Razne stvari lz domačtli krajer. Eat. politično društvo za konjiški okraj priredi dne 3. jan. 1903 politični shod, na katerem pridejo važna in zanimiva vpraSanja v razgovor. Nastopilo bode več govornikov. DruStvo že sedaj opozarja slovensko prebivalstvo na ta shod! Občni zbor gospod. polit. društva v Št. Pavlu pri Preboldu se vrsi 27. dec. ob 3. uri popoldan. Kmetje! pridite vsi k občnemu zboru! Katol. politično drnštvo v Slatini ima svcj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 20. decembra ob 8. zjutraj v farovžu pri Sv. Križu. Vsi udje so uljudno povabljeni! Osebne vesti. Prestavljeni so: davčni pristavi gg.: Rudolf S i m a k davkariji v Kozjetn, Karol D o 1 e č e k od okraj. glav. v Veitsbergu k okraj. glavarstvu v Mariboru, A. Dobravc od davkarije v Kozjem k davkariji v Miirzzuscblag; davčni praktikanti gg : Jožef Č e p i n od okr. glav. v Celju k okraj. glav. v Konjice, Anton C v a h t e od davkariie v Konjicah k okraj. glav. v Celju, Franc Ž u ž a od davkarije v Celja k davkariji v Cmurek in Ernest Schmidt k davkariji v Brežicah. lz pošte. Mesto podtnega upravitelja je razpisano pri poStnem uradu Sv. Anton v Slov. goricah. — Služba poStnega upravitelja vMoSkajncih seje podelila poštni in brzojavni upraviteljici gospodični Mariji Meixner. — Gospa Karolina Troll v Vurb e r g u pri Ptuju je dobila tamoSnje mesto poštne upraviteljice. — Po8ta v D o 1 u je podeljena poštni upraviteljici gospej Franciski Draxler. — Od poSte v B i s t r i c i ob kor. žel. bode poštni sel obhodil vsak dan dvakrat Laznico in Lembah. Istočasno se nastavi v Vrhovdolu poStni nabiralnik. Castnim občanom je imenovala občina Bišečki vrh velec. g. dr. Josipa K r o n v o g 1, deželno-sodnega svetnika pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Slovenska božičnica v Mariborn. V otroSkem vrtecu družbe sv. Cirila in Metoda pri čč. šolskih sestrah se bo letos vrSila dne 23. decembra ob pol 4. popoldne. Slovenci iskreno povabljeni. Mariborske novice. V zadnji občinski 8eji se ie dovolilo »Siidmarki« 300 K podpore. Poročevalec Pfrimer je predlagal v podporo 200 K. Seveda se je to zdelo občinskima svetovalcema Schmid in Nodl premalo, zato sta predlagala 300 K. Mesto ima dolgov kakor Dunaj in vendar imajo mestni očetje denar za podporo tega poneinčevalnega podjetja in na ta naCin kažejo svoje sovra8tvo do Slovencev, od katerih živi večina od njih. — V petek, dne 11. t. mes. ob polu 1. po noči je povozil vlak na tukajSnem koroškem kolodvoru Jožefa Herman, ki je dobil težke poSkodbe na levi roki in desni nogi. — Minoli teden nas je zapustil g. notar K o g e j z gospo, ki sta bila jako priljubljena pri vseh tukajsnih Slovencih. OdiSla sta v Idrijo na Kranjsko. — Talijo za rešitev iivljenja v žnesku 50 K je dobil čevljarski pomočnik F. Šalkovič. — Zaradi raznih sleparij so pnjeli v Mariboru brezposelnega sodarskega pomočnika Alojzija HauSel, doma iz Cezanjevec pri Ljutomeru. — V prisilno delavnico v Messendorf pri Gradcu je bil cddan Ant. Pelkhofer, ki je že bil dvakrat v prisilni delavnici. — Zaradi trpinčenja živine je prijel redar minoli četrtek splavarja Leonharda Gtneiner iz Marenberga. Prettpal je neusmiljeno konja, ki se je kcmaj premikal naprej. Pri policiji, kjer je bil ^ato kaznovan, |e naznanil napačno ime. Zaradi tega je dobil od okrajne sodnije 48 ur ostrega zapora. Viničarski tečaji Deželni odbor Staj. je odredil, da se vrSijo v svrho izobrazbe v gojenju amerikanskih trt in sadnib dreves tudi letos viničarski tečaji. Isti bodo trajali od 15. februarja pa do 1. decembra 1904 in sicer se vrSijo na deželni sadjarski in vinarski Soli v Mariboru, na dež. viničarskih Solah v Silberegu pri Lipnici in Ljutoneru, nadalje na deželni osredni trtni šoli v Sp. Bregu pri Ptuju. Leta 1904 se bode sprejelo v Mariboru 14, v Lipnici 20, v Sp. Bregu pri Ptuju 30 in v Ljutomeru 12 posestniških in viničarskih sinov, ki dobijo tam prosto stancvanje in hrano ter mesečno 8 K plače. Po sklepu tečaja dobijo obiskovalci spričevala, kako da so se učili. ProSnje je vposlati na deželni cdbcr 8tajerski najdalje do 15. januarja 1904 vFram pri Mariboru V nedeljo po veCern cah so nasli v Iramski župniji v neki plitvi mlaki mrtvega Janeza Petek, Cevljarja iz Poperga, župnije Gornja Polskava. Hotel je najbrž v pijanosti preskočiti mlako, a ie zadel ob korenino ter se zvalil v vodo. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Gospodinje, božičai prazniki se biižajo in zopet bo potrebno, z raznovrstnimi stvarmi preskrbeti si hišo in kuhinjo. Mislim, da ne boste pozabile kupovati potrebne stvari edino v narodni trgovini Lončarec & Havelka. Tam se dcbi zares izvrstno in sveže biago po nizkib cenah! Nove ceste v Slovenskih goricah. Okrajna cesta Sv. Lenart—Sv. Jurij—Sv. Jakob v Slov. goricab se {e letoSnjo jesen dodelala do Sv. Jurija. Upa se, da bo delo tekom štirih let do Sv. Jakoba v Slov. gor. konč»»no. Železnica Grobelno — Rogatec. Iz prvega vira sc ie izvedelo, da se železnica Grobelno—Rogatec otvori dne 21. decembra in se drugi dan začne redni promet (ako tega načrta zopet plazovi ne prečrtajo). — Vozni red bo po zimi sledeči: Iz Rogatca ob 5. uri 25 minut zjutraj, dojde na Grobelno ob 6 uri 58 minut; iati vlak pelja nazaj ob 9. uri 45 minut in dojde v Rogatec ob 11. uri 12 minut. Drugi vlak gre iz Rogatca ob 12. (ravno opoldne), dojde na Grobelno ob 1. uri 33. minut; nazaj pa pelje ob 3. uri 50 minut ter dojde v Rogatec ob 5. uri 17 minut. Iz Sv. Rnperta v Slov. goricah se poroča: Dne 7. decembra ie izslopila Pesnica ter ua mnogih krajih tekla čez dež. cesto, ki vodi iz Maribora k Sv. Lenartu. Pri Sv. Marjeti bila je ob cesti straža, ki je branila liudem pot k Sv. Marjeti, ker je bila nevarnost za življenje. Od Hrastovca do Sv. Andrsža v SIov. goricah bili so vsi travniki pod vodo, da je bilo videti, kakor bi nastalo jezero. V sredo, dne 9. t. m. je začela voda padati in sedaj je promet zcpet odprt. Občinske ceste pa so tako z vodo pokvaSene, da Se živina ne more boditi po njih. Z vozom, četudi praznim, pa se ne sme nikamor podati. Dobro bi bilo, ko bi povabili ministrskega predsednika Korberja, naj bi se z deželnim glavarjem Attemsom sedaj pripeljal ter nekoliko pregledal Slovenske gorice, da bi se prepričala, kako skrbi dežela za slovenske kraje. Ali je to slo-venski nadučitelj ? Slovenska šola v Št. Ilju nad Mariborom je toli srečna, da ima nadučitelja, ki ne zna več prav slovenski. Majhno slovensko deco uči namrec ta posiiinemSki izgojitelj (čujte!) nemSke pesmi (?!) Šestletne otroCiče slovenskih roditeljev pa uiiti pesmi drugega jezika, tujega naroda! Gospod Sadu, ali je to izgoja? VaS izgovor, da vam blovenska pesem ne gre, ker ste francoskega (?!) rodu, velja pa ravno toliko, kakor če bi naS zajec rekel lovcu, ne smeS me streljati, ker si s Francoskega. Seveda, nočete priznati, da ste rodom Siovenec iz Kranjskega. Ali je tnorda tam kaka francosko-jezikovna kolonija ? Tudi spričevala pišete v »tajčSprahi«! Kdo je pa razume? Nasim rodoljubom pa pripcročamo, da gospodu »Francozu Saidcu-ju« malo na prste pogledajo. Ptujske novice. Umrl je na Bregu pri Ptuju, dne 11. t. m. g. Juri Rolc, LiSni posestnik in lastnik kopaliSča. Vrlemu možu sveti večna luč! lz Karčovine pri Ptnju se nam poroža: Mizarski mojster Martin Rečnik je pnSel dne 4. t. m. nekoliko vinjen domov ter se začel prepirati s svojo ženo. Da bi hčer ne mogla braniti matere, jo je zaprl v čumnato. Nato je ustrelil svojo ženo, katero je nevarno poSkcdoval. Potem je odprl vrata v čumnato ter vstrelil hčer v glavo, k\er jo je nevarno ranil. Medtem je prišla žena k zavesti ter začela klicati na pomoč, na kar je mož zbežal. Isti dan proti večeru je priSel k nekemu zdravniku v Ptuju, kateremu je izpovedal, da je vstrelil ženo in hčer ter da je hotel tudi samega sebe usmrtiti, zadel pa se je samo v čeljust, kjer mu je krogla obtičala. Prepeljali so vse tri v ptujsko bolniSnicc. Zaradi sleparije je bil obsojen v Gradcu 25 letni agent August Jonke iz Oplotnice pri Konjicah na 15ittesečno ječo. Hrastovec v Zavrču. Tukaj smo imeli dne 6. t m. nesrečen dan. Kakor se sumi, je zlobna roka iz maSčevania zažgala gospodarsko poslopje Jožefe Mumlek, ki je do tal zgorelo. Ogenj je segel tudi po hišnein poslopju ter je upepelil. V Slovenjgradcu se je obesil delavec NaberSnik. Vzrok je neozdravljiva boleztn Celjske novice Dne 3. t. m. je umrl gosp. Blaž Terček v 80letu svoje starosti. — Minoli teden je hotel pobegniti iz ječe cigan Krebs, ki }e bil pri zadnjem porotnem zasedanju obsojen na sedem let ječe. Oddan bo v mariborsko kaznilnico, kjer bodo že pazili. da ne bo tiček udel. Šmarje pri Jelsah. Dne 8. t. mes. je utonila v potoku Predenci neka Ana PI aninSek, delavka iz Zibike. Eako se je ponesrečila, se ne ve, ker so mrtvo našli v vodi. V Gotovljah srao pokopali v petek, dne 11. t. m. pri velikanski vdeležbi vrlega nadučitelja g. Antona Š u m 1 j a k. Bil je že dalj Casa bolehen. Iz norišnice v Feldhcfu pri Gradcu je pobegnil Jak. Podlesnik, doma iz Konjic Nemščina y Kozjem. Pred nekaj tedni je dobila tukajSoa prodajaika z duhanom dovoljenje, da sme prodajati poštne tiskoviae, kakor znamke, dopisnice, poštne nakaznice itd. To je zelo ugodno za odjemalce poStnih tiskovin, ker jim ni treba čakati pošte, ki je po uradnih urah zaprta. — A glejle čuka, kmalu na to se je prikazal nad vratmi prodajalnice na zamodreli deščici napis, toda kakSni napis, — v čisto nemSkem narečju, glasefi se: »K. u. K. Poststempelverschleis«, seveda z nasimi slovenskimi črkami. Stopim enkrat v to prodajalno rekoč: »Prosim za dopisnico.« Pa kapa kosmata, dobim odgovor: »Še ne vem kaj je to.< Naposled sva se vendar sporazumela in dobil sem, pa ne dopisnice, ampak nemsko »KorrespondenzKarte«. Kura me pikni, sem si mislil ter rekel: »Ali nimate slovenskih?« Odgovor: »Ne!« »Ali imate poStne nakaznice?« Odgovor: »Tudi ne!« Pač smo mi kozjanski Slovenci potrpežljive pare, ker si pustimo vsiljevati čislo nemSke tiskovine. Prodajalko z duhanom opozarjam, naj nas od zdaj zanaprej ne izziva več in nam ne vsiljuje samo nemSkih poStnih tiskovin. Slovenci kozjanski, zahtevajte vedno le slovenske dopisnice, poštne nakaznice itd., ki se vam jih po pcstavi mora dati. V Mozirjn je umrl biv3i trgovec gosp. Ivan Tribuč. Cerkrene strarl. Umrl je v Ljubljani dne 15. t. m. čast. g. M a t e j Slekovec, knezoškolijski konz. svetnik lavantinski, župnik v pokoju in predsednik »Zgodovinskega druStva« v Mariboru. Pogreb je danes v Ljubljani ob 3. uri popoldne. Iz Maribora se ga je udeležil veleč. g. profesor dr. FrančiSek K o v a č i č. Z gosp. Slekovcem je izgubil Spodnji Štajer vzglednega duhovnika, izbornega zgodovinarja, neupogljivega narodnjaka in blagega moža. Izgubo, katera nas je zadela z njegovo smrtjo, bomo britko občutili. »Zgodovinsko druStvo«, katerega se je rajnki tako veselil in mu dal vse svoje rokopise in celo svojo knjižnico, je sedaj osirotelo, izgubilo }c svojega prvega predsednika. Imel je mnogo načrtov za domače - zgodovinsko raziskovanje in proučevanje, a načrte je moral nesti seboj v grob neizvrSene. NaS list posebej obžaluje v njem ne samo smrti jednega izmed svojih najboljSih in zelo požrtvovalnih prijateljev, ampak tudi smrt jedaega izmed najodličnejžih sotrudnikov. Spomin na vrlega moža naj ostane med nami trajen! Svetila mu večna luč! Sedemdesetletnico praznuje 19. t. m. veleč. g. Janez Ev. KoSar, župnik v Galiciji. Vobče priljubljenemu gospodu kličemo: Bog ga ohrani Se mnoga letal Urnrl je dne 3. dec. v Dev. Mariji v PuSčavi g. Franc M o n e 11 i. bogoslovec I. leta na mariborskem bogoslovju. Pogreb je bil dne 5. t. m., katerega je vodil vlč. gosp. kanonik Matek, ki se ga je spominjal na grobu t pretresljivih besedah. N. v m. p.! — V zavodu Sol. sester v Mariboru je umrla č. sestra Marija Eugenija H o f e r. Rojena je dne 28. jun, 1849. na Tirolskem. Sv. Pavel. Ravnokar je izišla t r e t j a popravljena in pomnožena izd a v a knjige z naslovom: »Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narod o t.< Njegovo življenje in delovanje opisal ter pridejano okrožnico »Providentissimus Deus« in apostolsko pismo »Vigilantiae« o svetem Pismu poslovenil dr. Mihael Napotnik, knez in Skof Lavantinski. V Mariboru, 1904. V lastni založbi. Natisnila tiskarna sv. Cirila. — Prelepa in s peterimi krasnimi podobami ozaljSana knjiga se dobiva v kn. 3k. pisarni v Mariboru za t r i k r o n e. Društvena poročlla. Slovenski mladinoljubi! Dijaška kuhinja v Mariboru prosi vse Ijubitelje učeče se mladine, da bi podpirali kolikor mogoče ta prepotrebni zavod. Kajti vsa sredstva so že poSla. Vsak dan se odda 52 do 55 kosil in predsednistvu ni več mogoče premagovati velikih stroškov. Komur ni mogoče darovati denarja, naj daruje živila, kakor: krompir, fižol, repo, zelje itd., katere stvari se naj blagovolijo oddati v Brandis ulici 8t. 3 uasproti gradu. Vsako darilce se hvaležno sprejme. Pomagajte torej, mladinoliubi, kajti s tem ne pomagate samo mladini, ampak v prvi vrsti narodu! Na Štefanovo v Rnše! TukajSnje kmetsko bralno društvo ima 26. t. m., to je na Štefanovo, v obnovljenih in zelo obsežnih prostorih gosp. Ant. Novak-a svojo običajno veselico. Vspored: petje, gledaliska igra in prosta zabava. Odbor pričakuje, da se je poleg vedno častno zastopanih Mariborčanov in drugih zvestih prijateljev iz okolice vdeleži tudi enkrat nekoliko večje Stevilo domačinov. Torej na veselo svidenje! — Odbor. Gledališka predstava ^Slovanske čitalnice" v Mariborn je zadnjo nedeljo, dne 13. dec. nad vse izborno vspela. Predstavljala se je nam doslej nepoznana burka s petjem »Tat v mlinu«. Vkljub mali časnikarski reklami se je nabralo občinstva polna dvoraaa, posebao naša iateligeaca z mesta je bila macgobrojao za3topaaa. Po odsviranju nekaterih slovaa. komadov odstranila se je zavesa ia stal je na odru nam ža pozaaa izboren igralec v ulogi »štadeata«. Takoj je zakrožil »Stadeatovsko« s svojim krepkim, a milodoBečim glascm. V dokaz priznaaja mu je sledilo dolgotrajao ploskaaje. Istotako nam je pokazal žid MauSel svojo igralsko nadarjeBost z jako dobro predtudirano svojo ulogo. Zdi se nam aeprekosljiv ia neaadomestljiv, kajti v Bjem si videl pravega žida: govor, obnašaaje in — obraz njegov dovedlo nas je nehote do misli: morda pa je on res pravi žid. Zaslužil si ie pobvalo z barnim ploskaajem. Pravi hamor v ulogi aemškega Mibeljaa nam je pokazala ta večer izborna igralska moč. Da se je občiastvo radi njega dovolj nasmejalo, smo istiaito prepričaai. Že ajegov aastop, zadržaaje in kretaaje na odru, raztegailo aam je aehote ustaice; ni čuda torej, ako se je marsikaj iz ajegovcga »Damkopfa* presližalo. Žel je pohvalo z dolgotrajBim pIoskaBjem. Zato le želimo, naj b: se ta Mihelinam zopet kmala pokazal na odra. Gospod očka je že star člari naSega glediSča, zato gre jedaak glas tadi sedaj o ajem, kajti pridobil si je bodisi radi svojih lepo zapetih kupletor ali veSčega igralskega taleata gotovo srca vseh gledalcev. Hčerka Katrica je istotako znaa cvet igralske aaSe družbe. Težavno svojo alogo je izvrSila nad vse dobro, aeprisiljeno ia ročno, kar je ajej že dano ia česar smo tadi že vajeai od Bje. SioveBka Doroteja, ki bi se rada cd Miheijaa nemški naačila, nam je itak tadi že znaaa sodelovalka naSega odra. A ta večer povspela se |e 8e tem viSje, ko aam je zapela s svojim nežaim ter milim glasom par pesmic. Ni pcaehalo ploskanje dotlej, dokler ni dodala Se ene kitice. Odveč bi bila 8e vsaka aadaljaa pohvala izborne igralke, ker ona slovi že od svojega prvega aastopa sem kot taka. Jedaake pohvale kot vedao dosedaj zablaži Nenika Aačika. Tako krasno kot je igrala ta večer, je 8e flismo videli igrati aa aaSem odra. Iz nje |e vel pravi igrahki dah; nedvomao, da je zato agajala gledalcem ne le radi njeae lepote, marveč tadi glede njecega čistega ia tako prikupljivega glasa. Uloga oskrbaika je sicer bolj težavna in nehvaležaa aloga, a aaš g. diletant jo je še precej dobro izvedel. Desetaik z vojakoma se }e — dasiravao diletaat-aoviaec — izkazal dobrega igralca. Pač pa je bilo poznati na Bjem, da se je prvikrat pokazal na aašem odra. — Igra sama aa sebi je jako težka, a aaši diletaatje so }o zmagali in s tem pokazali, da imamo Slo venci za gledal. predstave v Maribora izborae moči. Velika pohvala in čast gre tadi naSema marljivema režiSerja. Na svideaje zopet, a pri igri z boljšo vsebiao! Podravska podrnžnica sIot. plan. društva aazaanja, da se vrsi ajea občai zbor dae 26. grudna t. j. aa Šlefanovo popoludae ob 3. ozir. 4. uri v gostilai gosp. J. Maleja v RaSah po običajaem daeva. redu. Gg. druStveaike prosimo obilae vdeležbe radi jako važc h posvetovaaj ia sklepov ter radi volitve aovega odbora, ker je triletna doba prejSnjemu potekia. Ceajeae udeležeace tadi opozarjamo, da priredi na večer istega dae »Raško bralflo draštvo« svojo običajao veselico. Plaaiaski pozdrav! — Odbor. Ljntomer. Koacert, h kateremu aas je povabilo »Slov. pevsko draStvo« dae 8. decembra L 1. v prostore g. Fr. SrSeaa, ie bil koncert v pravem pomeaa besede. Dasi je vspored obljabljal veliko, smo bili veadar 3e dobro preseflečeai. Koacert je vspel izborao, in prepričali smo se, da je pevsko draStvo zelo napredovalo. Kako tadi ne bi ? Saj vsako dobro delo, vsak trad blagoslavlja — Večai. V. Parmovo koračaico iz operete »Amazonke« je gospa M. SrSeaova spretao svirala na klavirju. Vsled svoje velike požrtvovalaosti, ki jo tako nesebično razodeva v prid pevskega društva sploh, kakor posebej s tem, da je pri koacerta spremljala Se Stiri pevske točke, je žela občno, saj zaslažeao pohvalo Jb prizaaiije. — MoSki zbor nas je s Škroapovo .Staročesko' (Byvaly Cechove") za treaatek posadil aa moravska tla, kjer smo jo pred ackaj leti na posvataem Velehrada prvič sliSali iz močaih grl izurjeaih čeSkib pevcev. — Eakor v skoka smo bili ločeni od severaih bratov ia smo se čatili domače med svojimi ljubimi sosedi Hrvati. MeSaai zbor aas je namreč vzdramil iz resaobaib, vzvišeaih častev, ki jih je vprizorila ia razvaemala v BaSih srcih veličastaa ,Staročeška', ia nas je s Kataliaič Jeretovimi »Proljetai zvaci« iz F. S. Vilharjeve zbirke kakor aa lahaih krilih milo zazibai ia vzbujal v nas ljubko jagoslovaasko živahaost. Na občao željo, da se ta-le komad ponovi, je zbor predaašal Dragutia Didoličevo »S Velebita klik se ori« iz iste zbirke. — H. Volaričev žeaski dvospev »Divja rožica« sta izborao peli — kakor dva slavfieka — gospici Elza ia Irma Repičevi. Občadovali smo miii sopraB prve ia lepi alt drage. Sestrici sta pokazali, da sta izarjeai pevki. — Nato sta pristopila k ajima gg. Fr. Zaeherl ia Jaako Dijak in aaša aSesa je božal Laharaarjev čveterospev »Pri zibeli«. — Naravaost očarala sta občinstvo brata gg. Serajaika. G. Fracc Serajaik je sviral aa gosli dva komada: H. W Erast >E!6gie« in Heary Vieuxtemps »Air varič« tako dovrSeao ia sicer aa pamet, da smo mislili, da stoji pred nami toli občudovaai starogrški Orfej. Goslarja je jedaako ametaisko dovršeao >.premljal brat gosp. Domicijaa Serainik. Pač jima moramo čestitati k tema, da sta prejela od Stvarnika take taleate, ob eaem se jima tadi zahvaljujemo, da sta aam preskrbela ta nenavadai ažitek! — Veličastao- pretresljivo nas je g. aadač. Fr. Schaeider gaail s svojim lepim baritoaom, ko je predaval »Greaadirja«, pogovor dveh francoakih vojakov, ki sta leta 1812. srečno odnesia pete iz Ruskega. G. SrSenova je dobro vedela struaam izvabiti glasove, pnmerae položaja, v katerega na3 [e postavil pevec. — Prav umestao je bilo, da ie zbor počastil ludi veliko godovaico istega dae. Iz A. Foersterjevega »Goreaj. Slavčka« je zapel mogočao A'e Maria v čast Brezmadežaej, ki je v Eltzabetiai hiši zapela veličastai, večno-lepi »Magnificat«, — V Hajdribovi »Siroti« sta alt-solo imenitao predaašali gospa Misja ia gdč. Irma Repič. — Za sklep nam je žeaski zbor nudil Fraac Ferjaačičev >Dragi veaec aaroda.h pesmi«, moški zbor pa I. plem. Zajc »Fmale iz opere Zriajski«. Oba zbora moramo pohvaliti. Glasovi so bili čisti, izgovarjalo se ]f razločao, pazilo se je točno aa znameaja. Cast pevcem ia pevkam, osobito g. ppivovodja, Fr. Zacherla! Podružuica sv. Cir. in Metoda na Vranskem ima svoj letai občai zbor dae 20. dec. v gostilai »Slovaa«. Iz Št. Jnrija ob juž. žel. Kakor se povsod, kjer se začae mladiaa zavedati ia orgaaizirati, prirejajo posteae gled. predstave, tako je tadi takajSaje bralao draStvo že r četrtič priredilo gledališke igre. Dae 27. aov. igrale so dekleta brataega draStva igro >Sr. Neža«. Igrale so prav izvrstao. Posebao izborao so zadele svojo ulogo: Simporjoa (Mar. Klinc), Kiavdija (Aatonija Golia), Sv. Neža (Milka Mares) ia tudi druge so prav dobro reSile svoje uloge, namreč: Serva (Aaica Žličar), Luciaa (Marija Cimermaa), Emercijaaa (Kopriva Miaa) ter riraske deklice: (Cmok Aaica, Mareš Aaica, Kaez Liza); vestalke: (Liza Vrečko, Cimerman Tilika, Pisanec Amalija, Regoršek Kristiaa). Lepo je tadi nastopil aagelj z mečem v roki (Uagor Joiefa). Deklamaciia »Večaa lač« se je vsem jako dopadala. Mi želimo čim prej zopet videti te igralke na odru. Med odmori so pa izvrstno adarjali domači tambaraSi. Slava jim! Iskreao se moramo zahvaliti čast. gosp. Maksu AsiCa, da je vse tako dobro izteklo. Škoda da so nas zapastili, ko jih aajbolj potrebajemo. Oder je bil prav akasao izdelaa ia pripravea za to igro. Kulise in druge stvari so pripravili tamburaši brezplačao. Hvala vam na tem mesta! Le Baprej, mladina Sentjurska in pripravi nam večkrat 8e takšno poSteao veselje! Eaj pa mladeairji, ali aas bosta sknro razveselili s kako igro? Ena najkrasaejsib pridobitev za zdravje ia blagmjo je izvestao sladaa kava, ki si je, izdelaua po KathreiaerjeTem načiaa, danes že osvojila ve3 omikaai svet in sosebao skoro vsako družiasko mizo. Zakaj kot rodbiaska kava ima zmes iz zrnate kave s KathreiBerjevo Kaeippovo sladao kavo tako brezprimerae predaosti glede ukusa, zdravja ia pnbraaka, da jih ae sme prezirati nobena skrbaa gospodinja. Fiai voaj po zrnati kavi, ki daje Kathreiaerjevi Kaeippovi kavi posebno prizaaaje, poviSaje kot primes priljubljeai okas zrnate kave; tega ni mogoče doseči z aobeBim drugim surogatom ali primeskom. Po dragi straai pa spričo te lastaosti Kathreinerjero Keippovo sladao kavo tadi lahko pijete brez primesi zraate kave; ta pijača tekae izvrstno ia zdravaiki jo kot koristno ia redilao priporočajo zlasti žeaskam in otrokom. Če so Kathreiaerjevo Kaeippovo sladao kavo že tedaj, ko se je pojavila, ozaačili za »kavo prihodaosti«, se je ta smela beseda daadaaes že deloma izpolaila in izpolajevala se bo po dosedaajih izkašBjah čiaidalje bolj. Važao pa je, da vedao rabite le pristao Kathreiaerjevo Kaeippovo sladao kavo; zato je treba pri aakupovaaja izrečao poadarjati ime »Kathreiaer« in jemati ediao izvirae zavoje z varstveao znamko žapnik Kaeipp. Ogibljite se torej skrbao vseh posaemkov ia tadi ne kapajte nikoli kaj takega, kar se odtehtaje odprto. €}ospodarske drobtlnlcc. Poučno potovanje p živinoreji in kmetijstvu po Stajerskem. (Dajje.) V tej kleti službaje že mnogo let izkuSen kletar, ki zaa z viaom pravilno ravnati, da ai žarko, ampak gladko kakor olje. Iz kleti imajo tadi teiefoa na grad. Temao je že bilo, ko smo se vračali v Lipaico, kamor nas je spremil tadi oskrbaik, ki je dahovnik ter ima Se v pomoč kBjigovodjo, tadi dahovnika. PreBočili smo v Lipaici, od koder smo se za raaa drago jatro odpeljali v Vildon in od takaj zopet dalje aa vozeh mimo Sv. Jurija (St. Georgen) ia Wolfaberga na grad Waldegg, ki je iast viteza pl. Plessiag. Tam se aahaja največja ia BajvzorBejža sviajereja na Štajerskem. Tam redijo nad 200 sviaj BajboljSe pasme ia to na aajpriprostejSi aačia. Vse te sviaje oskrbajeta samo dva človeka ia jedea pes-ovčar. Sviaje se navadao pasejo ia krmijo samo s surovo pičo. Mrjasci ia plemeae sviaje bivajo leto in dan, v poletja ia v zimi, skoro na prostem; samo za ležisče ia slabo vreme imajo streho brez vrat in zapahov. Obedaico imajo plemeae sviaje skapao, a še ta je samo s streho pokrita in z malim plotom ograjeaa, zaotraj pa so skapna korita. Tla v ležišča so lesena s slaaio postlana; tla v obedaici pa iz opeke ia s cemeatom zalita. Od takaj iraajo sviaje prosto pot na pa8o, ki je ograjeaa ter se vsako leto meaja. Prasci ali miade sviaje bivajo v zaprtem sviajaku. Sviajak je vzorao napravljen z leseaimi oddelki. Pred svinjakom imajo prasci zopet skupno korito za krmljeaje. Za pičo jim dajejo zrezaae buče in peso, pomešaao s plevami; dajejo jim v korito tudi kompost, ki jim prav dobro tekne. Tudi mladiži imajo svojo ograjo in sicer prav v brega. Ulica h ograji je strma in z okroglim lesom potlakaaa. Nismo se mogli nagledati ia aačaditi, kako je vseh teh 120 paglavcev hitelo po tej strmi ulici, ko se jim je odprla zatvornica. Kar jedea čez dragega so kobacali in so bili maogo pred nami aa vrhu. Tam pa se je Se le začelo pravo rajanje. Zdelo se mi je, kakor da vidim Solarje aa šolskem vrta. Lovili so se ia kobicali, skakali ia plesali kakor komedijaati na sejma. Iskali so črvov, pulili travo pa zopet razposajeao tekali okoli in se valjali po brega. Res da, Barava razveseljaje tadi aeamao živiao. Takaj so se vzgojevale do eedaj sviaje čiste angleške »Jorksirske« pasme ia tadi mešaae z dumačimi sviajami, sedai se je pa vpeljalo tudi domače takoimeaovaao staronemško pleme. To pleme je pcsebao dolge in v zadnjem dela Siroke rasti, torej daje obilno mesa. Tadi postaae težje od vseh dragib vrst. Glavo ima srednje kratko z ravnim rilcem, uSesa pa velika, katera skoro vso glavo pokrijejo. Spomladi se bodo od te vrste že oddajali plemeai praSički in svinje. 0 sviajereji se takaj pelja popola zapisBik, da se obvaraje plemeBjenje po scrodaosti. Vsaka sviaja ima aa ašesa vtisajeno stovilko. (Dalje prihodrijič.)