Stev. 1.
PoltohM plitfiM v gotovinb
V Ljubljani, ponedeljek, 2. januarja 1921.
Leto IL
Uredništvo in upravniitvo i K«»
pitarieui ulici štev. 6 — T«Wm uredniJiva štev. 50 — Teletu = uprauniStva 5iev. 328 ss*
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 240 — za pol leta K 120-—
v nPrayi stane mesečno k 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 60'— za en mesec K 20—
„Hooi £as“
velja počenši s 1. januarjem 1922
za Jugoslavijo:
taesečno	20	K	(5	D)
četrtletno..............60	K	(15	D)
Polletno . , . . . 120	K	(30	D)
celoletno	 240	K	(60	D)
za inozemstvo:
mesečno	40	K	(10	D)
četrtletno	120	K	(30	D)
Polletno ,	, 240	K	(60	D)
celoletno............. 480	K	(120	D)
TEDENSKA IZDAJA:
za Jugoslavijo: celoletno...............40	K	(10	D)
za inozemstvo:
^celoletno	80	K	(20	D)
M. fi,.
liberalna država.
j. , Prišel je čas, ko vidimo rasti pred na-5* očmi državo, ki ji je celokupni narod j. 0vencev, Hrvatov-in Srbov udaril teme-jj *.?astno močjo in voljo. Na teh temeljih s acijo vladne stranke ustroj države, de-°,Y®° ljudstvo pa stoji ob strani in vztrajno /klanja ta način državne ureditve, ker ve, ^ centralistična država ne. bi bila svo-,0««n dom vseh plemen in vseh delovnih 'f^nov, ampak trdnjava kapitalizma in torišče vednih plemenskih bojev. Toda bilo naa> ljubo ali ne, priznati moramo, da so ®e znale kapitalistične stranke polastiti vse ^oČi v državi. Toda ravno v tem hipu mo-o znova jasno povedati, kako hoče de-f^o ljudstvo imeti urejeno državo, in s f*54nimi sredstvi se bo borilo, če treba ^desetletja za to, da uresniči svoj ideal ***nega ustrojstva.
fiih ^anes temeljno vprašanje političnih	i11	življenjsko	vprašanje	delov-
ve ?no^cto-le: Kakšen naj bo tip drža-ba' v°^žovaria novim socialnim potre-m Pu ^e^vero velikih delovnih stanov — nih l kmetov, delavcev, socialnokorist-obrtnikov in umskih delavcev? Podob-st TPr.ašanic !c stopilo pred narode pred ® ‘•tl, leta 1821, po francoski revoluciji, jjr, slavi in padcu Napoleonovem, po du-iskem miru, v času, ko so si države zma-5jalke razdelile Evropo. Kakšna uredba *f*ve se je takrat zdela narodom najbolj "UJierna? Bila je to liberalna država, ču-JJ^ca vsega narodnega bogastva, zaščitni-velike industrije in meščanstva; ta drža-«k'Je Vs^a na razvalinah starih stanov-,***« korporacij, iz plamenov revolucije, v »ateri so zgorele vse predpravice plern-.v* in kraljev — absolutistov. Liberalna ava je našla pred sto leti svoje geslo in r?e v besedi: Svoboda. Strla je vse vezi, 7* 50 družile posamezne stanoye, podrla je **• meje, ki so bile postavljene gospodarju. Vsak sam zase, a nad vsemi država to je vodilno načelo liberalne države. ,‘‘oglasila je politično svobodo meščanstva, '“turno svobodo in neomejeno gospodar-*° prostost.
Danes težijo na nas posledice in usta-?0v® liberalne države. Človek je postal tevilka, v liberalni državi pomeni en glas P1 volitvah in nič več. Vse politično sode-Ovanje ljudstva obstoji v tem, da smeš vsa-.par let oddati glas za poslanca v par-Vara se pa, kdor misli, da odloču-jVv iberalni državi ljudstvo po svojih zaupnikih. Kapitalistično časopisje, banke, industrija, veleposestvo vplivajo na phajoče može in stranke tako, da nalaga *ada bremena delovnemu ljudstvu in ščiti , e*ekapital. To je politična svoboda li-, bralne države. Tudi kulturno svobodo '* oznanjala in jo je izvedla tako, da je od-vZe*a »tarišem skoro ves direkten vpliv na o*o in vzgojo v šoli. Izvedla je svobodo ••ti s tem, da se je vrgla v najbolj *tru-s t k?i Pr°ti krščanstvu in je hotela za-i .°iiti cerkev. Začudeni se vprašamo; Za-rt nastopa liberalno-kapitalistična država proti krščanstvu? Dva važna vzroka ima ti Nahujskati hoče delovno ljudstvu pro-rilc ^	*n	ie Pognati v boj proti »kle-
5». i ®*< zato, da bi delovno ljudstvo ne
svobodo je oznanila libralna država. Svobodno ti je kupčevati in prodajati, graditi tovarne in špekulirati z zemljo. Bogatin ima svobodo odirati, verižiti, izsesavati malega kmeta in delavca, odtrgovati mu pošten zaslužek — delovni stanovi imajo pa svobodo, da garajo in so lačni. Kako veli-
m
kodušna je liberalna država! Ona dovoli delavcu vso svobodo, daje mu tudi popolno svobodo, da umira.
Liberalna država je mati kapitalizma. Kdor hoče streti kapitalizem, kdor hoče posvetiti delo in mu priboriti čast, mora streti ustroj liberalne države.
Hort InoalMsM zafcair.
8zorei?t®mfo?a na slabSe.
Belgrad, 2. januarja. (Izv.) Z včerajšnjim dnem je stopil v veljavo novi zakon o podpiranju vojnih invalidov ter vojnih vdov in sirot. Glavne izpremembe so: podpore so nekaj višje; pravice do doklad nimajo invalidi, katerih invalidnost znaša samo 20, 30 ali 40 odstotkov, niti vdove,
ki so mlajše kot 45 let in so sposobne za delo. Istotako ne dobe podpore roditelji invalidov, če so sposobni za delo. Važna je izprememba, da dobe podporo ne samo otroci izpod 17 let, temveč tudi oni nad 17 let in tudi bratje in sestre, če študirajo ali so za delo nesposobni.
Msrčeoaisje se priženla?
F..nan£nS odbor poslanca v.
Belgrad, 1. januarja. Včeraj se je sestal finančni odbor, da se podeli na sekcije v svrho, da bi se čim uspešneje pretresel proračun za 1. 1922. Sekcije so se razdelile tako: 1. finančno ministrstvo; 2. ministrstvo pravde, prosvete, ver in za izenačenje zakonov; 3. ministrstvo za narodno zdravje, soc, politiko, agrarno reformo, za zunanje stvari in vojno ministrstvo; 4, ministrstvo za trgovino in industrijo, poljedelstvo, šume in rude; 5. ministrstvo za promet, javna dela in za pošto in brzojav. Nato je finančni odbor razpravljal o načelih, katerih se bo treba držati pri razpravah. Odbor je bil soglasen v tem, da se mora v novem proračunu štediti, in sicer v prvi vrsti pri osebnih izdatkih. Zato se bo pretresala skupina za skupino, ne pa ves proračun 6umarno. Ravno tako morajo biti vse skupine radi boljše kontrole detajlirane. Prihranki morajo biti resni in stvarni. Stalni kader se mora zmanjšali in bo v tem pogledu odbor stopil v zvezo z vlado radi dogovora. Število uradništva se mora zmanjšati na stanje, ki je bilo I. 1914. Tekom razprave se je predlagalo, da bi radi zmanjšanja proračuna bilo najeti posojilo za javne zgradbe in da bi se v proračun stavilo samo svote za anuitete. Sprožila se je tudi ideja, da bi gotove monopole bilo treba ukiniti in namesto tega uvesti takso, kakor
n. pr. od petroleja soli itd. Na ta način bi se zmanjšali troški za administracijo, dohodki pa bi ostali isti. Razen tega bi se moralo posebno paziti na komisije v inozemstvu in na državno prodajo valut. Prihodnja seja finačnega odbora bo v sredo popoldne ter bo fiančni mniister podal svoj ekspoze o proračunu. Posamezne sekcije pa bodo delale tudi jutri, da bodo čimprej izdelale svoje predloge.
Belgrad, 2. januarja. (Izv.) Za rešenje proračuna je bil sestavljen poseben finančni odbor, ki je razdeljen v pet sekcij: I. sekcija obsega vrhovno državno upravo, finančno ministrstvo in državne dohodke. V njej so: dr. Veljkovič, dr. Jankovič, dr. Dulibič (Jug. klub), Lazič, Miletič, Agato-novič in dr. Popovič, V II. sekciji (prosvet no ministrstvo, justično ministrstvo in ministrstvo za izenačenje zakonov) so: Pušenjak (Jug. klub), dr. Hrasnica, Filipovič in Šečerov. V III, sekciji (ministrstvo za narodno zdravje, ministrstvo za socialno politiko, agrarno reformo, vojno in zunanje ministrstvo) so Živkovič, Stojadinovič in Pribičevič. V IV, sekciji (poljedelsko tnini-i strstvo, ministrstvo za šume in rude) so | Avramovič, Rajer, Filipovič in Angjelino-vič. V V. sekciji (poštno in prometno ministrstvo in ministrstvo za javna dela) sc: Jovinovič, Radovič in Radojevič.
Za r&puisliko Zgiiiflfesf h ifžm Indije.
Revolucionarno glbanle IncfBIcav proti AngleZem.
*»a hujšega in nevarnejšega sovražnika, kot Krščanska načela. Tudi gospodarsko
AHahabad, 31. decembra. (Reuter.) Pri otvoritvi letošnjega zborovanja indijske lige muslimanov je predsednik naznanil proglasitev republike zedinjenih držav
Za vrtnega mštfsfra. fl^a-irafta gB.rii&a
Belgrad, 2. januarja. (Izv.) P0 vrnitvi kralja Aleksandra iz Slovenije v Belgrad je zopet postalo vprašanje vojnega ministra aktualno. Predvčerajšnjim je bil Paššč v avdijenci pri kralju in ostal pri njem skoraj eno uro. Poročal je kralju o delu narodne skupščine, o sprejetju proračunskih dvanajstin in o politični situaciji po sestavi nove vlade. Glavni predmet razgovora je bilo vprašanje vojnega ministra. Kakor se govori v političnih krogih, je najnovejši kandidat za to mesto šef generalnega štaba, general Petar Pešič, ki je znan kot strokovnjak za vojaške stvari in je človek, ki se za politiko skoraj nič ne zanima. Na njegovo mesto bi v tem slučaju prišel za šefa generalnega štaba general Sveto-mir Matič.
Politični kurz sna Hrvat-skem — se spremenit
Belrad, 2. januarja. (Izv.) Kraljevi namestnik za Hrvatsko in Slavonijo Juraj Demetrovič se naha;a že par dni v Bel-gradu. Včeraj je bil pri ministru policije dr. Voji Marinkoviču in z njim razpravljal o reorganizaciji policije na Hrvatskem in o spremembi političnega kurza. Nadalje je bil pri ministru za socialno politiko dr. Žerjavu in pri njem dosegel znatno podporo pasivnih krajev. Ministru za finance dr. Kumanudiju je predložil resolucijo za-grel ’ th trgovcev proti moratoriju*
Indije za 1. januar 1922 in se je zavzemat za nadaljevanje sedanjega gibanja za osvoboditev vseh Indijcev od tuje nadoblasti.
Belgrad, 1. jan. Prešbiro poroča iz Lon-dona: »Timesu« javljajo, da je albanski par-j lament glasoval za abdikacijo regenta Top-j sanija iurtulija. Volitve v drimski oblasti I so razveljavljene. Vladika Doli je bil razrešen dolžnosti ministra za zunanje stvari, da bo mogel delati na vzpostavitvi avtoke-falne pravoslavne cerkve.
DRŽAVNE DOLGOVE AVSTRO-OGRSKE BOMO PLAČALI MI.
Pariz, 31. decembra. (Havas.) Repara-I cijska komisija objavlja to naznanilo: Kakor je znano, predpisuje saint-germainska in trianonska mirovna pogodba, da se mora izvršiti razdelitev bivšega avstro-ogr-skega državnega dolga med nasledstvenimi državami bivše avstro-ogrske monarhije. V to svrho je reparacijska komisija vsem državam poslala seznamek papirjev, ki se morajo zbrati in podpisati. Njih lastniki se poživljajo, da jih predlože dotičnim državam.
VELIK VIHAR NA ANGLEŠKEM.
London, 1. jan. (Reuter.) Ob angleških obalah divja silen vihar v smeri proti Se* vernemu morju in Danski. Več ladij je v nevarnosti,
ŠOPRONJ V MAŽARSKIH ROKAH.
Budimpešta) 1. jan. Mažarski korespondenčni urad poroča iz Šopronja: Danes se je izvršila slovesna predaja mesta Šopronja in okolice Mažarski po generalski komisiji.	*
Ifsarfli Militi semitje*
a-tac!.
Prosimo vse naše ljudi, ki se zanimajo za »Socialno Misel«, katera bo izšla 15. januarja, naj se že zdaj nart.Tajo nanjo, da bomo spričo dragega tiska vedeli, koliko bvodov natisniti. Pomirijo naj, da smo navezani samo na naročnino. Naroča se pri Ničmanu. prodajalna Katol. tisk. društva in stane 100 K na lato.
....■■ '■■»■■■. -M.—	...-I-—... «1   —->l
2e.8zi5.£ffln?«!« v ved> nost.
Vodstvo »Prometne zveze*. obveSŽa vse svoje članstvo in prijatelje, da so vsa vesti ljubljanskega časopisja o dvolitvi 13. plače, kot enkratna odpomoč železničarjem neresnične.
Resnica je samo to, da je miniatrslčt predsednik Nikola Pašič v soboto popoldne oblji'b‘1 vrhovnemu vodstvu železničarske koalicije, da se bo dalo železničar-stvu nekaj kot enkratna odpomoč iz tistih kreditov ministrstva saobračaja, ki niso bili dvignjeni leta 1920,21.
Železničarji so lahko ponosni na tako železniško upravo, ki je tako malomarna, da dovoljenih kreditov za osobje v pravem času niti ne dvigne in na tako vlado, ki hoče dati železničarstvu kot podporo in od-pomoe to, kar bi se mu bilo moralo zako-1 nitim potom že pred dvemi leti izplačati I ali dati. Pripominjamo, da so zapadli kre-I diti bili namenjeni za službeno obleko in j se niso dvignili kljub tolikim opetovanim j prošnjam in zahtevam po službeni obleki.
Očividno je, da se od strani merodajj-1 nih činiteljev železničarstvu njihove pravice namenoma kršijo in krajšajo. Radovedni smo, kakšno stališče zavzamejo na* sproti vladnim strankam, ki so krive vse te anarhije in nereda na merodajnih mestih, tiste organizacije, ki vedno poudarjajo, da so nestrankarske in nepolitične.
Železničarji! Zavedajmo se, da stoji* mo v resnem boju in pred odločilno preizkušnjo. Zavedajmo se, da smo združeni v koaliciji samo kot železničarji, ki ue smemo in tudi nočemo imeti nobenih ozirov do nobene politične stranke!
Ker so nam z zalconi vzeli naše bojno orožje — itrajk — iz rok, nam ne preostaja druzega kakor da dela vsak na to, da se v bodoče onemogočijo take politične stranke, ki bi ne imele ne smisla in ne volje za ljudske pravice in opravičene zahteve posameznih delovnih stanov.
*	*	*	'r'
Vse nenastavljeno osobje obveščamo, da so netočne vse vesti, ki jih razširjajo nekateri železničarji, češ da se za nenastavljeno udobje ni zahteval enkratni nabavni prispevek. Res je, da se je zahteva! kakor za nastavljeno, tako tudi za nenastavljeno osobje in delavce, enkratni nabavni prispevek v višini .enomesečnih prejemkov, pri katerih naj se računa za vse nenastavljeno osobje 30 delavnih dni v mescu, z vsemi dravinjskimi in družinskimi dokladami.
Po&ražgBi far.fi na žslaznicafi.
Belgrad, 1. jan. Danes stopi v veljavo novi tarif za prevoz blaga in potnikov na državnih železnicah. Na temelju tega tarifa se je prevoz potnikov podražil za 15 odstotkov, prevoz blaga pa za 10 odstotkov,
fOGO oagoHov iz Hem-
tile.
Belgrad, 1. jan. Sinoči je odpotoval t Berlin načelnik prometnega ministrstva, da sprejme prvo partijo vagonov, katere nam bo dobavila Nemčija na račun reparacije Tekom 15 dni bomo dobili okolo 1000 va-; gonov. Potem bo prišla prva partija lokomotiv, ki se bo izročila do konca mesec) maja.
Vsak naročnik naj pridobi vsa] 2 nova!
»Novi Čas«, dne 2. januarja 1922
Štev. t
Zrn HriDid preporod S
Da je ta prerod potreben, kdo bi hotel in mogel tajiti. Kdo bi hotel zagovarjati sarovost in podivjanost ljudstva po vojni? Kdo, ki je sam resnično izobražen, bi ne že el, da bi naše ljudstvo plemenitejše mislilo, govorilo in živelo? Pa bodi kdo stranke katerekoli! Naj smo si sicer še tako različnega mišljenja in stremljenja, v t e j eni točki se lahko zedinimo vsi! Okoli lega ideala — naš narod nravno dvigniti in ga oplemenititi — se moremo in moramo združiti vsi pošteno misleči, sicer ne bo uspeha, marveč se bomo pogrezali le še v večjo surovost in nemoralnost. Zato se ie tekom tega leta sestavil »odbor za nravni preporod naroda«, obstoječ iz pripadnikov raznih strank. Sklep posvetovanja tega odbora je, da se začne z novim letom izdajati nov list vP r s -r o d«, čigar svrna je nravna povzdiga naroda. Drzno je, v tem času začenjati z novim listom. A izkazalo se je. da je gibanje brez glasila nemogoče. Cena listu bo kar mogoče nizka, da se čim najbolj razširi in ide;a nravnega preroda prešine vse naše ljudstvo. List bo nepolitičen in nestrankarski, Vse šole, društva, zavodi in druge korporacije kakor tudi vsi posamezniki, ki želijo nravnega zboljšanja naroda, naj podpirajo to velekuiturno in narodno akcijo s tem, da si naroče nje glasilo.
V nedeljo, dne 22. januarja, pa bo v isti namen v veliki dvorani Uniona v Ljubljani velik shod, celodnevno zborovanje Vsa poštena slovenska javnost se opozarja in vabi, naj posveti temu velikemu stremljenju potrebno pozornost s tem, da se tega zborovanja udeleži. Po tem velikem shodu naj pa bi bili po posameznih krajih manjši shodi v isto svrho. Na ta način bo mogoče misel nravnega preroda zanesti med ljudstvo, da zavlada zavest; če hočemo, da pridejo boljši časi, morajo biti najprej — boljši ljudje.
Hansen s* fisssip.
Znani Norvežan Nansen, ki vodi po naročilu entente pomočno akcijo za Rusijo in potuje sedaj po stradajočih pokrajinah, je poslal inozemskim delegacijam Rdečega križa v Moskvi naslednjo pretresljivo brzojavko:
Obiskal sem Samaro in okolico. Beda presega najhujša pričakovanja. Okraj Bu-zuluk ima 915.406 prebivalcev. Od teh 537.000 nima več nobenih živil. Septembra, oktobra ip novembra je umrlo tu 30.'405 ljudi. Umiranje je vsak dan večie/ in ako ne bo pomoči, bo do novega leta tretjina prebivalstva mrtva. V Buzuluku vsako jutro leže po cestah mrtvi moški, ženske in otroci. Mnogo trupel obleži po celi dan na mestu, ker ne pridejo na vrsto Na lastne oči sem videl na ulici mr-lica, ki so ga glodali psi. Na pokopališču sem videl na kupu nametanih do 80 mrtvih trupel, vsa gola, ker si preostali pri-laste obleko umrlih. Ta trupla so nanosili tekom dveh dni. Na moje vprašanje, koliko mrličev prineso poprečno na dan, mi grobar odgovoril, da ne ve, ker jih prinašajo kupoma in jih nihče ne šteje.
Pogled, na stotine otrok, ki jih je samo Se kost in koža in ki se komaj še drže po-koncu, ter pogled na obupane matere, ki prosijo hrane ze. svoje umirajoče otroke, je nepopisen. Moški so se udali brezupu in so topi za vse,
. " Ti primeri sc nabrani le v enem kraju Samare, kjer razmere niti niso najslabše. Po celi vzhodni Rusiji je položaj večinoma Je slabši. Delo ameriške pomožne organizacije in kvekarjev je ogromno. Švedi so pravkar prispeli in začenjajo s svojim delom. Toda vse to je malo več kakor kaplja v morju. Prebivalstvo še umirajoč ne toži in trdno pričakuje pomoči vseh ostalih narodov sveta. Vsaka izgubljena minuta stane na stotine človeških življenj. Potrebujemo žita za kruh in seme. Narodi in vlade v Evropi se morajo zbuditi. Spoznati treba resnični položaj in razumeti strahote, ki se hi odigravajo. V imenu človečnosti se mora to strahotno stanje odstraniti. Pozno je, a vendar je še vedno čas za pomoč.
Morda so vesti o lakoti v Rusiji pretirane, vendar ,je gotovo, da je po posameznih delih ogromne države ob slabih letmah tudi prej vedno nastopal glad. Danes se poslediee svetovne vojske v Rusiji kažejo s toliko večjo silo. Prav bi bilo, ko bi tudi naše ljudstvo po možnosti prispe* v.elq za rusko ljudstvo.
»OBNOVA« EVROPE.
Pariz, 1.; jan. V senatnem odseku za zunanje posle je Briand izjavil glede nemškega dolga, da rešitev, katera se bo sprejela, nikakor ne sme zmanjšati niti dolžnih vsot niti stvarnih dajatev, katere mora Francija po pogodbi dobiti v bližnjih rokih. Kar se tiče obravnave o gospodarski obnovi Evrope, je naznanil, da ni mogoče sodelovanje med vjadami, pač pa med trgovskimi, industrijskimi in finančnimi
organizacijami raznih dežel. V porazge« vorih med državniki se morajo najti sred« stva za stabilizacijo meničnih tečajev. Za konferenco v Cannesu se bo določi! natančen program za obravnavanje, predmete in sklepe; ta program bo sestavljen po izvedencih. Po pogodbah določene dolžnosti vsot se brez pritrditve vseh podpisancev, zlasti pa upnikov, ne bodo mogle niti ukiniti, niti zmanjšati.
AVSTRIJSKE TORPEDOVKE ODNESEL VIHAR.
Bone, 31. dec. Portugalski vlačilec ki je peljal dve prej avstrijski torpedovki, ki sta bili delež Portugalske pri bivši Avstro-ogrski mornarici, je presenetil vihar in ga prignal k Boneu. Ker se je odtrgalo sidro, so valovi odnesli torpedovki, katerih niso mogli najti.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb. 2, jan. (Izv.) Na današnji pred- j borzi notirajo: Berlin 151—152, Italija 11.70, (tendenca slaba), London, 1137, Noviyork 268, Pariz 21.80—21.90, Praga 405, Dunaj 5.10.
Ziirieh, 2. jan. (Izvir.) Na današnji p red borzi notirajo sledeči kurzi:	Berlin
2.77, Holandska 189, Nevvvork 518, Italija 21.60 (padla), Pariz 41.65, London 22.55, Praga 7.25, Budimpešta 0.82, Zagreb 1.90, Varšava 0.17, Dunaj 0.19, n. a. K 0.11.
Dunaj, 2. jan. (Izvirno.) Na današnji predborzi notira deviz« Zagreb 21.00.
Jolitičn! dogodki.
demokratsko .državotvorno': delo -trn J3p8jd	iftipais	a
še domovine je pod tujim gospodstvom pred vojDo, med njo in po njej toliko trpel kakor Dalmacija in zato je bilo tudi navdušenje ob osvobojenju malokje tako goreče kakor doli. Seveda je le prehitro prišlo temeljito razočaranje. Kakor po vsej državi so demokrati s svojimi metodami tudi tu doli v kratkem času ubili vsako vero v zvanje in bodočnost te države, dokler jo bodo držaii v krempljih sedanji oblastniki. 0 razmerah in razpoloženju, ki so ga ustvarili demokrati v srednji Dalmaciji, poroča ^Slobodna Tribuna«: >De-mokrati so uvedli najtemnejšo korupcijo na vseh poljih. Z najvažnejšimi gospodarskimi in socialnimi interesi se uganja strankarska politika. Uradništvo love z redovi in povišanji v službi. Na ta način prihajajo kvišku ljudje, ki so pod avstrijskim režimom preganjali naš narod in preskakujejo po 3—4 čine. Vsako socialno gibanje se v kali zaduši. Delavstvo, uradništvo in kmetje se ne smejo niti ganiti za izboljšanje svojega gospodarskega položaja, ako nočejo priti pod obtožbo zaradi komunistične propagande, rušenja države in bog-ve česa se. Ročno delasfvo, oropano svojih sindikalnih organizacij, je prepuščeno bedi in povojnim oderuhom, ki so preplavili primorska mesta in si v političnih strankah zavarovali svoje interese. Socialna pravičnost je v tej sredini, kjer beda uničuje na tisoče življenj, pojem, za katerega se nihče ne briga. Tako se dan za dnevom ostreje ločita med seboj dva nasprotujoča si razreda: na eni strani elementi, ki so črez noč prišli do denarja in ga zato ne znajo ceniti, a na drugi strani sestradani ročni in duševni proletariat. Prvi razred je brez vsake morale in brez vsake socialne zavesti: gosti se, navija cene, gradi vile in razkošne ceste, dočim drugi razred prenaša na svojih plečih vse povojne stiske, bedo v hrani, obleki, stanovanju. — Vprašamo: Kakšen konec mora to imeti?
^Dnevni dogodki
— Prazniki v novem letu. Letošnje leto je rfavadno prestopno leto. Pustni torek pade na zadnji februar. Velikanoč bo letos 16. aprila, binkošti 4. junija. Tekom leta bo 8 dvojnih praznih dni, samo Marijino Oz-nanenje (25. marca) pade na nedeljo. Sv. večer bo letos v nedeljo, tako da bodo trije božični prazniki.
— OdpuSčanje uradništva. Iz Belgrada poročajo, da so tamkaj po uradih temeljito pometli z nepotrebnim uradništvom. Posebno velja to za ministrstvo socialne politike, kjer so v enem oddelku odpustili dve tretjini uradništva.
— Naredba o uradnih kraticah za dinarsko vrednost. Zaradi enotnega postopanja naj se dinarska vrednost, kadar je treba označiti s kratico, označi s kraticama »Din« in »p«, pa naj bo v latinici ali cirilici.
— Vložitev napovedi za dohodnino in rentnino za leto 1922. Koncem decembra t. 1. se objavi v Uradnem listu razglas delegacije ministrstva financ, po katerem je vložiti do 31. januarja 1922 napovedi za edmero dohodnine in rentnine za davčno leto 1922. Davčni zavezanci morajo podati švoje napovedi do omenjenega dne, ne da bi čakali poseben poziv od davčnega ob-lastva. Kdor v določenem roku ne vloži napovedi, temu se dohodnina ozir. rentnina
lahko odmeri brez nadalinega poziva na podstavi uradnih pripomočkov. Potrebni uradni obrazci za napovedi se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih iu pri davčnih uradih. Napovedi je oddati v Ljubljani pri davčni administraciji, drugod pa pri onem davčnem okrajnem oblastvu, v katerega okraju davčni zavezanec redno prebiva.
— Neresnične vesti, »Jutro« je pred dnevi prineslo iz Belgrada izvirno brzojavko) da bode železničarjem izplačana 13. mesečna plača. Železničarji pa niso dobili nič tega, kar je »Jutro« obljubljalo. — Pred dnevi je »Jutro« poročalo zopet v posebni izvirni brzojavki iz Belgrada, da se cena tobaku ne bo zvišala. Zato je točno pol tedna za to brzojavko prispela uradna, da se cene tobaku zvišajo. — »Jutro« je v izvirni brzojavki poročalo, da se povišajo zelezaiski tarifi v Avstriji. Par dni na to se razglaša, da se povišajo železniški tarifi v — Jugoslaviji!
— Domače miajdbe. Uradnik zagrebške elektrarne iu brat znanega hrva!ske’;,.t pisatelja Tučič je dobil patent na nekaj praktičnih iznajdb. Iznašel je peresnik, iz katerega se more odstraniti pero z malim pritiskom jih mehanizem; izboljšal je polnilni svinčnik tako, da leži grafit pri pisanju popolnoma trdno in se ne pregibije sem in tja; končno je izboljšal polnilni peresnik teko, da se uiorc brez skrbi nooiii v žepu v katerikoli legi ter se napolnuje s črv-'’om neposredno iz steklenice z ero-siavnim potegom črpalne priprave. Za Tučičeve iznajdbe se zanimajo odlične inozemske tvrdke, a iznajditelj želi, da se izkoristijo njegovi patenti v domači deželi.
— Za tajnika jugoslovanskega poslaništva v Vatikanu je imenovan dr. Moska-tello, preje bogoslovni profesor v Zadru, sedaj gimnazijski '\rofesor v Šibeniku,
— Ustreljena roparja. Te dni se je vozil na železnici med Slatino in Spišič—Bukovico neki elegantno oblečen potnik, ki se orožniku ni mogel izkazati z legitimacijo. Orožnik je zato potnika na prihodnji postaji pozval, naj z njim izstopi. Potnik se je uprl in proti orožniku naperil revolver. Orožnik je nato rabil puško in ustrelil potnika v srce. Preiskava je dognala, da je bil ustreljeni že dolgo zaman zasledovani nevarni glavar roparske tolpe Sta-nisavljevič-Čaruga, ki je bil strah taraoš-njih krajev. Isti dan je bil o priliki zasledovanja pri Orahovici ustreljen njegov pajdaš Pero Udovčič, ki je pred kratkim enfega orožnika ustrelil, drugega pa težko ranil.
— Geno jugoslovansko meso — »a Dunaju. Na Dunaju so cene mesu padle za 100 odstotkov. Še pred 14 dnevi je bilo meso po 1200 K kc.« danes je pa po 500 do 600 avstr, kron ali 24 do 28 jugosl. kron. Cene so se znižale zaradi ogromnega dovoza živine iz Jugoslavije. V Ljubljani plačujemo staro kravjevino po 32 do 34 K kilogram. Naši oblastniki menda ne vedo, da gre tudi domovinska ljubezen v veliki meri skozi želodec. Ali pa to vedo, pa hočejo s svojo gospodarsko politiko pridobiti za državo le nekaj težkih izvozničarjev, na mišljenje množic pa žvižgajo?
— Papirna stiska v Avstriji. Radi ponovne velike podražitve papirja l^do dunajski listi znatno zmanjšali svojo obliko, nekateri bodo ustavili svoja opoldanska in večerna izdanja.
Osebno norice s pošt«?. Imenovani so: m poštarja V. klase post n j asistent Vladimir Vojska pri računskem oddelku poštnega ravnateljstvu v Ljubljani, za nadpoštarja Ferdo Gašpari pri pošt-neih uradu Domžale; za brzojavnega trojka uradni sluga Jožef Rataj pri vzdraevalnem odseku v Mariboru, za poštne poduradpike: Jernej Jelenec, Rudolf Rupert, Alojzij Oblak, Jožef Lampe, Franc Cvetko, Anton Horjak, Leopold Božič, Valentin Goljar, Jakob Smolnikar, Gašper Bertoncelj, Andrej Furlan. Jožef Bizovičar, Kristijan Engelman in Ant. Papež pri peštneni uradu v Ljubljani I.; Karel Čeh, Franc Malenšek, Julij Gliha in Alfonz Rado-ževič pri poštnem uradu LjubljanfT 2, Ant. šatina pri gospodarskem uradu poSluega ravnateljstva v Ljubljani, Fr. Dobrila, Iv. Sinkovič, Iv. Buždov iu Jurij Tratinšek pri poštnem uradu Maribor 1, Pavel Juršnik, Vinko Bauman, Anton £terbah, ?> atevž tkof, Ivan Kovačič in Tomaž Pernat, pri poštnem uradu Maribor 2, Dragotin Srečnik iu Fr. KoSir pri poštnem uradu Tržič, Franc Miš;ak pri poštnem uradu Novo mesto, Ivan Hotko, Iv. Kozel, le. Arnuš. Fr. Novak in št. Kovačič v Ptuju ter Stefan Velikonja v Zidanem mostu. — Podeljena je od-piavniška služba v Grahovem pri Cerknici postni oficiaiitkf Olgi Skubičevi. — Premeščeni so: poštne oflciantke Marija Mesojedčeva Iz Sevnico v Kranj,-Vera Finherjeva tz Celja v Ljubljano, Olga Slabinova iz Ptuja v Dol, Lendavo, Tončka Tome-tdva od urada Ljubljana S k uradu Ljubljana 1, P&vlii Andresova iz Maribora v Novo mesto, v ob-inočje poštnega ravnateljstva Veliki Bečltcrek poštni oficianti: Davorin Štefanec iz Gor. Radgone, Anton Kroflič iz Celja, Ivan Di^iseek in Jožef Etsenzop! h Ljubljane, Karel LindlB iz Maribora ter poštna oficiantka Anica Rodičeva iz Maribora. — Poštni službi sta se odpovedali poštni oficiantki Gizela Helmichova v Celju in pa Herma Krajčeva v Mariboru. — Začasno sta upokojena: višji postni oficial R. V rus v Ljubljani ter poš'na oficiantka Mila Mešičkov« v Mariboru. Trajno ipokojena je ptoštna oficiantka Mila Semoličeva na Bledu. — Slpžben« pogodbe je odvezana poStna odpravnica Vlasta Trstenjakov« pri uradu Cankovo. Iz poštne službe je odpuščena v območju p in 1. ravnateljstvo Veliki Bečkerek aspirantka Ivana Severjeva.
— Ljudsko štetje v češki Šlezifi je izkazalo 48 odftotkov Č£hov in Slovakov, 37 odstotkov Nemcev, 13 od . totk Poljakov in 2 odstolka drncih narodnostnih drobcev.
ljubljanski dogodki
lj Prihodnja seja obe. sveta. Z mestnega magistrata javljajo: Prihodnja redna seja občinskega sveta bode v torek, dne 10. januarja 1922.
lj Jubilej dela. V Strojnih tovarnah in livarnah se je vršila v soboto redka proslava. Oblar Jernej Ž a r g i, vzlic svojini skoro sedemdesetim letom še čvrst in trden mož, je dovršil petdeseto leto službe v podjetju. Tovarna ie izročila jubilantu primerno darilo. Jernej Žargi je oče predlanskim ponesrečenega ljubljanskega ga* silca Žargija.
lj Brezplačen les za mestne revež«* Mestni gospodarski urad odda brezplačno osem stoječih kostanjev v Streliški ulici mestnim revežem. Interesenti naj se oglasijo v mestnem gospodarskem uradu 9. do 10. ure dopoldne.
lj Nov siavbeni red. Enketa za nov stavbni red za me to Ljubljano se bo vršil v sredo dne 11. januarja 1S22 ob 5. uri pQ" poldne v qiestnj dvorani.	-
lj Nova stanovanjska 'hiša. Mestic hranilnica ljubljanska zgradi prihodnje leto‘veliko stanovanjsko hišo, v prvi vrši’ za svoje uradništvo.
lj Mesne cene. Pišejo nain: Tržno nadzorstvo v svojih poročilih o tržnih ce-rali v minulem tednu navadno navaja po4 polnoma napačne cene, to se pravi znatno ni?,e, nego jih morajo naše gospodinje de* jansko p Uit; vati. Ne vemo, kaj hoče hiofl nadzorstvo s tem doseči? Ali hoče Ljubljani na zunaj ohraniti slavo cenega mest? ali pa samega sebe tolažiti z izmišljeniitu uspehi? Prebivalstva samega pač ni fflO' goče preslepiti in gospodinje in kuharic? niso izlepa na kaj tako hude kakor na objave tržnega nadzorstva. Najbolj v nasprot' ju z resnico so mesne cene, posebno, Jcar tiče svinj. Zadnjič je bilo rečeno, da j® svinjina največ po 44 K kg, nizek špeh P°
56 K kg; dejansko pa moraš svinjino pl8" čevati po 54 K kg, a najslabši špeh 0 praznikih nekdo ponujal ‘celo po 82 K kg> medtem ko se je tak špeh prodajal P°
78 kron kilogram. Kljub tem nezaslišani# cenam dajejo ljubljanski mesaril vsafc0 meso in tudi karmenatelce le z znatne privc~o. Revež danes prešičevih nog, gl®' ] ve in repa ne dobi več naprodaj, ker gr® vse kot privaga po 54 K kilogram. Ali *l! res ni nobene oblasti? Kako nezaslišan«1 je to skubljenje ljubljanskega prebival-; stva, priča dejstvo, da veljajo tačas v toliko večjem Zagrebu za svinjino te-le oen6; zadnji ali sprednji del 42 K kg, noge, ghr' va 20 K kg, špeh 68 K kg, čisto salo 70 £ kg. Pri nas 54 in 82 kron. To je korfSt; fei jo ima ljubljansko prebivalstvo od raznih vnovčevalnic, Predovicev in Popovičev-Ali tega gospodarstva na škodo delavni!' množic še ne bo konec? Konsument.
Jfaša društva.
d Seja Poselske zveze se vrši jutri v torek dne 3, i. m. ob pol 9 uri zvečer v prostorih JSZ Stari trg 2. I. nadstr. K za* nesljivi udeležbi vabi taništvo,
d Ljudski oder. D^nes ob 18, uri vaŽn* seja uprave. — Ob 19. uri bralna vaja za razdeljeao igro, ki se je je dolžno udeležit’ vse članstvo. — Upravnik.	.	■'M
d Pripravljalni odbor za Dijaški da?) 1921, ima zaključno sejo v četrtek dne 5, januarja točno ob 17, uri v Ljudskem do mu. — Predsednik.	y
d Prosveta za stolno župnijo in Šolski okraj ima danes zvečer ob 8. uri običajn® predavanje. Predmet predavanja bo sila? zanimiv. Pripelji društva, se vabijo k.obil' ni udeležbi.	-V	.	.fe
Raznoterosti. J.
r Draginja v Bratislavi je za 40 d 0 50 c/c večja ko v Pragi. Soba v hotelu sta' ne 40—50 čs K na dan. Kurjava stane dnaV* no 12 čs K za eno sobo. Bela kava stane * kavarnicah 3.60 čs K, črna pa 2.70 čs & košček navadnega kruha 2 čs K, stekleni* ca plzenskega piva 3.60 čs K, majhen ko* iaček 3.20 čs K, kg jabolk 8 do 12 č* K« obed s steklenico piva stane 24 čs K P* rajši kakšno krono več, večerja se do^ težko pod 16 čs K, V restavracijah se po^' sod prišteva 10 r-/c napitnine ter 2 °/0 obrt' neg‘a davka.
r Velike izgube. Vladni uradi v Zedi' njenih državah so izračunali, da izgube d«^ lavci na leto 4,000.000.000 dolarjev zara^j stavk. Minulo leto so v tem oziru dosegi* celo rekord v stavkah. Zaradi bolezni in z*' sebnih vzrokov izgube delavci 1.300,000.000 na Jeto,
k Staroindijske pripovedk« je založila in dala '-Splošna delavska izobraževalna sveža Svoboda m Slovenijo-! v Ljubljani. Izvod z mehki10 omotom vetja' 32 K, s tnlim omotom 36 K. Frip0, vedke dobro podajalo duha indijske religije h* ^ vsled svoje feudence splošnega usmiljenja tudi ** bolj ■ razvilo deco primerne.	'
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
. Urednik in odgovorni urednik l‘rync Kremžar* Tiaka Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani*