SPODARJENJE V PRIVATNIH IN ZADRU2NIH GOZDOVIH, IZVAJA VSA GOZDNA GOJITVENA DELA, OD POGOZDO-VANJA DO NEGE, SKRBI ZA VARSTVENE UKREPE V GOZDOVIH, IZDELUJE GOZDNO GOSPODARSKE NACRTE ZA GOZDOVE NA SVOJEM OBMOCJU, IZVAJA NOVO-GRADNJE, VZDR2UJE IN POPRAVLJA GOZDNE CESTE IN POTI TER NA SPLOŠNO SKRBI ZA ClMVECJO PRODUK-TIVNOST GOZDOV. VSE TO JE POSLOVNA ZVEZA DO-SEGLA S TESNO POVEZAVO S KMETIJSKIMI ZADRUGAMI IN KMETI KOT NEPOSREDNIMI PROIZVAJALCI. S TAKIM DELOM PA SE POSPESUJE NAPREDNO GOSPODARJENJE Z GOZDOVI IN POSREDNO TUDI SOCIALIZACIJA VASI. POLEG NAVEDENE DEJA 'NOSTI PA POSLOVNA ZVEZA ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO KRANJ ODKUPUJE IN PRODAJA VSE GOZDNE SORTIMENTE IN REZAN LES IN SE SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM PRIPOROCA TOVARNA DUŠIKA RUŠE prolzvaja in dobavlja: Bfiojavnl nailov: AZOT MARIBOR Telefon: Morlbor 35-48 In 56-48 Ttteprlnter: 03912 2*1. postaja: Ruie - Indtistrlfski ttr Karbid za avtogensko varjenje, razsvetljavo in acetilensko kemijo Apneni dušlk ln NHrof oskal Ruše za gnojenje Ferokrom Suraffine za jeklarsko industrijo Elekfrorand za bruse in brušenje Klsik iii Aceiilen za rezanje in varjenje kovin Talfeni ma^neiizU za elektroizolacijo t)ržavni sekretariat za narodno obrambo Personalna uprava razplsu]e KONKURZ po kiterem bomo ˇ ioltkem leta 1960/61 sprejeli dolotono itevtlo Itadentor let&tk* medietae v dom vojnih medioincev v POGOJIt lah&o stmo oseEe moikega rfpola, kl —' ds so driavljani FLRJ, — da so fiziSno in dnSevno zdravi in spMobnl za aktlme slnibo ˇ JLA, — da nlso atarejfii od 21 let, — da nlso poroSenl, -dmi odKovarJajoiim nspehom fconSali 4 rasrede flmnaEtie i viljim teeajnim iipitom, kjer je ta predpisan. Proinje, (katerih obrazec dobite na Vojnem odseku) tafcslran« s kolekom za 50 din, katerim J« treba priložiti kairakteristiko mladinske organizacije la prepis maturitetnega spričevala, oddajte Komandi vojnega odseka, kjer lahko dobite tudi druga pojasnila. Za vpis na odgovarjajočo fakiultetoo morajo poekrbeti kandidati »ami. ProSnje bodo »prejemali na Vojnem odseku vkljuino do 31. julija 1960. leta. Kaindidati, ki bodo sprejeti v do«m vojnih medicincev bodo popolnoma presfcrbljeni z vs«m potrebnlm za življenje in učenje (stanovanje, prehrana, obleka, obutev in pripomočke za učenje), po kon6anem študiju in odsluženju fcadrov&kega roka pa bodo ostali v JLA kot aktivni oficirji. IZ PERSONALNE UPRAVE DSNO lariborska livarna MARIBOR, HEROJA JEVTIČA 11 TELEFON 24-13, 3S-U NASl PROIZVODI: vlefiena medenloa, odlitfcl barvnlfi kovlo, gradbeno ofcovje, vodovodoe, parne, sanitairne in vinoigradnigke armature, kopalne peči, gibljive oevl, raoBi odpreski in kwanci. Občinski ljudski odbor TREBNJE CESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB OBCINSKEM PRAZNIKU Cenjenim odjemalcem s« priporota kolektiv Elektrotehne CELJE Gostinsko podjetje VABI CENJENE GOSTE STUDENTB V SVOJ LEPO UREJENI VRT. GLAS-BA VSAK VECER OD SEDME URE - DALJE, RAZEN TORKA ELEKTROTEHNIKI '.»¦•.--.*»*•'.=»-, V skoraj polni elek-tro - predavalnioi na Tr-žagki cesti je bOa v pe-tek, 28. maja 1960 zve-čer skupščina študen-tov elektrotehnike. Fredsednik združenja je v ¦vojem poroaiu fcodrobno ski kader in da bi trajala pre-davanja dalj časa. Tovatriš Ceglar je tudi cune-niJ velike uspehe, ki so jih dosegli na področju telesno-kultume vzgoje študentov. Njihova Iportna sekcija je brez dvoma najaktivnejša na univarcl. O tem fcxriičajo števiL- ,w.vi Izvoljeni so že novi odbori združenj in nekaterih fakultet RUDARJI IN METALURGI delo svetov letni-feov in ugotovil, da je ta obli-ka dela predvsem v prvem letniku dosegla in celo pre-segla vsa pričakovanja. Stu-dentjo in profesorji so pravil-no razumeli namen svetov let-nikov, skupno so se trudili, da bi omogočili študentom, ko se vpišejo na fakulteto. čim laže prernostiti začefcne težave, slkušali so jim pokazati, kje in zakaj nastajajo težave, kako se jih premosti itd. Elektro-fehniki sio v letošnjem letu dosegli na idejnovzgojnem področju precejšnje uspehe. Tudi pri njih so predavanja Centra za marksistično vzgojo študentov naletela na velik odiziv, vendar pa zaradi pre-velilke zgoščenosti teh preda-vanj niso mogle prav zaži-veti svobodne katedre. Pove-zali pa so se z EDS in tu po-sJušali ciklus predavanj. Pri-sostvovali s«o nekaterim sejam Delavskih svetov v raznih to-varnah ter se tako seznanili z delavskim samoupravlja-njem. Izrazil je tudi željo. da bi se v bodoče osnoval pri Cemtru za marksistično vzgojo študentov staten ptredavatelj- NARAVOSLOVCi ReciUa tetna skupščana dentov naravoslovne je bila 23. maja. Po običajnu-refeiratih in volitvah se je rai viia dokai plodiraa diskusija, oc. kodier posredujemo nekaj misJ' Dekam dr. Jovan Hadžl: Več-ja udeležba pri predavanjih b <3o neke mere laiiko n.adomesti-lia pomanjikanje &'kiript in utbe-nifcov. Premajhna je bila ude iežba na nefcaterih strokiovniii predavanjih, ki jih. je prirediia fakmtteta. Premajhno je tud aanimianje za brigade. Studervtje: Krit&riji za štu-dentovsike domove so preostr-Ni domače literature aa di-plomske naLoge. En študentov-ski precJiitavndik v Fakudtetnenr. svetu zairadi heter&genosti fa-fcu-ltate nifcak&r ne more uspeš-no opravljati svojih nalog. Studentovski poredstavnik v Univerzltetnem svetu Franoka Strmoile: Kapacitete domov so za polovico premajhne. Ziato farnajo pnavico bivati v domovlh le tisti, ki imajio z& to pogofle. Boli bi se moraU zanitnati tudi za Center za miairtosistično izo-•braževainje študentov ln za evobodne kiatedire. Reforma §tu-<3ija bi morala posrtiatii stvar vsaJcfiga študenta. O re-farmi manamo vsekakor več Odbor združenja rudarjev in metalurgov je že v začetiku leta iizdelal podroben načrt ideološiko - političnega dela, vendar programa zaradi pre-davanj v Centru za marksi-stično izobraževanje študen-tov niso mogli v celoti realizi-rati. Pripravili so tudi obši-ren program predavanj v okviru svobodnih kateder; or-ganizirali pa so, predvsem za-radi pomanjkanja časa, samo eno predavanje, ki je zelo lepo uspelo. na tekmovanja, ki so jih orga-nizirali, kafcor tudi vediki uspehi teh tekmovanj. Na koncu poročila je poudaril, da so dosegli pri formiranju svoje i§DB in pri organizaciji množičnega obiska partizan-ske vasice Dražgože nedvom-no velik uspeh. V diskusiji so sodelovali poleg precejšnjega števila štu. dentov tudi profesorji in pred-stavnika iz Beograda in Za-greba, ki sta izraiziLa željo po še tesnejšem medsebojnern sodelovanju. Profesorji. ki so ugotavljali, da so odnosi med njimi in študenti zelo dobri, so poudarili, da je treba v tej smeri delo nadaljevati, kajti novi pcgoji študija zahtevajo najtesnejše sodedovanje, Di-skusija je nakazala še wsto problemov z najrazličnejših področij, ki jih bo moral bo-doči odbor rešiti. so bili ustanovljeni tucti sveti letnikov. Pokazalo seje, da je taik način dela med študeniti zelo uspešen, saj so tako la-hko v tesni povezavi s profe-sorji rešdii večino aktualnih študijskih problemov. — V »vojem poročiki je predsed-nik združenja tudi obrazložil novi učni načrt in pomeri etapnega študija. Tudi pri pri-pravljanju učnih programov so študentje tesno sodelovali s profesorji. Diskusija po predsedniko-vem poro^ilu je bila zelo ži-vahna. Studenje s>o pokazaii veliko zammanje predvsem za študijsko problematiko, iz-vazih pa so tudi željo, da ostane njihovo združenje tudi v bodoče povsem samostojno in se ne veže na zdiruženja ostalih tehnoloških oddelkov. EKONOMI Letošnja redna letna skup-sčina združenja ekonoarustov je potekaila v znamenju reor-ganizacije Zveze študentov in kritične presoje dela in uspe-hov svetov letndkov. Po obšimem in temeljitem poročilu, v katerem so bila zajeta vsa problematika in področja, na katerih je v pre-teklem letu delalo Združenje ekonornistov, se je razvila di-skusija, ki se je v glavnem zadržala ob svetSh letniikov Ekonamska faikulteta je bila MEDICINCI PA JESENI Po sklepu odibora nja medicdncev bo redna let-na skupščina šele jeseni. Za ta siklep je bdlo več preprič-ljivih razlogov. Najvažnejši razlog je čascnma stiska. Ve-čina članov ožjega odbora je bila naimreč na II. kongresu študentov medicine v Zagre-bu. Kex zahteva dobro pri-pravljeraa siktipščina vsaj te-den dni skrbnih pniprav, bi se to zavleklo do kcvnca mese- Odbori letnikov — predvsem višjih — niso uspeli ustvariti tesne povezanosti med štu-denti, zato tudi ideološko d©lo združenja ni moglo priti tako do izraza. V prihodnjem študijskem letw se bo to vse-kakor izboljšalo, ker bo uve-den nov predmet — socio-logija. V prvem in drugem letniku PRAVNIKI Majska skupščlna Je bila zamišljena bolj kot bežen pregled dela in kot priprava na jesensko skupščino. Bila je skupščina dveh generacij Studentov, ki študirajo po dveh različnih statutih. Čeprav v resnici na skupščini ni bilo tretje generacije — jesenskega prvega letnika — so bila ravno vprašanja načina štndija za te štndente najpomembnejša vsebina diskusije. 2e pri letošnjem reformira- da delo na univerzi zahteva nem študiju se je pojavila celega človeka; to velja tako vrsta vprašanj, M jifo je bilo za študente kot za profesorje. treba rešiti v sodelovanju s Se posebej pa bo to veljalo v profesorji. Sicer dobro zamiž- jesenskem vrtincu težav pri ijena reforma je za študente uvajanju stopenjskega študija. vendar predstavljala predzikus, ge nekaj o delu odbora ki mu večina ni bila kos. Re- združenja. Menda so vsi prav- zultat obširnih skupinskih iz- niki nagnjeni k diskutiranju o pitov so bili porazni lansko- vsem in za vkako ceno, ven- letni izpitni rezultati. Letos &o dar v današnjem času niso to- študentje dosegli, da ostaneta važne besede, ampak delo V SENCI SKUPŠCIN ZDRUŽENJ USTA^OVNA SKUPŠČINA FAKULTETNE6A ODBGRA S AGV Večino vprašanj, o katerih so govorili na ustanovni skup-ščini fakultetnega odbora, so obravnavali že na skupščinah združenj gozdarjev, veterinar-j«v in agronomov. Ustanovna skupščina se je dotaknila le skupnih točk in problemov vseh treh oddelkov, to so predvsesn inverzija študija, stopenjski in izredni študij, prakse in drugo. Veliko so razpravljati tudi o pomanjka-nju prostorov. Pričakujejo namreč velik naval novih slu-šateljev žetojesen, Ustanovna prva in druga skupina dd- in efekt. Mislimo, da so bili plomskega izpita sicer nedelje- ravno delo, efeikt in velika ni celoti, ki pa ju je mogoče mera konstruktdvne samokri- opraviti deljeno z nekaj te- tičnosti glavne zna^ilnosti le- densikim presledkom, ozdroma tošnjega odbora. lahko opravljajo del izpita ju- nija, del pa septembra. S tem GEODETI je bilo vsaj v glavnem re- šeno vprašanje načina študija Z ozi.rom na to, da j,e zdru- za letošnji prvi in drugi let- ženije študentov geiodezije iruad- nik — za taiko imenovano hno, fctudentj« pa pre&breme- srednjo generaoijo. njeni s študijem, v letoišmjem Vendar stoji združenje Stu- letu ni raavilo svoije dejavnosti dentov pred izredno zapleteno kot bi bilo zaželjenio. Zelo malo nalogo: urediti in olajšati štu- 3« zdaruižemrje nepravllq n.a dij in pomagati generaciji, ki področju idealoško—politifeega bo.v jeseni začela študirati po dela. V^rok pasivnoeti na tem statutu, ki ga je šele sedaj podiročju je nezainteresiiranost dokončno izdelujejo. Fakultet člamov, po drugi strani pa na na uprava bo morala rešiti odd<eu niimaijo osnovn© orga- vrsto vprašanj. Akutno bo po- niaacijie ZK, ki bi dajala pobu- stalo pomanjkanje predava- de in smiernice za idejno delo. teljskega kadra in še letos po- Na delovno a.kci'jo se- ni prl- leti bo treba napisati učbeni- javil nifače. To opravičujeij.o s ke za vrsto predmetov, za ka- tem, da innaijo nižji Letniki v TEHNOLOGI V torek, 24. maja ie bila fakultetna skuzščina tehnološke fakuCtette. Predsednik dosedanjega koordinacijskega odhora je podal porožilo o delu v preteklem letu, opi-sal delo pcsameznih '0-misij in dal nekaj siner-nic za bodoče delo. o j© pozdravil pro-dekian faikultete in nakazai njen naevoj v priihod.iiih letih, pou-diaril pomen študijskih skiuipin in da je treba bolj skrbeti za kole-ge iz nižjlh letaikiov. Oimenil je tudi poimanj:kanje kadrov, asistentov Ln demonstratarjev, ki jih pogofito pirimanjkuje le zartadi pom.an:jkaniia denarnih sr«d®tev. Večini diisikutantov ni bilo iEsno, kakšna je naloga no-vega fakultetoega odbora. No-silci 6e]a niaj bi bila združenja, kar bi blL najbolj važno pri iz-dajandu priporočil in kanakte.ri-stik Govoriij &o še o učbenikih, ki nai bi se nekako Ufitalill % uč- .( ibendki ostalih jugoslovanskih ' tehnoloiSkih fakullet ali pa naj bi si nosaimieiznie fakultete uč- ., benitoe Izimenriavaile. T.o pogosto zaviirojo različni naSini nastanka in razvoja fa'kultet. Praikse naj . bl v bodoče bile res strokovne; študentje pa naj bi ne šli na pratese isamo v tovairne, ki jih štipendiraio, ampak nai s« sez-naniijo tucli z ostalimi tovarnia-mi. Brigadie tehmoloških faikoil-tet bodo letos izmenjale neikaj brigadiirjev. Poročll,0 je podal tudi odltoor za svobodne katedire, le-te niaj v boioče r«s pripomo-nejo k boljšemu pfraniavanju danaišnne diružbene stvarnosti. Piredse^mik UO Z§J tov. Ru-geli je Doijasnil .in obraizložil refcirmia v organlzaciji ZŠJ in poudiairil vlogo novih fafeultetnih cdborov, kot na'fin boljže pove. 10 zave z UO, rac4h tega Pa j& pojasnil §© nekatena štuiden-bom skupščina fakultetnega i>dbo-ra je žal potekala v sencJ skupščin združenj posameznih oddelkov vendar je novi od-bor le dobil dovolj smernic za delo, ki ga čaka. ARHITEKTI V četrtek, 26. maja 1960, je bila redna letna skupščina štu-dentov arhiteiktui«. Poročilo o delu združenja je podal pred-sednik Ivan Samec. Predsednik študijiske komisije pa je v svo-jem koreferatu analiziral delo te komisije na področju refor-me študija. Iz koreferata je bi-lo razvidno, da so se študentje selo zavzeli za reformo ln da 30 šli ponekod celo globlje kot pa fakultetna uprava. Vendar ¦ e v bistvu oiba koncepta skla-1ata. Analizirali so tudi delo sve-ov letnikov; izikazalo se je, da 00 ta oblika dela v nadalje jepogrešljiva, predvsem v pr- em letnlku. V maju so sodelovall na uspe- 1 interfakultetni konferenci v Zagr&bu, kyier &o razpravljaili o liku bodočega arhitekta. o njegovi vlogi in mestu v druž-bi ltd. tere si še profesorji sami niso popolnoma na jasnem. kakšna naj bo njihova vsebina. Ven-dar bo vsa ta vprašanja nujno treba rešiti in naloga študen-tov bo, da s svojimi predlogi in izkušnjami pomagajo pri premagovanju začetnih težav. Zal je bilo na skupščini le malo profesorjev in a&isten-tov, ker so rarvno sedaj pre-obremenjeni z delom na uni-verji in drugje. Čeprav je ra-zumljivo, da so na vseh kra-jih potrebni sposobni družbeni delavci, se nain vendar zdi, počitoicah cbveznio prakso in obvean,© tenensikie vaje. študen-te Iz 4 in 5 letnika pa se baje sploh ne dia piridobiti za sode-lovanje na delovni akciji, če-prav bi bllo zanje Driponoiljivo, da gnado ri traso ko't strotoov-ni kiadeT. V dis!kuisi|j.i so »e do-tatenili pixdvisiem študljslce prdblamatiike. Poimantoainje skriPt in uftbenilkov predstavl j a pri njih osmovni problem. Je&eni se ziaitne luvajartd trilistopeinj s8d študliij, vendar naorti §e niso popolnoma tedclani. ca, ko bi bilo za skupščino že prepozno. V zvezi z organdzacijo III. kongresa strokovnih del štu-dentov medicine, ki bo pri-hodnje leto v Ljubljani, so se pojavile precejšnje kadrovske težave. Tak kongres s preko 200 udeleženci zahteva nam-reč poleg velikih finančnih sredstev tudi prizadevno in energično organizacijsko eki-po. Ker je združenje saraz-merno majhno (280 članov), predstavlja to precejšen pro-blem, zlasti kear ni rnogoče ra-čunati na študente prvega in dirugega letniika, saj se še ne ve, koliko jih bo prišlo v na-slednii leftnik. Poleg tega pa so konec maja že izpitni roka za prve tri letnike. — Za to ugodinost smo se študentje precej časa potegovald. Ra-zuimijivo je torej, da bi bila zaradi teh izpitfcnih rokov ude-l^iba na skupščinl prece.i slaibša, kot bo v jeseni. Ker so že vrsto let ^uipšči-ne zdraženja medicincev iz-redno uspele in iplodne, bi bi-lo škoda, da bi s hdtro pri-pravljeno sktupščiino ob nepri-mernem času preklnili tradi-cijo. namreč tista, ki je že lansko leto uvedla svet letnlka — kot obliko dela za dosego čiin večje mobilizacije štaidentov pri študiju, Pokazalo pa se je, da so se sveti pretvorili ve6-krat v organ za diskusijo ko| pa v organ za mobilizacijo, Kljub temu so svetd opravili svojo nalogo, saj je z njimi dana študentom možnost, da sproti in na najugodnejši na-čin odstranjujejo probleme, o katerih se je prej razpravlja-lq šele tedaj, ko so že blie vidne posledice. Sveti letni-kov so prispevali velik delež k povečanemu tempu študira-nja in pospešenemu polaganju izpitov Ravno v tem pa je njihova največja zasluga. V prihodnjem študijskem letu bo imela ekonomska fa-kulteta štiri združenja. Reor-gandzadLjo namreč zahteva sam razvoj visokega šolstva in Zveze študentov, saj se bo z decentralizacijo dosegla več-ja aktdvnost študentov po po-samezinih letnikih. Delo združenj letnikov bo koordiiniralo predsedstvo fa-kultetnega odbora Zveze štu-deaitov Jugoslavije. ST0MAT0L06I V petek, 13. V. 1960, je bila v predavalnid Interne klinike redna letna skupščina študen-tov stomatologije. Zaradi ne-primernega časa udeležba ni bila najboljša. Po večletnem prizadevanju letos z zadovoljstvom ugotav-Ijajo, da so se odnosi med štu-denti in profesorji občutno zboljšali. Studentje so aktivno sodelovali pri pripravi načrtov in programov za dvostopenjski študij, ki ga bodo uvedJi že jeseni, čeprav ne moremo tr-diti, da so s tem dokončno rešena že vsa vprašanja. Zanimiv je bil njihov idej-novzgojni program; razen pre-davanj o najbolj aktualnih vprašanjih. svobodnih kateder in predavanj marksistično-izo-braževalnega centra, so imeli tudi dve ekskurziji v »-LEK-in »VATO«. Zadnja oblika de-la se je pokazala kot zelo uspešna in bi jo kazalo vseka-kor obdržati. Na področju kul-turnega udejstvovanja so za-beležili lepe uspehe; uredili so album združenja, sodelovali pri organiziranju spominske razstave progresivnih sil slov. med. med NOV, sodelovali pri organiziranju dneva medicin- cev in stomatologov, izdali pa bcdo tudi Zdravniško prosvet-no brošuro, ki bo obravnavala vprašanja, ki zanimajo pacien-te. Tudi športno življenje se je razmahnilo. Ker je njihova športna sekcija še zelo mlada, so naleteli na precejšnje orga-nizacijske težave, ki pa jih bo do v sodelovanju in s podporo ZSSO lahko rešili. Velik napredek so dosegM v sodelovanju z ostalimi sorodni-mi fakultetam v Jugcslaviji, saj so medfakultetne prakse zelo dobra oblika medsebojne-ga strokovnega sodelovanja. Diskusija je nakazal vrsto problernov. Predvsem ie po-trebna gradnja novepa oddel-ka, saj bo to vprašanje z od-pravo omejenega vpisa postalo ob predvidenem prilivu štu-dentov iz ostalih republik mnogo bolj pereče. kot je mor-da sedaj. Dolgoletna trer.ja med štu-denti medicine in stomatologi-je so se izgladila. če ne popol-noma odpravila. S tem so ustvari]i ugodne pogoje. da bo reorganizaciia organizaciiske strukture ZŠJ tudi na njihovi fakulteti lahko dosegla svoj namen. Z jajčnim šamponom oprani lasje so svileno bleščeči in voljni mo za frizdranje daje lasem lepoto in naraven lesk Seborin odstranjuje prhljaj, pospešuje cirkulacijo krvi in daje s tem lasem nove življenjske moči. ¦> DECEMBRh >»?.l JE IZSLA PRVA STEVILKA NASEGA GLASILA KOT NASLl-DNIK »STUDENTSKEGA LISTA- TA JE IZHAJAL OD 20 MARC/* 1949 UREJALI SO GA: FEANCl AMBBO2IC, DARO BRATOS, 8UDI MAHT UTA, MH.OS KOBE. MILAN STARIN IX MILOS Ml-KELN. Kl r TUDI UREDNIK PRVEGA LETNIKA »TRIBUNE-. PRV] LETNIK OBSEGA 9 STEVIL.K - ZADNJO OREDl STANE SAKSIDA -KI IZHAJA STIRINAJSTDNEVNO NASLEDNJI LETNIK GREJUJE BORIS (VIIKOS MA i STEVILKE. LETA 1953 PREVZAME Z 10. STEVILKO PRIMO2 KO7AR. IZIDE 18 STEVILK. OD CETRTEGA LETNIKA DALJE IZHAJA oASOPIS V 20. STEVILKAH NA LETO. BOGDAN PLESA UREJUJE «»IST OO 17. STEVILKE IV. LETNIKA DO 18. STEVILKE V. LETNIKA. KO GA ZAMENJA JANKO POPOVlC IN UREJUJE tlST DO t. STBVILKF X. fcETNIKA. OUSAN VOGI.AB JB UREDNIK DO S. 8TBVIL.KE X \ "NTKA.