Politični ogled. DR2AVA SHS. V pondeljck se je začela v parlainentu razpiava o pogodbi, sklenjeni v Rimu z Italijo. Pašič in zunanji minister dr. Ninčič sta le prekinila svojo politično bolczen in dr. Ninčič je na svoj zmeden in voden način zagovarjal rimsko pogodbo. Ko je uastopil, ga je opozicija sprejc-la z zaničljivimi klici: Živio Mussolinil Poslušajmo Mussolinija! Ministcr ni ničesar navedel, kar bi le malo zamoglo opravičiti izdajstvo glede Rek«, krivdo je hotcl valiti na proticentralistično politiko ter sc končno izgovarjal, da je bila vlada prisiljena, podpisati tako pogodbo. Mfd goromiki opozicije je.najostrejše obsodil rimsko pogodbo dr. Hohnjec, ki je s svojim govorom zlasti Pašiča vznemirjal. Glasovanjc se je vršilo včeraj in nam izid še sedaj ni znan. Vlada je gotovo lopet drago pladala turSke glasove. Ponovil se je zopct žalostni in sramotni slučaj, da so morali turški poslanci iz Makedonije z grožnjo, da ne bodo glasovaji, izsilili od vlade preiskavo v ponovnem krvavem zločinu nad turškim prebivalstvom. Policijski in žandarski divjaki so uamreč zopet pomorili veliko nedolžnih ljudi in med temi celo 18 žcn in otrok. V nedeljo se je vršila v Zagrebu seja federalističnega bloka (SLS, HRSS in organizacije bosanskih musliiuanov). Po konfrrcnci je izjavil dr. Koroicc časnikarjem, da je bil ta sestanek važfn in uspešen korak na prej ter, da so sklenjeni dogovori, ki so potrebni kot kažipot za rušenje vlad«. Po vesteh iz Albanije je zaradi brezposelnosti zavladalo v Skadru neznosno stanje. Ugledni Skadrčani so sklenili poslati deputaeijo v Bcograd, da naprosijo našo vlado, naj zascde Skader, ker drugače propade. Beograjsko časopisje z vso resnostjo trdi, da se je nicd Pašičem in Mnssolinijem sklenil dogovor, da Jugoslavija za protiuslugo vsled prevzetja Reke po Italiji asede Skadcr. Z odlokoun ministrstva za prosveto je ukinjen odsek za prosvelo v Ljtil)!jani. S lcm odlokom so ukinjeni višji šolski svet, okrajni šolski svoti n sploh vsaka avtonomija, ki je doslcj obstojala na šolskcm polju. V NEM^IJI je popolnoma propadlo giiianje zo odcepitev Porenja. Franrija je scparatiste z vsemi sredstvi podpirala tcr je hotela spraviti vprašanje samostojne Pfalce na dnevni rcd. Angli ja je to vmešavanje v nolranje nemške zadcve odklonila, prebivalstvo je separalistične «vlade« napadalo in izganjalo in tako je pokret doživel svoj popolni polom. ^ NA ANGLEŠKEM je izbruhrila velika slavka pristaniških delavcev, ki se bo pa gotovo po nosrcdovanju vl?de mimo končala. Liberalna stranJ.u ruje proti delavski vladi, a bc mor« pričakovati uspehov, ker druga opozirijonalna slranka, konservativci njej ne bodo pri3kočili na pom<xJ.  RUSIJA. Sredi tega mesca je bilo popolnoina nstavljeno ti»kanje sovjetskih rubljev. Mezde se bodo plačevak o4 sedaj naprej samo še v »čevoncih« (sovjetskih zlatnikih) in v zakhdnicah v vrednosti 5, 3 in 1 rublja. — Sovjetski rublji, ki ostanejo do izdaje bakrcnega denarja v promelu, bodo veljaii kot drobiž. Nalo bodo vse emisije od lela 1917 do 192o po določenem knrzu odlegn}ene prometu. — Uradno je razglašeno, da je tudi Norvežka po vzgledu Anglije priznala rusko sovjetsko vlado. j^|_ PROSVjETNA ZVEZA V MARIBORU. Sprememba odbora. Odbor PZ sc je v svoji redni seji dne 29. januaraj rekonštruiral in je sedaj sledeč«' sestavljen: Predsednik: dr. Josip Hohnjec, I. podpredsednik Jože Stabej, II. podpredsednik Marko Krajnc, tajnik profesor Ivan Prijalelj, blagajnik Jože Mirt, gospodar dr. Josip Jeraj, odbornik za treznostno delo Jože Krošl, odbornik za narodoobrambno delo monsgr. dr. Anton Medve-d. Delokrog Prosvetne zvezc v Maribom se razteza na vse ozemlje lavantinske školije aii na bivšo Slovensko Štajersko, Slovensko Koroiko in Prekmurje. Toliko v vednost nekaterini včlanjenini društvom, ki si niso bila v lem na jasneni. Olajšava raznih pri&tojbin. Pozamezna drušlva se obračajo na nas s prošnjami, kako je z olajšavo raznih prislojbin, ki jih morajo društva plačevali. Odgovarjamo, da začasno ni druge pomoči, ko da društvo izpolnjuje tozadevue zakonske določbe. Obenein pa naj društva vedo, da bo zastavila Prometna zveza vsc svoje moči pri naših gg. poslancih in drugih mtrodajnih činiteljev, da se društva razbremene številnib in velikih pristojbin, sicer jc nevarnost, da zaslane vse naše izobraževalno in prosvelno delo. Ko bo reč dozorela, bodo vsa včlanjena društva o vsem takoj obveščena. jPristopne izjave. Lepo število društev še ni poslalo pristopne izjave k Prosveni zvezi. Nekaleri menda niislijo, da je to zgolj formalnost, ki se more ž njo odlašati. Drugim zopet ni jasno, kaj bo pottm, če pristopijo k Prosvetni zvezi. Tem in vsein drugim odgovarjamo poslednjič: Vsa krščanskosocialna izobraževalna in prosvetna društva so se prej smatrala za včlanjene v bivši Slovensko krščansko socialni zvezi v Mariboru, katere naslednica je Prosvetna zveza. Ugotovilo pa se je, da v tem oziru ni bilo nobenega rcda in jasnosti. Da se napravi tcmu konec in ustvi-ri red ter discipiina v naši prosvetni organizaciji, morajo vsa naša društva poslati svoji centrali pismeno pristopno izjavo, na kar prejinejo tudi pismeno potrdilo o sprejmu v Zv«?zo, ki bo posebno važno pozncje pri raznih pristojbinskih olajiavah, ki jih upamo doseči. Društva, ki ne pošljejo pristopne izjavc bomo smatrnli za nedclavna in nsahla ali pa za nam nasprotna in jih bomo kot taka tudi javno označili vsem v vednost. Zato vrnite takoj pravilno izpolnjene pristopne izjave, ki so bile priložene prvi okrožnici; če pa kdo te okrožnice ni dobil, naj piše, da se mu dopošlje naknadno. OsnutkL Vsem društvom, ki so poslala žc pristopn« izjave, smo poslali potrdilo o sprejemu v PZ. Potrdilu smo priložili 1. in 2. osnutek za prcdavanja. katera naj društva po možnosti kmalu izvršijo. Oba osnutka je izdelal uaš voditelj dr. A. Korošec. Take osnutke za predavanja bomo še nadalje izdajali, ker smo prepričani, da bodo vsem voditeljejm društev dobrodošlL Poslovnik. Nekatera društva so že prosila za poslovnik, s katerim jim pa še ne moremo postre<ii. — Poslovnik za vsa naša prosvetna in izobraievalna društva bo izdala ljubljanska PZ, ki ga pa še ni dala v tisk, kolikor je nam znano. Kadar ga dobimo, ga bomo takoj poslali vsem včlanjenim drušlvom. Poslovne tiskovine. Da dosežemo enotno poslovanje v naših društvih, bomo naročiU skupno z ljubljansko PZ poslovne liskovine: vložni zapisnik, blagajniško knjigo, seznaiu članov, intentarni zapisnik knjižnke (vse 4 v obliki z^czka po 50 slrani) in pole članarine. To bo sicer nekaj stalo, ali ncobhodno je potrebno, ako hočemo imeti red in disciplino v poslovanju, ki je pa zopet pogoj za delovanje društva. Draiba sv. Mohorja. čas za vpisovanje v družbo sv. Mohorja poteka. Ni nnm potrebno govoriti o velikih zaslugah, ki si jih jc družba sv. Mohorja pridobila za slovenski narod. Lepo je bilo še prcd par leli Šlevilo njenih udov (nad 90.000), tujci so nas občudovali. žal, da je to število padlo v zadnjih letih skoraj na po!ovico. Ali je mogoče temu kriva udnina 20 D na leto? Ako pmnislimo, da stane skoraj vsaka knjiga, katero kupimo, najmanj 20 D, tedaj vidimo, d.i je že sam kolodar družbe sv. Mohorja vreden denarja, ki ga plač-imo kot udnino, nikar ko nam družba sv. Mohorja niir-ii š< polcg tcg 3 lične, podučne knjige. Posvetna zve.za v Mariboru naproša vse odbornike v njej včlanjenib in še nevčlanjenih prosvclnih in izobraževalnih društev, da gredo te dni od hiše do hišc, kjer naj agitirajo za Mohorjevo družbo. Naj nc bo sJovenske hiše, ki ne bi bila naročena na knjigc družbc sv. Moliorja. Dekliške zveze. Kdor pozna zgodovine štajefskih Dekliških zvez, ve, da so si pridobile velike zaRluge v veiskonarodnih bojih slovenskega ljudstva tekom zadnjih desetletij. Svetovna vojna, ki ni prizanesla nikcmirr, je rudi tej cvetoči dekliški organiraciji začrtala globoke brazde. Kljn.b vsem težkim preizkušnjam je ostalo pri živlenju še lepo število DZ, Xi skrbijo za srčno in -umsko izobrazbo svojih članic. Da pa bodo DZ postale ervotno urajena močna dekliška organizacija, se bodo posamezne DŽ združile v večje eciinice in sicen po sodnih okrojih v okrajne DZ. Že tekorn prihodnjega mesca se priČnejo vršiti po vseh sodnih okrajih Š.ajtrske in Koroške okrajni sestanki DZ, katerih so se dolžne udeležiti pred vsem odbornice posajmeznih DZ. V krajih pa, kjer se bodo okrajni sestanki vršili, imajo dostop tudi druge članice tamošnjih DZ. Čas, kraj in vse podrobnosti teh sestankov bomo objavljali v »Slov. Gospodarju« in še posameznim DZ posebej potom •okrožnic. Ker je usoda našega naroda v veliki meri odvisna od našega ženstva, zato bo Prosveina zveza storila vse, da Jbo v vsaki naši župniji obstojala dobro urejefta dekliška organizacija, bodisi Dekliška zveza ali Orlica. Vse odbore Dekliških zvez pozivamo, da si v najkrajšem času pripravijo: 1. kratko pisano j>cročilo o dosedanjem delovanju svoje DZ, 2. na posebni poli napisan odbor svoje DZ. To mora vsak odbor prinesti na ol'rajni sestanek, kakcr tudi dosedanje poslovne knjige, ker se bo ob tej priliki izzvršila revizijo posameznih DZ. Dekliške zveze, na delo! Naša naznanila. Prosimo, vsa včlanjena društva, da vsa naša naznanila, ki jih objavljamo v «Straži« in «SIov. Gospodarju« skrbno zasledujejo in izpolnjujejo, jih iz listov izrezujejo in v svojim arhivu shranjujejo. Tajništvo Prosvetne zvcze v Mariboru.