MP 03 Cogetinci–Radmožanci pododsek Beltinci–Radmožanci Brezje pri Turnišču . . Matjaž Novšak, Alenka Tomaž, Ana Plestenjak Brezje pri Turnišču Tomaž Verbič, Metka Culiberg, Tatjana Tomazzo Ravnik, Bojan Djurić, Milan Horňák, Rene Masaryk, Iris Bekljanov Zidanšek Damjanu Vučaku (30. 10. 1981–25. 10. 2006), kateremu bi naj bila arheologija le vmesna postaja na njegovi obetavni življenjski poti. Žal je usoda hotela vse drugače. . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 40 Brezje pri Turnišču Uredniški odbor Avtorji Sodelavci Recenzent Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Matjaž Novšak akad. prof. dr. Biba Teržan Vanja Celin, tehnična urednica Arhej, d.o.o. Tomaž Verbič Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Robert Žvokelj, likovni urednik Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Arhej, d.o.o. Univerza v Ljubljani Boris Vičič, član arhejdoo@siol.net Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar, članica tomazver@gmail.com Alenka Tomaž Lektorici Izdajatelj Inštitut za dediščino Sredozemlja, Metka Culiberg Martina Rotar: slovenščina Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Znanstveno-raziskovalno središče, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Meta Osredkar: angleščina Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana Tehnična priprava publikacije Zanj alenka.tomaz@zrs.upr.si culiberg@zrc-sazu.si Nives Spudić, Vanja Celin Jelka Pirkovič, generalna direktorica Ana Plestenjak Tatjana Tomazzo Ravnik Računalniška obdelava in priprava slik Arhej, d.o.o. Stara cesta 21, SI-4000 Kranj Ana Plestenjak, Mate Božinović Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica tatjana.ravnik@gmail.com ana@plestenjak.si Fotografije Bojan Djurić Darja Grosman, Tomaž Verbič, Srečko Firšt Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani Načrt najdišča Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Viktor Zidanšek, Ana Plestenjak bojan.djuric@ff.uni-lj.si Geodetske izmere Milan Horňák Andrej Grilc, Mojca Grilc Via Magna s.r.o. Nábrežná 2 Risbe predmetov 038 61 Vrútky, Slovaška Larisa Skalarič hornak.milan@gmail.com Fotografije predmetov René Masaryk Srečko Firšt Skupina Stik, zavod za preučevanje povezovalnih področij preteklosti in sedanjosti Tisk Ulica bratov Babnik 95, SI-1000 Ljubljana Design Studio, d.o.o., Maribor rene.masaryk@skupinastik.si Naklada Iris Bekljanov Zidanšek 50 izvodov Arhej, d.o.o. Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Ljubljana, september 2013 iris.bekljanov@gmail.com Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Zahvala Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Ireni Šavel, Branku Kermanu in njunim sodelavcem se od srca zahvaljujemo za osebno podporo, ki sta jo jeseni 2006 namenila naši ekipi. 903/904(497.4Turnišče) Za velikodušno pomoč pri opredeljevanju srednjeveške lončenine se zahvaljujemo Benjaminu Štularju. NOVŠAK, Matjaž Brezje pri Turnišču / Matjaž Novšak, Alenka Tomaž, Ana Plestenjak ; [sodelavci] Tomaž Verbič ... [et al.] ; [fotografije Darja Grosman, Tomaž Verbič, Srečko Firšt, fotografije predmetov Srečko Firšt ; načrt najdišča Viktor Zidanšek, Ana Plestenjak ; risbe predmetov Larisa Skalarič]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 40) ISBN 978-961-6902-43-4 ISBN 978-961-6902-44-1 (pdf) 1. Tomaž, Alenka 2. Plestenjak, Ana, 1977- 268740096 . Kazalo Uvod  5 Katalog stratigrafskih enot  Ana Plestenjak, Milan Horňák, Rene Masaryk 36 Plasti 36 Geološki, geomorfološki in pedološki opis 1. faza 40 Tomaž Verbič  7 2. faza 47 3. faza 50 Neopredeljeno 66 Intenzivni površinski pregled  Bojan Djurić  9 Katalog najdb  Alenka Tomaž 81 Izkopavanje  Ana Plestenjak 13 1. faza 82 Potek del 13 2. faza 86 Izsledki 14 3. faza 90 1. faza – bakrena doba  18 Analize  120 Stratigrafski opis 18 Tehnološka makroskopska analiza eneolitskega Opredelitev eneolitskega gradiva Alenka Tomaž 20 keramičnega zbira Alenka Tomaž 120 Povzetek 28 Antropološka analiza žganih kostnih ostankov Tatjana Tomazzo Ravnik 125 Radiocarbon 14C analysis Pieter Meiert Grootes, 2. faza – od mlajše železne dobe do srednjega veka  30 Marie-Josée Nadeau 126 Stratigrafski opis 30 Paleobotanične raziskave Metka Culiberg 127 Gradivo Iris Bekljanov Zidanšek, Ana Plestenjak 30 Povzetek 32 Literatura  129 3. faza – novi vek in moderni čas  33 Indeks stratigrafskih enot  132 Sklep  35 Dodatek  134 . . Uvod V ravninskem delu Prekmurja, imenovanem Dolinsko, so najpri- zamejeno na 21.571 m2 (Djurić et al. 2006). Po sklenitvi pogod- mernejše lege za poselitev rahlo dvignjene rečne sipine. Ena ta- be (DARS št.: 1029/2009) je v koordinaciji ZVKD in pod konser- kšnih je na lokaciji Brezje južno od kraja Turnišče (koordinate: vatorskim nadzorom Ivana Tuška izkopavanja opravilo podje- 596574,72 Vgd, 163333,05 Sgš, 172 m n. v.; Novšak 2007; Novšak/ tje Arhej. 1 Dela na terenu so potekala med 18. septembrom in 11. Plestenjak 2006). Na tem mestu vzdolžna sipina reke Mure pote- novembrom 2006, z vmesno prekinitvijo med 25. oktobrom in ka v osi jugovzhod–severozahod, v dolžini 250 metrov. Njen naj- 5. novembrom. 2 Po zaključeni obdelavi je arhiv najdišča predan višji del izstopa 2 metra nad okoliško ravnico. Z izkopavanji smo Pokrajinskemu muzeju v Murski Soboti. 3 na njej ugotovili sledove poselitve iz bakrene dobe in zgodnjega Pred začetkom raziskav so bile površine večinoma kultivirane z srednjega veka ter odkrili posamične najdbe, ki kažejo na obča- raznimi posevki, le na nekaterih manjših parcelah so lastniki v sno rabo prostora tudi v mlajši železni dobi, rimskem času in no- zadnjih letih opustili poljsko obdelavo. Zaradi katastrske razdro- vem veku. bljenosti polj na manjše in ožje parcele, pa tudi zaradi nekvali- Prvi arheološki podatki so rezultat površinskih pregledov na av- tetne zgradbe tal, so kmetje orali plitveje, kakor je to običajno na tocestnem odseku MP 03 Cogetinci–Radmožanci v letu 2006, s večjih zadružnih posestih. katerimi je bilo najdišče odkrito in znotraj avtocestnega posega Arheološke ostaline so bile najdene predvsem v območjih tik pod vrhom sipine. Gre za jame krožnih ali ovalnih tlorisov, ohranje- 1 Geografski položaj arheološkega najdišča na DMR 100; ©GURS. ne do globine 0,7 m. Iz različnih arheoloških obdobij je bilo sku- paj odkritih 28 jam. Vsebovale so najdbe naselbinskega značaja (lončenina, tkalski pripomočki, ostanki hrane, živalske kosti in 1 Dela na terenu je operativno vodil Milan Horňák, kasneje Rene Masaryk. Sodelovali so Iris Bekljanov, Daša Cipot, Alenka Berdnik, Rok Plesničar, Ahac Šinkovec, Jože Komaricki, geodetinja Mojca Grilc, fotografa Jernej Bregar in Srečko Firšt, računalničarja Viktor Zidanšek in Matej Strašek, študentje z Oddelka za arheologijo na študentski praksi, ki sta jih vodila Darja Grosman in Predrag Novaković, ter študentje iz okoliških vasi. Za lo- gistiko in strojni izkop je poskrbelo podjatje ER-TAC, d.o.o. 2 Razlog za prekinitev raziskav je bila delovna nesreča, v kateri se je pri upravljanju s fotografskim stativom smrtno ponesrečill študent Damjan Vučak. Nezgodi sta sledili preiskava in izvedba dodatnih varnostnih ukre- pov v območju daljnovoda. 3 Avtorji prispevkov in sodelavci pri obdelavi so navedeni v kolofonu publi- kacije. Vsem se zahvaljujemo za vložen trud. 2 Geografski položaj arheološkega najdišča na geografski karti znotraj 3 Položaj arheološkega najdišča na trasi AC MP 03 Cogetinci- AC trase, M 1:100000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, Radmožanci, M 1:20000; podlaga TTN5, lista K283500, K283600 in d.o.o. idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 5 obdelan kamen). Najštevilnejši so bili odlomki bakrenodobnih Gorice (Plestenjak 2010). V objavah so najdišča predstavljena s skled, loncev in zajemalk. V načinu krašenja posod prevladuje podrobnim geografskim in arheološkim orisom prostora vred, brazdasti vrez. Na nekaterih kosih posod se je ohranila tudi bela zato tam predstavljenega geografskega in arheološkega orisa inkrustacija. tukaj ne ponavljamo. Osamljen je primerek latenske grafitne lončenine, nekaj števil- nejši so kosi posod iz rimskega časa. Ob skrajnem južnem robu raziskanega območja je bil najden otroški žarni grob iz 6. ali 7. stoletja n. š. Nekaj številnejši so predmeti iz zgodnjega srednje- ga veka, ki so bili zgoščeni na ožjem območju najvišjega dela te- rena. V novejšem času je bil prostor uporabljan za poljedeljstvo. Domačini so na njivskih površinah pogosto zakopavali odpadke, predvsem iz čevljarskih delavnic iz bližnjega Turnišča. 4 Z raziskavami smo v večji meri zamejili naselbino, ki se verje- tno širi izven območja raziskav le še v smeri proti jugozahodu. Sočasno raziskavam na Brezju so se na istem odseku izkopava- la najdišča Kalinovnjek5 (Kerman 2013), Turnišče (Tomaž 2012) in 4 Za Turnišče je cehovsko čevljarsko združenje izpričano že od leta 1760. 5 Najdišče Kalinovnjek je raziskovala ekipa Pokrajinskeg muzeja Murska Sobota pod vodstvom Branka Kermana. Za njegovo nesebično redno ob- veščanje o aktualnih odkritjih se mu iskreno zahvaljujem. 4 Pogled iz zraka na izkopno polje v času arheološkega izkopavanja. 5 Pogled iz zraka na Brezje in bližnja arheološka najdišča v času arheo- loških izkopavanj. Turnišče Kalinovnjek Gorice Brezje Krčevine Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 6 Geološki, geomorfološki in pedološki opis Tomaž Verbič Izkopno polje se v geomorfološkem smislu nahaja na vrhu in na lahko razložimo na podlagi ohranjenih sedimentnih tekstur. severnem robu peščene sipine, ki se proti severu spušča proti Najpogostejša je vodoravna laminiranost milimetrske do cen- njenemu dnu. Daljša os sipine ima smer približno vzhod–zahod. timetrske debeline (sl. 8). Manj pogoste so lečasta laminiranost Vrh in rob sipine sta izključno peščena, na dnu pa je peščen prod (sl. 9) ter koritasta in planarna navzkrižna laminiranost (sl. 10). (sl. 6). Vse opazovane sedimentne teksture kažejo, da je pesek nastal Peščen prod je nekarbonaten, prevladujejo prodniki granita, žil- kot rečna naplavina. Hkrati na njegov aluvialni nastanek nakazu- nega kremena in metamorfnih kamnin, predvsem gnajsa in amfi- je tudi omenjena oblika peščenega sedimentnega telesa: gre za bolita. Večinoma je prod povsod pod peskom, deloma se pesek in vzdolžno (longitudinalno) peščeno sipino v nekdanjem širokem 6 Pogled na del najdišča s severa proti jugu, proti vrhu aluvialne 8 Vodoravno plastovit debelozrnat pesek nad peščenim prodom. peščene sipine. peščeni prod jezičasto prepletata (sl. 7). Brez dvoma gre za glaci- ofluvialno naplavino Mure. Pesek je prav tako nekarbonaten, ve- činoma srednje- do debelozrnat, dobro sortiran. Njegov nastanek 7 Peščen prod je večinoma v podlagi, prekriva ga pesek, ponekod pa se oba bočno prstasto prepletata. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 7 prepletajočem se rečnem toku Mure. Sedimentoloških dokazov za površine navzdol. Vzrok za njihov nastanek je navpično kriotur- prisotnost eolskih sedimentov na izkopnem polju nismo zasledili. bacijsko premeščanje materiala v aktivni coni nad stalno zamr- Na arheološkem najdišču so plitva do srednje globoka distrična znjenimi tlemi (Ping et al. 2002; Washburn 1980). Aktivna cona rjava tla (Ap-(B) v-C; sl. 11) na nelitificiranih nekarbonatnih use- je površinski horizont, ki je podvržen poletno-zimskemu talje- dlinah, predvsem na pesku ter distrični ranker (Ap-AC-C; sl. 12), nju oziroma zamrzovanju. Gre za tip poligonalnih tal, tvorb, ki so predvsem na peščenem produ. nastale v zadnjem glacialu, ko je bil ta del Slovenije nekaj časa Horizont Ap je posledica strojnega obdelovanja tal. Na peščeno prav na robu tedanjega območja permafrosta (Frenzel/Pecsi/ prodnati podlagi vsebuje 10–50 % skeleta (prodnikov), osnova Velkicko 1992). 9 Lečasta plastnatost. Leče debelozrnatega peska v osrednjem delu 11 Distrična rjava tla na nekarbonatnem pesku na vrhu peščene sipine fotografije sekajo navpične bioturbacijske oblike. (južni del izkopnega polja). 12 Distrični ranker na nekarbonatnem peščenem produ na dnu sipine (severni del izkopnega polja). 10 Koritasta navzkrižna plastovitost v peščenem sedimentu. je pretežno peščena, gline in melja skoraj ni (sl. 12). Na peščeni 13 Krioturbacijska struktura. Z rdečima trajektorijama je nakazano tonjenje nekoliko humoznega horizonta A navzdol ob hkratnemu podlagi skeleta ni (sl. 11), delež melja in gline je večji. Slaba razvi- dvigovanju peščenega proda navzgor (modri trajektoriji). Sedimentne tost tal bi utegnila kazati na mlada, holocenska tla. teksture so ob tej krioturbacijski strukturi jasno prekinjene. Strukturo, ki je ne moremo povezati s procesi sedimentacije ali pedogeneze, smo opazili v eni izmed sond na dnu peščene sipi- ne. Po obliki v profilu je spominjala na polnilo manjšega aluvi- alnega korita. Vendar taka razlaga ni ustrezna, saj je bila vidna samo v zahodnem profilu sonde (sl. 13), ne pa tudi v vzhodnem. Dodatno je bila izkopana sonda nekaj metrov proti zahodu. Tudi tam strukture nismo opazili. Tako smo pokazali, da gre za točkovno in ne linijsko strukturo. Struktura ima kar nekaj podobnosti s strukturo na Goricah in s strukturami na Popavi in pri Nedelici, čeprav je bila opazovana le v profilu in ne tudi v tlorisu. Povsod gre za dvigovanje peščene- ga proda iz podlage proti površini in za hkratno tonjenje peska s Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 8 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 14 Območje intenzivnega pregleda na vojaški karti iz leta 1784; 15 Trasa AC in območje intenzivnega pregleda na digitalnem ortofoto M 1:20000; vir: Rajšp/Serše 2001; georeferencirana. posnetku; M 1:20000, podlaga DOF5, lista K283562C in K283662C ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Intenzivni površinski pregled je opravila ekipa pod vodstvom 16 Diagram površinskih najdb keramike v %. Branka Kermana, Irene Šavel in Bojana Djurića (Djurić et al. prazgodovinska keramika (9,47 %) 2006). Opravljen je bil v mreži 10 × 10 m na potencialnem arheo- rimskodobna keramika (4,87%) loškem najdišču, ugotovljenem leta 2005 (Djurić 2006) na parce- novodobna in moderna keramika (85,66%) lah št. 103, 5104, 5105, 5106, 5107, 5108, 5109, 5110, 5111, 5112, 5113, 5114, 5115, 5116, 5117, 5118, 5119, 5120, 5135, 5288, 5289, 5290 k. o. Turnišče. (sl. 14–21). Gre za njivske površine na rahlo dvignjenem terenu, ki so bile v času pregleda deloma posejane, deloma pre- orane in deloma opuščene. Na pregledani površini je bilo pobranih 1775 artefaktov in 6 kosti (Dodatek; sl. 16–21). Med artefakti močno prevladujejo fragmen- ti (predvsem novoveške in moderne) keramike (skupaj 1151 kosov oz. 64,85 %), mnogo manj je gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 539 kosov oz. 30,37 % vseh artefaktov), tem pa sledijo predvsem kosi plastike (38 kosov oz. 2,14 %) in kosi ste- kla (30 kosov oz. 1,69 %) ter nekaj železa (7 kosov oz. 0,39 %), kar kaže na dokaj čiste njivske površine (skupno le 4,56 % moder- (14,34 % vse keramike) prazgodovinske in rimskodobne starosti. nih nekeramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo Določitev keramike je opravila I. Šavel. odkritih 165 kosov arheološko povednih fragmentov keramike Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 9 17 Pregledana površina, lokacija testnih jarkov, razprostranjenost prazgodovinske keramike in ožgane gline; M 1:2000. ožgana glina prazgodovinska keramika 1–2 1–2 2,1–3 3–4 3,1–4 5–6 TJ 5 4,1–5 7–8 5,1 in več 9 in več TJ 4 TJ 3 TJ 2 TJ 1 10m 18 Razprostranjenost rimskodobne keramike; M 1:2000. 1–2 3–4 5–6 7–8 9 in več 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 10 19 Razprostranjenost novodobne in moderne keramike; M 1:2000. 1–5 6–10 11–15 16–20 21 in več 10m 20 Razprostranjenost novodobnega in modernega gradbenega materiala; M 1:2000. 1–10 11–20 21–30 31–40 41 in več 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 11 Na pregledanem območju je bilo pod vodstvom Ane Plestenjak in Reneja Masaryka izkopanih pet (5) testnih jarkov (TJ) velikosti 1 × 1 m. Distribucija prazgodovinskih in rimskodobnih artefaktov ter njihova količina sta na pregledani površini potrdili obstoj arhe- ološkega najdišča, čigar površina je bila z oranjem poškodovana do povprečne globine 30 cm. Testni jarki so ugotovitve površin- skega pregleda potrdili. 21 Razprostranjenost železa, stekla in plastike; M 1:2000. železo steklo plastika Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 12 Izkopavanje Ana Plestenjak Potek del Na najvišjem delu sipine (kv. A30–A50/H45–L22), kjer je bila orni- ca najtanjša, smo na površini 800 m2 opravili vzorčen ročni izkop ornice. Izkop je potekal v sistemu šahovnice v mikromreži 1 × 1 m (sl. 23). Ker se je na tem delu predvidevala večja količina arheo- loških najdb, je bil sediment tudi presejan. Celotno območje najdišča, ki je bilo raziskano z izkopavanji, je bilo Odstranitvi ornice je na celotni površini sledil ročni stratigrafski za potrebe vodenja dokumentacije razdeljeno v mrežo kvadran- izkop. Celotna površina je bila postrgana, da bi prepoznali jame, tov, velikih 5 × 5 m (sl. 22). Arheološki izkop je potekal strojno in jarke in druge anomalije. Ti so bili nato ročno izkopani. Vse jame, ročno. Ornica (ok. 0,35–0,44 m) je bila na večjem delu območja njihova polnila in ostale plasti (stratigrafske enote – SE) so dobili raziskav odstranjena strojno pod arheološkim nadzorom. Odpirali svojo številko, bili so fotografirani in z geodetsko izmero vpeti v so se vzdolžni pasovi v širini dveh kvadrantov (10 m). Ob izvajanju absolutni koordinatni sistem. teh del je bila deponija odložena na že (ali še ne) raziskane pasove. 22 Razdelitev izkopnega polja na kvadrante z označenimi sondami. raziskano območje sonda (S) 5655545352515049484746 S 1006 4544 S 1007 S 1005 4342414039 S 1007 38 S 1004 37 36 S 1002 35 S 1003 34 S 1001 3 S 1010 3 S 1011 3231302928272 S 1011 6 2524232 S 1000 2 212019181716151413121110987654321 V U T S R P O N M L K J I H G F E D C B A 5m Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 13 23 Pogled na ročno izkopavanje. Izsledki Osnovna stratigrafska slika na najdišču je bila zelo enotna. Pod ornico, ki jo je predstavljala plast rjavega meljastega peska z or- ganskimi ostanki (SE 1000), je ležala plast rumenega meljastega peska (SE 1007). V zgornjem delu te plasti so se še pojavljali od- lomki lončenine različnih starosti, zaradi česar sklepamo, da je bila v preteklosti tudi orana. Pod njo so ležale posamezne pe- ščene zaplate v nekoliko temnejših barvnih odtenkih (SE 1376, 24 Pogled iz zraka na ročno izkopavanje ornice. SE 1377, SE 1114, SE 1062, SE 1294, SE 1380, SE 1383–1385, SE 1405), ki so bile arheološko sterilne. Te plasti so skupaj s SE 1007 tvorile peščeno sipino. Njena morfološka razgibanost je bila lepo vidna takoj po odstranitvi ornice. Vrh sipine je bil zajet v kv. A30–A50/ H45–L22, v kv. G–H23 je bila plitva kotanja. Omenjeni peščeni sedimenti so nalegli na starejšo peščeno pro- SE 1000 – rjava plast peščenega melja z 1 % apnenčevih prodnikov in organskimi ostanki – ornica dnato osnovo (SE 1008, SE 1029, SE 1244, SE 1375, SE 1381, SE 1398, SE 1302 = 1221 – jarek SE 1401; sl. 25, 26). Na nižjih delih sipine (S, SZ, SV del) pa je oranje SE 1303 = 1224, SE 1304 = 1225, SE 1390–1395 – odtis kolesnice odrezalo peščene plasti, saj so na teh delih prodnate plasti le- SE 1378 – temno rumenkasto rjav meljast pesek žale takoj pod ornico. Prodnate plasti interpretiramo kot usedli- SE 1379 – cestišče no v Murinih koritih, na SZ delu, v kv. O43–44 smo zasledili tudi SE 1375 – rumeno rjav do sivo rjav meljast pesek z 90 % apnenčevih prodnikov (do 5 cm); barve odvisne od oksidacijskih ali redukcijskih pogojev ostanke paleostruge (SE 1322). SE 1376 – svetlo olivno rjav glinen pesek SE 1000 – rjava plast peščenega melja z 1 % apnenčevih prodnikov in organskimi ostanki – ornica SE 1377 – rumenkasto rjav pesek 25 Pogled na sedimentacijo peščenih in prodnatih plasti v sondi 1006. SE 1302 = 1221 – jarek SE 1380 – rdečkasto rjave limonitne konkrecije, formirane ob spodnjem robu plasti SE 1383 SE 1303 = 1224, SE 1304 = 1225, SE 1390–1395 – odtis kolesnice SE 1381 – rumeno rjav pesek z 80 % apnenčevih prodnikov (do 4 cm) SE 1378 – temno rumenkasto rjav meljast pesek SE 1383 – rumeno rjav pesek z 10 % apnenčevih prodnikov (do 2 cm) SE 1379 – cestišče SE 1384 – rumeno rjav pesek s 3% apnenčevih prodnikov (do 4 cm) – geološka podlaga SE 1375 – rumeno rjav do sivo rjav meljast pesek z 90 % apnenčevih prodnikov (do 5 cm); barve odvisne od oksidacijskih ali redukcijskih p S o E g o1 j 3 e 8 v 5 – rumeno rjav pesek 26 Presek v sondi 1006; M 1:100. SE 1376 – svetlo olivno rjav glinen pesek SE 1398 – rjav pesek s 85% apnenčevih prodnikov (do 6 cm) SE 1000 – rjava plast peščenega melja z 1 % apnenčevih prodnikov in SE 1381 – rumeno rjav pesek z 80 % apnenčevih prodnikov (do 4 cm) SE 1377 – rumenkasto rjav pesek SE 1399 – rjav pesek s 70 % apnenčevih prodnikov (do 5 cm) organskimi ostanki – ornica SE 1383 – rumeno rjav pesek z 10 % apnenčevih prodnikov (do 2 cm) SE 1380 – rdečkasto rjave limonitne konkrecije, formirane ob spodnjem robu plasti SE 1383 SE 1401 – apnenčev prod (do 4 cm) SE 1302 = 1221 – jarek SE 1384 – rumeno rjav pesek s 3 % apnenčevih prodnikov (do 4 cm) – SE 1381 – rumeno rjav pesek z 80 % apnenčevih prodnikov (do 4 cm) SE 1402 – rumeno rjav zelo fin pesek SE 1303 = 1224, SE 1304 = 1225 – odtis kolesnice geološka podlaga SE 1383 – rumeno rjav pesek z 10 % apnenčevih prodnikov (do 2 cm) SE 1404 – zelo zbit rjav peščen sediment – geološka podlaga SE 1378 – temno rumenkasto rjav meljast pesek SE 1385 – rumeno rjav pesek SE 1384 – rumeno rjav pesek s 3% apnenčevih prodnikov (do 4 cm) – geološka podlaga SE 1405 – rjav meljast pesek z 80 % apnenčevih prodnikov (do 5 cm) SE 1379 – cestišče SE 1398 – rjav pesek s 85 % apnenčevih prodnikov (do 6 cm) SE 1385 – rumeno rjav pesek SE 1406 – temno rumeno rjav fin pesek SE 1375 – rumeno rjav do sivo rjav meljast pesek z 90 % apnenčevih SE 1399 – rjav pesek s 70 % apnenčevih prodnikov (do 5 cm) SE 1398 – rjav pesek s 85% apnenčevih prodnikov (do 6 cm) SE 1407 – rumeno rjav pesek prodnikov (do 5 cm); barve odvisne od oksidacijskih ali redukcijskih SE 1401 – apnenčev prod (do 4 cm) SE 1399 – rjav pesek s 70 % apnenčevih prodnikov (do 5 cm) pogojev SE 1402 – rumeno rjav zelo fin pesek SE 1401 – apnenčev prod (do 4 cm) SE 1376 – svetlo olivno rjav glinen pesek SE 1404 – zelo zbit rjav peščen sediment – geološka podlaga SE 1402 – rumeno rjav zelo fin pesek SE 1377 – rumenkasto rjav pesek SE 1405 – rjav meljast pesek z 80 % apnenčevih prodnikov (do 5 cm) SE 1404 – zelo zbit rjav peščen sediment – geološka podlaga SE 1380 – rdečkasto rjave limonitne konkrecije, formirane ob spo- SE 1406 – temno rumeno rjav fin pesek SE 1405 – rjav meljast pesek z 80 % apnenčevih prodnikov (do 5 cm) dnjem robu plasti SE 1407 – rumeno rjav pesek SE 1406 – temno rumeno rjav fin pesek SE 1407 – rumeno rjav pesek F52 G52 G53 H53 H54 I54 J54 K55 z=172,20 1000/1303 1000/1304 1000/ 1000/1302 1392 1000/1393 1378 1000/1394 1000/1395 1383 1376 1377 1381 1381 1405 1399 1385 1406 1390 1391 1379 1380 1384 1402 1375 1401 1404 1407 1398 F52 G52 G53 H53 H54 I54 J54 K55 z=172,20 1000/1303 1000/1304 1000/ 1000/1302 1392 1000/1393 1378 1000/1394 1000/1395 1383 1376 1377 1381 1381 1405 1399 1385 1406 1390 1391 1379 1380 1384 1402 1375 1401 1404 1407 1398 Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 14 Arheološke ostaline, ki jih je bilo mogoče na najdišču prepozna- Jame lahko glede na najdbe uvrščamo v več časovnih faz: v ba- ti, predstavljajo jame različnih oblik in velikosti. Vkopane so bile kreno dobo (1. faza), v čas od mlajše železne dobe do srednjega v SE 1007 in v peščene sedimente pod njo. Zapolnjene so bile ve- veka (2. faza) ter v novi vek (3. faza). Na najdišču so najdene tudi činoma z enotno plastjo zemljine, njihovi zgornji deli pa so bili z latenske in rimskodobne najdbe, vendar so ležale zunaj kon- oranjem poškodovani in deloma tudi uničeni. tekstov. Velik del jam pa ni vseboval najdb, zato jih časovno ne moremo opredeliti (sl. 27, 28). 27 Kompozitni tloris najdišča; M 1:1500. raziskano območje 1. faza – bakrena doba 2. faza – od mlajše železne dobe do srednjega veka 3. faza – novi vek in moderni čas neopredeljeno 56 55 54 53525150494847464544434241403938373635343332313029282726252423222120191817161514131211109 8 7 6 5 4 3 2 1 V U T S R P O N M L K J I H G F E D C B A 5m Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 15 52 51 50 49 28 Detajlni kompozitni tloris najdišča; M 1:800. 48 raziskano območje 47 4 1. faza – bakrena doba 6 4 2. faza – od mlajše železne dobe do srednjega veka 5 4 3. faza – novi vek in moderni čas 4 43 neopredeljeno 42 1135 41 1131 1133 40 39 1127 38 1395 37 1394 1393 3 1304 1304 6 1226 1392 1225 1391 3 1225 1390 5 1224 1223 34 1224 3 1221 1312 1260 3 1309 1219 1217 1297 3 1125 2 1216 1296 1286 31 1215 1297 1426 3 1424 1430 1347 0 1308 1306 1118 1414 1315 1349 29 1361 1289 1408 1103 1397 1341 1410 1351 2 1101 8 1355 1345 1258 1343 1353 1357 27 1359 1097 2 1095 6 1374 1364 1387 1370 1366 2 1428 1254 5 1372 1093 1418 1268 1368 1256 24 1083 1079 1420 1085 23 1077 1240 1432 1081 1242 2 1075 2 1067 1171 1416 1400 1252 1046 21 1389 1238 1065 1167 2 1069 0 1165 1063 1110 19 1163 1232 1106 1115 18 1108 Grob 1 PN 1072 1230 17 1050 1159 1155 1 1048 6 1157 15 1046 1044 14 1043 1153 13 1042 12 1041 1262 11 1437 1037 1139 1 1039 0 1263 1035 1276 1137 1210 9 1027 1025 1433 1292 1206 1212 1248 8 1202 1192 1023 1017 1200 1021 1326 7 1198 1196 1015 1421 1194 1188 1019 6 1009 1013 5 1011 1005 1182 4 1332 1246 1003 3 1001 1179 1278 2 1280 1177 1282 1274 1175 1 1173 1284 V 1324 U T S R P O 1059 N 1053 M L K 1030 J 5m I 1032 H Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 16 G F E 52 51 50 49 48 47 46 45 44 43 42 1135 41 1131 1133 40 39 1127 38 1395 37 1394 1393 3 1304 1304 6 1226 1392 1225 1391 3 1225 1390 5 1224 1223 34 1224 3 1221 1312 1260 3 1309 1219 1217 1297 3 1125 2 1216 1296 1286 31 1215 1297 1426 3 1424 1430 1347 0 1308 1306 1118 1414 1315 1349 29 1361 1289 1408 1103 1397 1341 1410 1351 2 1101 8 1355 1345 1258 1343 1353 1357 27 1359 1097 2 1095 6 1374 1364 1387 1370 1366 2 1428 1254 5 1372 1093 1418 1268 1368 1256 24 1083 1079 1420 1085 23 1077 1240 1432 1081 1242 2 1075 2 1067 1171 1416 1400 1252 1046 21 1389 1238 1065 1167 2 1069 0 1165 1063 1110 19 1163 1232 1106 1115 18 1108 Grob 1 PN 1072 1230 17 1050 1159 1155 1 1048 6 1157 15 1046 1044 14 1043 1153 13 1042 12 1041 1262 11 1437 1037 1139 1 1039 0 1263 1035 1276 1137 1210 9 1027 1025 1433 1292 1206 1212 1248 8 1202 1192 1023 1017 1200 1021 1326 7 1198 1196 1015 1421 1194 1188 1019 6 1009 1013 5 1011 1005 1182 4 1332 1246 1003 3 1001 1179 1278 2 1280 1177 1282 1274 1175 1 1173 1284 V 1324 U T S R P O 1059 N 1053 M L K 1030 J I 1032 H Arheologija na avtocestah Slovenije Nedelica pri Turnišču 17 G F E 1. faza – bakrena doba Stratigrafski opis še jame SE 1206. Na podlagi lege teh jam domnevamo, da so bili v njih stebri nekakšnega objekta. 47 Nekaj bakrenodobnih jam je ležalo tudi na severnem delu sipi- 46 ne. Na spodnjem delu »pobočja« so bile tri jame banjaste oblike 45 44 Najstarejše arheološke sledove, predvsem jame različnih oblik 4 29 Lokacija jam 1. faze; M 1:800. 3 4 uvrščamo v čas bakrene dobe. Jame so ležale večinoma na osre- raziskano območje 2 4 dnjem delu izkopnega polja, in sicer na severnem in severovzho- 1 1. faza – bakrena doba 40 dnem »pobočju« Murine sipine (sl. 29). 39 Na severovzhodnem delu sipine je bilo odkritih sedem manjših 38 jam, večinoma nepravilnih oblik (SE 1247, SE 1278, SE 1282, SE 1175, 37 SE 1246, SE 1015, SE 1188). V preseku so bile banjaste ali pa nepra- 1226 36 vilne oblike, le jama SE 1175 je bila zvončasta. Večinoma so bile 35 zasute z enotnim polnilom; izjema je le SE 1188 z dvema zasu- 34 tjema. Nekatere so bile na dnu močno ožgane (SE 1181) ali pa so 33 se v njih pojavljali kosi ožgane zemlje (SE 1246, SE 1015, SE 1282). 32 V teh jamah so bili najdeni tudi prodniki, ki jih v zasutjih osta- 31 3 lih jam ni bilo. Poleg tega je bila v zasutjih jam odkrita tudi lon- 0 2 čenina (SE 1282, SE 1175, SE 1246, SE 1015, SE 1188), ki jo na osnovi 9 2 1355 8 oblik in okrasa lahko pripišemo t. i. lasinjski kulturi (G1–7, G14–16, 27 G18–24). V jami SE 1015 je bila najdena tudi lončenina z brazda- 26 stim vrezom, ki jo pripisujejo kulturi Retz-Gajary (G15). V jamah 1093 1254 25 so se pojavljali tudi drobci kosti (SE 1188 – sl. 30, SE 1015, SE 1282, 1268 24 SE 1278) in oglja (SE 1175, SE 1282, SE 1274, SE 1278), ki je rabilo za ra- 23 diokarbonsko datacijo dveh jam. Oglje iz jame SE 1274 je datirano 22 4923±27BP6 (KIA 31887), oglje iz jame SE 1278 pa 5013±25BP7 1238 21 (KIA 31889). 20 1165 Severozahodno od tega območja so na severovzhodni »brežini« 19 1 sipine ležale večje jame banjaste oblike (SE 1192, SE 1037, SE 1154, 1232 8 1 SE 1041, SE 1159). Gre za največje jame iz te faze. Večina jih je vse- 1230 7 1159 16 bovala le nekaj odlomkov lasinjske lončenine (G25). Izpostaviti velja le jamo SE 1192, kjer so bili poleg lončenine najdeni tudi 1153 drobci oglja in odlomki ožgane zemlje. Tudi v tej jami so bili naj- deni prodniki. Zahodno od jame SE 1192 je bilo odkritih tudi sedem manjših 1041 jam, ki jih lahko opredelimo kot jame za stojke (SE 1194, SE 1196, 1037 SE 1198, SE 1200, SE 1202, SE 1248 in SE 1206). Le v jami SE 1248 je bil odkrit odlomek sklede, ki jo lahko datiramo v bakreno dobo 1248 (G26), zato ostale jame le domnevno uvrščamo v 1. fazo. Jame 1192 1015 za stojke so ležale v ravni vrsti SSV–JJZ (sl. 31), pri čemer je na- 1188 jjužnejša jama SE 1194 ležala osem metrov proč od najsevernej- 1246 1278 6 To pri 1σ pomeni 3707–3660 cal. BC (68,3% verjetnost) ob 2σ (95,4% 1282 verjetnost) pa 3762–3720 cal. BC (16,2% verjetnost) oz. 3713–3650 1274 1175 cal. BC (79,2% verjetnost). 7 To pri 1σ (68,3% verjetnost) pomeni 3910–3879 cal. BC (23,2% verje- tnost), oz. 3801–3760 cal. BC (39,6% verjetnost) oz. 3722–3713 cal. BC (5,5% verjetnost); pri 2σ (95,4% verjetnost) pa 3938–3862 cal. BC (32,8% verjetnost) oz. 3871–3862 cal. BC (1,0% verjetnost) oz. 3809– 3709 cal. BC (61,7% verjetnost). 5m Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 18 30 Jama SE 1188. 31 Vrsta stojk med izkopavanjem. 47 46 45 44 4 29 Lokacija jam 1. faze; M 1:800. 3 42 41 40 39 38 37 1226 36 35 34 33 32 31 30 29 2 1355 8 27 26 1093 1254 25 1268 24 23 22 1238 21 20 1165 19 1232 18 1230 17 1159 16 1153 1041 1037 1248 1192 1015 1188 1246 1278 1282 1274 1175 Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 19 (SE 1165, SE 1268, SE 1254). V njih so bili najdeni odlomki lončeni- maloštevilnih primerih je bilo ostenje ohranjeno v zadostni meri, ne (G17, G27). Višje in južno od njih pa so bile odkrite še tri manjše da je bilo možno rekonstruirati celotno obliko posode. jame krožne oblike (SE 1230, SE 1232, SE 1238), prav tako z odlomki lončenine (G13). Izstopata jami SE 1232 in SE 1230, ki sta bili v pre- 32 Količina tipološko opredeljene in delno opredeljene lončenine in ostalih keramičnih izdelkov. seku zvončaste oblike. Stene jame SE 1232 so bile ožgane do rde- če barve. tipološko opredeljena lončenina (68) Posamezne jame, ki jih datiramo v 1. fazo, so ležale še na zaho- tipološko delno opredeljena lončenina (183) dnem delu izkopnega polja (SE 1355 in SE 1226). ostali keramični izdelki (4) Na najvišjem delu sipine jam nismo zabeležili, so pa bile v kv. D40, D44, C44 in E30 v ornici najdene večje koncentracije ba- krenodobne lončenine (G216, G221, G220, G223, G226, G239–243, G246, G249, G250, G253, G257, G258, G260–262, G265, G268, G270– 272, G276–281) in v zgornjem delu SE 1007 (G97, G94). To kaže, da so jame obstajale tudi na tem delu, a so bile z oranjem uničene. Opredelitev eneolitskega gradiva Alenka Tomaž Keramično posodje V obravnavo eneolitskega zbira iz Brezja je bilo vključenih 255 Poleg keramičnih posod, katere je bilo mogoče tipološko opre- primerkov keramičnega gradiva in eno kamnito orodje. deliti (teh je 86), je bilo na Brezju odkritio tudi razmeroma veliko Eneolitske keramične najdbe izvirajo iz arheoloških kontekstov, število odlomkov, pri katerih je bila možna le delna opredelitev, ki pripadajo najstarejši fazi Brezja, t. j. eneolitski 1. fazi (SE 1245 denimo odlomki ustij, ostenij, odlomki ročajev oz. ustij ali oste- (G1–3), SE 1245/1189 (G4), SE 1189 (G5, G6), SE 1176 (G7), SE 1160 nij z ročaji ter odlomki dna (183 primerkov) (sl. 32, 34). (G8–10), SE 1193 (G11), SE 1061 (G12), SE 1239 (G13), SE 1016 (G14, G15), SE 1255 (G17), SE 1283 (G18–24), SE 1038 (G25), SE 1248 (G26), SE 1166 33 Količina keramičnega posodja po posameznih zvrsteh. (G27), SE 1093 (G28). čaše (1) lonci (7) Gradivo, ki ga lahko pripišemo eneolitskemu obdobju, se je na- skodele (1) posode na nogi (7) hajalo tudi v jamah, ki pripadajo mlajšim fazam Brezja8 , in sicer sklede (44) zajemalke (8) 1. fazi (SE 1214 (G35), SE 1277 (G38), SE 1434 (G40–45), SE 1323 (G53– 55), SE 1435 (G39)), 2. fazi (SE 1113 (G59)) in 3. fazi (SE 1241 (G60), SE 1047 (G61–63), SE 1211 (G64–66), SE 1040 (G67, G68), SE 1119 (G69, G70), SE 1174 (G72), SE 1213 (G75), SE 1215 (G76)). Najbolj številno pa je bilo eneolitsko keramično gradivo v pla- steh SE 1294 (G77–78), SE 1007 (G81–108), SE 1326 (G110–132), SE 1267 (G133–192), SE 1034 (G197–215) in SE 1000 (G216–281, G288–291), pri čemer so utegnile biti tudi premešane. Ker je najdb iz 1. faze relativno malo, hkrati pa oblikovno izkazu- jejo samo najmanjši del repertoarja eneolitskega keramičnega gradiva, odkritega na najdišču, smo se odločili, da vse eneolitske najdbe obravnavamo skupaj. S tem smo na eni strani dobili šir- 34 Količina tipološko delno opredeljene lončenine. ši vpogled v keramiko tega obdobja na prostoru Brezja, čeravno odlomki ustij (34) odlomki ročajev ter ustij ali odkrito v sekundarni legi, na drugi strani pa nismo okrnili prvo- odlomki ostenij (19) ostenij z ročajem (51) tnih podatkov, saj so obdelani s pomočjo frekvenčnih porazdeli- odlomki dna (79) tev glede na posamezne arheološke kontekste. Lončenina in drugi izdelki iz keramike Eneolitsko keramično gradivo iz Brezja obsega posamezne v ce- loti ohranjene posode, dele posod in številne manjše odlomke posodja (251 primerkov) ter tudi dele keramičnih predmetov za tkanje oz. predenje (4 primerki) (sl. 32). Ohranjenost je relativno slaba, prevladujejo le majhni močno razdrobljeni odlomki. Le v 8 Rimskodobne, srednjeveške in novoveške. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 20 Na osnovi oblikovanosti ostenij smo med eneolitsko lončenino iz Skodele Brezja prepoznali šest zvrsti posodja: čaše, skodele, sklede, lon- ce, posode na nogi in zajemalke (sl. 33, 35–37)9. Najpogosteje so Tudi skodele so redke med eneolitsko lončenino iz Brezja. Tip zastopane sklede, sledijo jim zajemalke, lonci in posode na nogi. skodele Sk1a z ročajem, kratkega nekoliko usločenega ostenja, Skodele in konične posode so načeloma zelo redke (sl. 33, 35). blago zadebeljenega zaobljenega ustja in ravnega dna, je zasto- pan le z enim primerkom (G9) (sl. 36, 37)10. Čaše Sklede Čaše so med posodjem iz Brezja redke in zastopane z eno samo različico. Čaša z navpično predrtim ušescem tipa Č1a ima izra- Sklede so med gradivom iz Brezja najštevilnejša zvrst posodja, ki zito ravno konično ostenje in enostavno zaobljeno ustje (G216) je tudi pestro oblikovana. Razlikujemo tri tipe: sklede s klekom (sl. 36, 37). (S1), bikonične sklede (S2) in sklede brez kleka (S3), v okviru njih pa tudi več različic. 10 Morda med skodele sodijo tudi primerki G145, G174 in G150, le da ve- likost ohranjenih odlomkov ne dopušča njihove nedvoumne uvrstitve 9 Podrobni opisi se nahajajo na sl. 37. med skodele. 35 Preglednica tipološko opredeljenih in delno opredeljenih predmetov ter drugih izdelkov iz keramike po posameznih stratigrafskih enotah. tipološko opredeljiva lončenina tipološko delno opredeljiva lončenina ostali keramični izdelki ij ca ogi a a n stij n e n alke ki u ki osten ki ročajev ki d ele e stij ali ij z ročajem ci osod lom lom lom lom iskasta vreten teži čaše skod skled lon p zajem od od od ter u osten od d u SE 1245 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 0 0 SE 1245/SE 1189 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 SE 1189 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 SE 1176 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 SE 1160 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 SE 1193 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 SE 1061 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 SE 1239 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1016 0 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 0 SE 1255 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 SE 1283 0 0 0 1 0 0 4 0 1 1 0 0 SE 1038 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 SE 1248 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1166 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 SE 1093 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 SE 1214 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1277 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1434 0 0 0 0 0 0 0 0 2 4 0 0 SE 1323 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 SE 1113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 SE 1241 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 SE 1047 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 SE 1211 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 SE 1040 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 SE 1119 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 SE 1174 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1213 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 SE 1215 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 SE 1294 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 SE 1007 0 0 3 0 2 2 3 2 8 8 0 0 SE 1326 0 0 1 0 0 0 4 1 6 10 1 0 SE 1267 0 0 12 0 2 1 7 3 16 19 0 0 SE 1034 0 0 5 0 1 0 4 2 3 4 0 0 SE 1000 1 0 13 2 1 4 10 9 11 17 1 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 21 Pri skledah s klekom ločimo dva sklopa različic, ki se razlikujejo Tretji tip so sodčasti lonci (L3). Med gradivom iz Brezja so zasto- med seboj glede na oblikovanost ustja: sklede s klekom in nav- pani z različico z dvema ročajema L3a (G239). pičnim robom ustja in sklede s klekom in poševnim robom ustja. Četrti tip predstavljajo bikonični lonci, ki so lahko izrazitih ali ne- Med prvimi predstavljajo S1a1 sklede s kratkim navpičnim ro- izrazitih bikoničnih oblik. Med gradivom iz Brezja je najti lonce z bom ustja, ravno odrezanim ustjem in blago zaobljenim trupom dvema presegajočima ročajema na ustju tipa L4a (G273) (sl. 36, 37). (G8, G14, G38, G67, G140, G198), različica S1a2 ima kratek nekoliko odebeljen navpični rob ustja, zaobljeno ustje in blago zaobljen Posode na nogi trup (G136, G137, G138, G220, G223, G224), različica S1a3 pa nekoli- ko daljši navpični rob ustja, ravno odrezano ustje, raven ali bla- Posode na nogi so med gradivom iz Brezja zastopane z več pri- go zaobljen trup (G61, G110, G141, G200). Med skledami s klekom merki (G68, G97–98, G171, G215, G191 in G275)14, vendar pa lah- in poševnim robom ustja ločimo različico S1b1 s kratkim pošev- ko samo v enem primeru ugotovimo, kateremu tipu in različici nim robom ustja, ki je ravno odrezano, ravnim ali blago zaob- posode pripada. Tip PN1a predstavljajo posode na nogi z višjo, v ljenim trupom (G26, G72, G218), različico S1b2 s kratkim poševnim zgornjem delu razširjeno votlo nogo, ki se zaključuje z močno iz- robom ustja in čepom11, ravno odrezanim ustjem, ravnim ali us- vihano stojno ploskvijo (G97)15 (sl. 36, 37). ločenim trupom (G62, G222) ter različico S1b3 s kratkim poševnim robom ustja in ročajem, ravno odrezanim ustjem in ravnim tru- Zajemalke pom (G221). Drug tip predstavljajo bikonične sklede, ki zaradi kratkih ramen Med keramičnim posodjem iz Brezja so relativno pogoste tudi na pogled precej spominjajo na že predstavljeni tip skled s kle- zajemalke z vodoravno predrtim držajem tipa Z1. Glede na obliko kom. Med njimi ločimo različico S2a1, ki združuje bikonične skle- in dolžino držaja ločimo tri različice: Z1a – s kratkim enostavno de s kratkimi zaobljenimi rameni, ravno odrezanim ustjem in oblikovanim držajem (G107), Z1b – s kratkim držajem z odebelje- blago zaobljenim trupom (G225, G226), različico S2a2, ki jo ozna- nim poudarjenim zaključkom (G108) in Z1c – z daljšim enostavno čujejo sklede s čepom, s kratkimi zaobljenimi rameni, zaoblje- oblikovanim držajem (G192, G276–279) (sl. 36, 37). Zajemalk s pol- nim ustjem in blago usločenim trupom (G81), ter različico S2b, ki nim držajem med gradivom iz Brezja ni. jo predstavljajo sklede, z izrazito kratkimi zaobljenimi rameni, Poleg lončenine, ki smo jo tipološko lahko razvrstili v zvrsti, tipe ravno odrezanim ustjem ter ravnim ali blago usločenim trupom in oblikovne različice posodja, pa je bilo na Brezju odkritega tudi (G142, G143, G227, G228, G288). še veliko drugega keramičnega gradiva, katerega opredelitev je Poleg naštetih tipov skled so med gradivom iz Brezja tudi različ- le delna. Med njimi prevladujejo odlomki dnov ter ustij ali oste- no oblikovane sklede brez kleka. Med skledami kroglastih in pol- nij z ročaji oz. ročaji in pa odlomki ustij in ostenij (sl. 34). kroglastih oblik ločimo različice: S3a1, ki združuje globoke sklede Ohranjeni odlomki ustij so oblikovani zelo različno in pripadajo z zaobljenim ustjem (G133), S3a2 – plitve sklede z ravnim, zaob- različnim zvrstem posodja. Nekateri pripadajo odprtim oblikam ljenim ali zašiljenim ustjem (G13, G82, G135, G199), ter S3a3, v ka- posodja (npr. G84, G204, G205), več pa je takšnih, ki so deli zapr- tero so uvrščene plitve sklede izrazito poudarjenih polkroglastih tih posod, najverjetneje loncev različnih oblik in velikosti. Med oblik z ravnim ali zašiljenim ustjem (G83, G139). Med skledami s njimi naj izpostavimo odlomke zaobljenih ustij brez vratu (npr. koničnimi ostenji12 pa ločimo različico S3b1, ki združuje globo- G147, G148, G230, G232, G236), odlomke zaobljenih ustij z neizra- ke sklede brez kleka blago zaobljenih oblik z zaobljenim ustjem zitim prehodom v navpičen vrat (G85, G235, G234), odlomke za- (G197) in pa različico S3b, v katero sodijo široke sklede koničnih obljenih rahlo izvihanih ustij z neizrazitim prehodom v vrat (G20, oblik z ravnim ustjem (G201, pogojno G134) (sl. 36, 37). G111, G113, G202, G231, G233), odlomke odebeljenih ravno odreza- Med sklede verjetno sodi tudi odlomek ustja z izlivom (G86), ki nih ustij na kratkem navpičnem vratu (G19, G25, G36, G112, G114, pa ni dovolj ohranjen, da bi ga lahko podrobneje opredelili. G146), odlomke močno zadebeljenih ustij na kratkih vratovih (G149) ter odlomke ravno odrezanih ustij (G237)16. Lonci Med odlomki dnov prevladujejo rahlo vbočena (npr. G3, G5, G6, G12, G24, G42, G59, G66, G69, G76, G101, G102, G105, G123, G124, Lonce iz Brezja lahko glede na oblikovanost ostenja, ustja in dna G128, G129, G178, G183–190, G211–214, G222, G261, G263, G267, razdelimo v štiri tipe (L1–L4)13. Lonci tipa L1 sodijo po velikosti G269, G272, G291) in skoraj ravna dna (npr. G11, G16, G43–45, G54, med manjše, zastopani pa so z dvema različicama: L1a združuje G55, G65, G99, G100, G103, G104, G125–127, G130, G131, G167, G172, manjše lonce bikoničnih oblik z zaobljenimi rameni in poudar- G174–177, G179–182, G259, G260, G262, G264–266, G268, G270, jenim prehodom v vrat ter ravnim ali blago zaobljenim trupom G273). Med slednjimi so tudi dna s sedlastim prehodom (G122, (G35), različica L1b sodijo med manjše lonce z ročajem (G64). G271), med rahlo vboklimi pa so tudi takšni s poudarjeno bazo Drugi tip loncev predstavljajo lonci z najširšim obodom v zgornji (G75). Med gradivom iz Brezja so znani še odlomki prstanastih tretjini ostenja (L2), pri katerih so ramena blago zaobljena, trup pa nekoliko konkavno usločen (tip L2a: G18). 14 Zaradi karakterističnih odsekov (oblikovanost dna ali noge) je posode na nogi morda nekoliko lažje opredeliti kot ostale zvrsti posodja, red- 11 V to različico nemara sodita tudi odlomka čepov G152 in G258. keje pa so ohranjene v zadostni meri, da jim lahko določimo tudi obli- 12 Med sklede z enostavnimi koničnimi ostenji bi nemara sodili tudi pri- kovanost recipienta, kar bi omogočilo delitev na sklede oz. skodele na merki G22, G77, G203, G217, G229, le da ti niso bili ohranjeni v zadostni nogi. Noge posod na nogi iz Brezja so v vseh primerih votle. meri za nedvoumno določitev. 15 V ta tip bi morda lahko sodila tudi primerka G191 in G216, medtem ko 13 Poleg predstavljenih tipov loncev in njihovih različic loncev, med lonce so ostale noge oblikovane drugače; v primeru noge G98 verjetno lah- zagotovo sodi tudi ostenje G289, da ga zaradi preslabe ohranjenosti ne ko govorimo o posodi na nogi s krajšo valjasto nogo, v primeru G123 in moremo natančneje opredeliti. Verjetno gre za srednje velik bikoničen G288 pa o posodah na nogi s krajšo konično votlo nogo. lonec z blago zaobljenimi rameni in rahlo usločenim trupom. 16 Glej Katalog najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 22 36 Preglednica tipov posameznih zvrsti lončenine (M 1:8). Čaše Skodele Č1 Sk1 Č1a Sk1a 216 9 Sklede S1 S1a1 S1a2 S1a3 14 137 61 S1b2 S1b3 S1b1 222 221 26 S2 S2a1 S2a2 S2b 226 81 288 S3 S3a1 S3a2 S3a3 133 135 139 S3b2 S3b1 201 197 Lonci L1 L2 L2a L1a L1b 18 35 64 L3 L4 L3a L4a 239 15 Posode na nogi Zajemalke PN1 Z1 PN1a Z1a Z1b Z1c 97 107 108 276 Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 23 dnov (G106) ter takšni z dvojno zalomljenim prehodom v oste- nohtom (G97) ali šilom (G40, G78, G145, G280) oz. lahko tudi s nje (G274). kombinacijo nohta in šila (G154). Posodje iz Brezja je okrašeno še Ročaji na posodju so največkrat trakasti17, bolj ali manj pravilne- s pomočjo nanašanja različno oblikovane glinene mase na oste- ga ovalnega preseka (G2, G40, G41, G78, G90–94, G115, G119–120, nje ali ustje posod. Med njimi naj izpostavimo različno oblikova- G151, G153, G156, G157, G160–170, G185, G208, G242, G244–250). ne bradavice, kakršne so krožne (G83, G150, G220), predrte kro- Med gradivom iz Brezja pa so zastopani tudi ročaji skoraj krožne- žne (G197), ovalne (G121, G207, G208, G251) in jezičaste bradavice ga preseka (G17, G23, G89, G117, G116, G159, G209, G210, G241, G243) (G8, G38, G138, G143). Na ustjih posod so izdelani krožni ali ovalni in navpično predrti ročaji (G95). čepi (G62, G81, G152, G222, G258)18. V nekaj primerih je okras izdelan tudi s kombinacijo vrezov in Okras na lončenini odtisov šila (G53, G141, G156, G256, G257), vrezov in odtisov prsta (G139) ter žlebov in odtisov nohta (G28) oz. žlebov in odtisov šila Okras na lončenini iz Brezja je na eni strani izdelan tako, da po- (G289). Podobno so tudi plastične bradavice lahko dopolnjene z sega v ostenje posode, taki so npr. vrezi (G155), žlebovi (G87, G91, odtisom nohta (G224) ali z žlebovi ter z odtisi šila (G144). Z obli- G206, G234, G252–255, G290), kanelure (G9) in brazdasti vrezi kovnega vidika je zanimiv okras modeliranih izrastkov na ročaju, (G15, G88), kakor tudi razni odtisi, izdelani s prstom (G134, G216), 17 Pri nekaterih primerih presek ročaja zaradi ohranjenosti odlomka ni 18 Statistične preglednice porazdelitev različnih načinov okrasa so pred- razviden (npr. G240, G118). stavljene v poglavju Analiz (A. Tomaž, tu str.). 37 Opisi tipov posameznih zvrsti lončenine. zvrst posodja tip in različica opis čaše Č1a Čaša z navpično predrtim ušescem, izrazito koničnim ostenjem in enostavnim zaobljenim ustjem (G216). skodele Sk1a Skodela z ročajem, kratkega nekoliko usločenega ostenja, blago zadebeljenega zaobljenega ustja in ravnega dna; ročaj ni ohranjen (G9). sklede S1a1 Sklede s klekom, kratkim navpičnim robom ustja, ravno odrezanim ustjem in blago zaobljenim trupom (G14, G198, G140, G8, G38, G67). S1a2 Sklede s klekom, kratkim nekoliko odebeljenim navpičnim robom ustja, zaobljenim ustjem in blago zaobljenim trupom (G137, G138, G224, G136, G223, G220). S1a3 Sklede s klekom, nekoliko daljšim navpičnim robom ustja, ravno odrezanim ustjem, ravnim ali blago zaobljenim trupom (G61, G110, G200, G141). S1b1 Sklede s klekom, kratkim poševnim robom ustja, ravno odrezanim ustjem, ravnim ali blago zaobljenim trupom (G26, G72, G218). S1b2 Sklede s klekom, kratkim poševnim robom ustja in čepom, ravno odrezanim ustjem, ravnim ali usločenim trupom (G222, G62). S1b3 Sklede s klekom, kratkim poševnim robom ustja in ročajem, ravno odrezanim ustjem, in ravnim trupom (G221). S2a1 Bikonične sklede, zaprtih oblik, s kratkimi zaobljenimi rameni, ravno odrezanim ustjem in blago zaobljenim trupom (G226, G225, G14). S2a2 Bikonične sklede s čepom, zaprtih oblik, s kratkimi zaobljenimi rameni, zaobljenim ustjem in blago usločenim trupom (G81). S2b Bikonične sklede, zaprtih oblik, z izrazito kratkimi zaobljenimi rameni, ravno odrezanim ustjem ter ravnim ali blago usločenim trupom (G228, G142, G288, G227, G143). S3a1 Sklede brez kleka (globoke), enostavnih polkroglastih oblik z zaobljenim ustjem (G133). S3a2 Sklede brez kleka (plitve), enostavnih polkroglastih oblik z ravnim, zaobljenim ali zašiljenim ustjem (G135, G199, G82, G13, G219). S3a3 Sklede brez kleka (plitve), enostavnih izrazito poudarjenih polkroglastih oblik z ravnim ali zašiljenim ustjem (G139, G83). S3b1 Sklede brez kleka (globoke), enostavnih blago zaobljenih koničnih oblik z zaobljenim ustjem (G197). S3b2 Sklede brez kleka (široke), enostavnih koničnih oblik z ravnim ustjem (G201, G134). lonci L1a Manjši lonci bikoničnih oblik z zaobljenimi rameni in poudarjenim prehodom v vrat ter ravnim ali blago zaobljenim trupom; ustje enostavno zaobljeno (G35). L1b Manjši lonci z ročajem, zaobljenih valjastih oblik z nepoudarjenim prehodom v vrat; ustje enostavno zaobljeno, ročaji so trakasti na sredini višine ostenja (G64). L2a Lonci z najširšim obodom v zgornji tretjini ostenja. Ramena so blago zaobljena, trup nekoliko usločen (G18). L3a Sodčasti lonci z dvema ročajema. Za ostenja sodčastih loncev je značilno, da nimajo izraženih delov kot so vrat, rame in trup. Ročaji so trakasti, ovalnega ali sploščenega krožnega preseka. Dna loncev so lahko rahlo vbočena (G239). L4a Lonci bikoničnih oblik z dvema presegajočima ročajema na ustju. Najširši obod loncev je na sredini njihove višine, rame in trup sta ravna ali blago zaobljena. Ročaji so trakasti, ovalnega preseka. Dno je lahko ravno (G273). posode na nogi PN1a Posoda na nogi z daljšo, v zgornjem delu odebeljeno votlo nogo, ki se zaključuje z močno izvihano stojno ploskvijo (G97). zajemalke Z1a Zajemalke z vodoravno predrtim držajem, krožne oblike in polkrožnega dna ter s kratkim enostavno oblikovanim držajem (G107, G12). Z1b Zajemalke z vodoravno predrtim držajem, krožne oblike in polkrožnega dna ter s kratkim držajem z odebeljenim poudarjenim zaključkom (G108). Z1c Zajemalke z vodoravno predrtim držajem, krožne oblike in polkrožnega dna ter z daljšim enostavno oblikovanim držajem (G276, G 192, G277-G297). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 24 ki ga dopolnjuje pas vzporednih žlebov, zamejen z nizom odti- (Plestenjak 2010, npr. G49, G50, G36), Popavi pri Lipovcih 1 (Šavel/ sov šila (G151). Karo 2012, npr. G16, G70, G80, G87, G91, G92, G188, G196–201 Okras je na lončenini iz Brezja razporejen točkovno, črtno ali v idr.), Kalinovnjeku pri Turnišču (Kerman 2013, G23, G24, G48, pasovih. Točkovno so razporejene različno oblikovane bradavi- G72, G97 idr.), Bukovnici (Šavel 1994, npr. priloga 19: 9, 11; prilo- ce (glej zgoraj), v vodoravnih navpičnih ali poševnih črtah (npr. ga 20: 14; priloga 21: 12) idr. (podrobnejše primerjave v: Tomaž G40, G78, G154, G280) in v pasovih (npr. G9, G91, G97, G139, G141, 2012, 34). Primerjave najdemo tudi na bližnjih zahodnoma- G155, G156, G206, G234, G253, G256) so organizirani vrezani, odti- džarskih najdiščih, kakršna so npr. Letenye-Szentkeresztdomb snjeni in kombinirani okrasi, pri čemer odtisi šila ali nohta pogo- (Kalicz 1995b, Abb. 8: 8; Abb. 11: 5), Dobri – Alsó-mező (Horváth/ sto zamejujejo pasove vrezanih črt. Okras je lahko sestavljen tudi Simon 2004, Abb. 3: 3; Abb. 6: 9; Abb. 14: 6; Abb. 15: 5, 8, 9) idr., iz več elementov, kakršni so npr. vzporedni pasovi S črtic v kom- ter na najdiščih SV Hrvaške, npr. Koška, pjeskana II (Marković binaciji s šrafiranimi trikotniki (G15) ali pa pasovi vzporednih vo- 1976, t. 2: 1; t. 6: 2), Dubranec (Balen 1997–98, t. 4: 6; t. 6: 2; doravnih črt, ki jih dopolnjujejo snopi poševnih vrezanih črt in/ t. 7: 8), Jakopovec-Blizna (Bekić 2006, 150, t. 3: 1, 4; 152, t. 5: 10), ali nizi odtisov nohta idr. (npr. G28, G53, G144, G151, G224, G252, Čakovec-Gornji Pustakovec (Bekić 2006, 198, t. 5: 4; 199, t. 6: 2), G254, G255, G257, G289, G290). Nedelišće-Stara ves (Bekić 2006, 233, t. 1: 9, 13; 235, t. 3: 8, 9) Izbira motiva in načina krašenja se pogosto ujema z mestom in v Avstriji v skupinah Kanzianberg (Ruttkay 1996, Abb.1: 6) in okrasa in zvrstjo krašene lončenine. Sklede, denimo, imajo lah- Wolfsbach (Ruttkay 1995, Abb. 2: 6). Za tako oblikovane skle- ko klek in rob ustja okrašen s točkovno razporejenimi bradavi- de najdemo primerjave tudi med gradivom druge eneolitske cami, vrezanimi in odtisnjenimi motivi v pasovih (npr. G39, G141) faze Turnišča (Tomaž 2012, sl. 32, G193) kakor tudi na najdiščih, ali sestavljenimi motivi (npr. G144, G224). Lahko sta okrašena bo- ki so uvrščena v horizont keramike z brazdastim vrezom, npr. disi klek ali ustje (npr. G8, G38, G62, G81, G138, G134, G143). Z mo- na Hočevarici (Velušček 2004, sl. 4.2.9: S11) ali pa Kevdrcu (Leben tivom, razporejenim v pasovih, je okrašena tudi posoda na nogi 1963, t. 4: 2) idr. (npr. G97). Lonci pa imajo praviloma okrašena ramena z moti- Sklede s klekom in kratkim poševnim robom ustja (varianta S1b1: vi, ki ploskovno pokrivajo celotno rame, nekateri lahko tudi ro- G26, G72, G218: varianta s čepom19: S1b2: G222, G62 in varianta čaj (npr. G15, G289), s črtnim motivom odtisnjenih nohtov pa je z ročajem S1b3: G221) so sicer redkejše kakor sklede s klekom in okrašen najširši obod posod (G154). navpičnim robom ustja, vendar so zastopane predvsem na naj- diščih, ki jim je kulturno pripisan lasinjski značaj (npr. Popava pri Kronološka in kulturna opredelitev Lipovcih 1 (Šavel/Karo 2012, G71, G85, G189, G192 idr.), Kalinovnjek keramičnega posodja pri Turnišču (Kerman 2013, G162, G195, G299 idr.), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006a, predmeti 11,12). Za številne tipe in njihove različice keramičnega posodja iz Brezja Pogosto je razlika med navpičnim in poševnim robom ustja najdemo dobre primerjave na bližnjih najdiščih v Pomurju, na tudi tako majhna, da oba tipa skled na pogled delujeta na moč štajerskih najdiščih in najdiščih v osrednji Sloveniji, ki so kultur- podobno. no pripisani lasinjskemu kulturnemu krogu, in tudi na najdiščih Bikonične sklede s kratkimi rameni (različic: S2a1 (G225, G226), horizonta keramike z brazdastim vrezom, kakor tudi na najdiščih S2a2 (G81) in S2b (G142, G143, G227, G228, G288)) so pogostejše z materialno kulturo lasinjskega značaja, kjer se pojavlja kera- med gradivom, ki je opredeljeno kot lasinjsko, čeprav jih najde- mika z brazdastim vrezom. Primerjave najdeni keramiki iz Brezja mo tudi na najdiščih, ki so pripisana horizontu keramike z braz- najdemo tudi zunaj slovenskega prostora na Z Madžarskem, dastim vrezom (Turnišče: 1. eneolitska faza (Tomaž 2012, npr. G2, SV Hrvaškem in v JV Avstriji. G94, G136, G127), 2. eneolitska faza (Tomaž 2012, G194)). Med naj- Najboljše primerjave lončenini iz Brezja najdemo na bližnjem dišči, ki so lasinjskega značaja, najdemo primerjave za tovrstne najdišču Turnišče, kjer je bila izpričana eneolitska poselitev v sklede npr. v Popavi pri Lipovcih 1 (Šavel/Karo 2012, G7, G37, G42, dveh zaporednih fazah. Starejša poselitvena faza z ohranjeno G129, G187, G193, G202 idr.), Kalinovnjeku pri Turnišču (Kerman eneolitsko kulturno plastjo je bila na osnovi značilne material- 2013, G111, G114, G351, G397, G399 idr.), Ivankovcih (Tušek/Kavur/ ne kulture in radiokarbonskih datumov časovno in kulturno pri- Tomaž 2006, predmet 9), na Hajndlu (Žižek 2006b, npr. pred- pisana lasinjskemu kulturnemu krogu, mlajša faza poselitve pa met 46), Ptujskem gradu (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006b, horizontu keramike z brazdastim vrezom (Tomaž 2012, 25–46). predmet 32, morda 34), Brezjah pri Zrečah (S. Pahič 1956, t. 1: 9), Pri kulturni opredelitvi lončenine iz Brezja se opiramo predvsem pa tudi na madžarskih najdiščih (Zalaegerszeg-Andráshida, na rezultate analize keramičnega gradiva iz Turnišča, kjer ima- Gébárti tó (II) (Barna/Kreiter 2006, Fig. 5: 5), Dobri – Alsó-mező mo obsežno in kontekstualno zagotovo dobro primerjalno bazo. (Horváth/Simon 2004, Abb. 16: 8; Abb. 17: 3), Gellénháza-Városrét Ker je za vse tipe posodja iz Turnišča narejena dobra preglednica (Horváth/Simon 2003, npr. Abb. 25: 2), Zalavár-Basasziget (Virág primerljive lončenine, se bomo pri gradivu iz Brezja omejili le na 2005, tab. 2: 6, 9,10; tab. 3: 1), na Hrvaškem (Koška, pjeskana II najbolj značilne primerjave. 19 Za sklede s klekom in čepom je primerjav na slovenskih najdiščih si- Za posamezne tipe keramičnega posodja iz Brezja najdemo pri- cer malo. Najboljše najdemo na Popavi pri Lipovcih 1 (Šavel/Karo merjave v obeh fazah poselitve Turnišča. Sklede s klekom in nav- 2012, G239, G240, G408, G457, G506, G717, G729), Kalinovnjeku pri pičnim robom ustja tipa S1a (varianta S1a1: G8, G14, G38, G67, Turnišču (Kerman 2013, G267), Turnišču (Tomaž 2012, G1) in na naj- dišču Ormož-Škoršičev vrt: Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006a, G140, G198; varianta S1a2: G136, G137, G138, G220, G223, G224; va- predmet 7). So pa znane na Madžarskem na najdiščih Zalaegerszeg- rianta S1a3: G61, G110, G141, G200) so pogosta najdba na Brezju Andráshida, Gébárti tó (II) (Barna/Kreiter 2006, Fig. 5: 2, 4), Sormás, kakor tudi v 1. eneolitski fazi na Turnišču (Tomaž 2012, sl. 32, Mántai-dűlő blizu Nagykanizse (Straub 2006a, Fig. 5: 3; Fig. 8: 1–3), Zalavár-Basasziget (Virág 2005, tab. 3: 5), Gellénháza-Városrét G110, G81). Najdemo pa jih tudi na drugih slovenskih najdiščih, (Horváth/Simon 2003, npr. Abb. 24: 2; Abb. 27: 13) ter na najdišču ki jim je pripisan lasinjski značaj, npr. v Goricah pri Turnišču Nedelišće-Stara ves v SV Hrvaški (Bekić 2006, 235, t. 3: 2). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 25 (Marković 1976, npr. t. 6: 7) in južnem avstrijskem v skupinah 1961, predmet 45a; 1979a, t. XXI: 1; Marković 1994, t. 22: 3), Koška, Bisamberg-Oberpullendorf (Ruttkay 1995, Abb. 4: 6; Abb. 6: 5–8) pjeskana II (Marković 1976, tab. 6: 1), Beketinec (Dimitrijević in Kazianiberg (Ruttkay 1996, Abb. 1: 8). Med nekoliko mlaj- 1979b, t. XX: 3, 6; Homen 1990, sl. 4: 5; sl. 6: 9) in na zaho- šim gradivom, ki ga lahko povezujemo s horizontom keramike z dnem Madžarskem (npr. Gellénháza-Városrét (Horváth/Simon brazdastim vrezom, pa bikoničnim skledam najdemo primerjave 2003, npr. Abb. 22: 14–17; tudi Kalicz 1995a, Abb. 3: 12) in Sormás, med drugim tudi na Hočevarici (Velušček 2004, sl. 4.2.8: S1, spo- Mántai-dűlő (Straub 2006a, Fig. 5: 4). daj) in v Levakovi jami (Guštin 1976, t. 3: 11). Zajemalke z vodoravno predrtim držajem Z1 (G12, G107, G108, Sklede brez kleka, polkroglastih oblik – na Brezju so to različice: G192, G276–297) so pogoste na številnih slovenskih najdi- S3a1 (G133), S3a2 (G13, G82, G135, G199), S3a3 (G83, G139) in konič- ščih, ki jih pripisujemo lasinjskemu kulturnem krogu22, npr. v nih oblik, na Brezju so to različice S3b1 (G197) in S3b2 (G201, po- Turnišču (Tomaž 2012, G61, G422), Goricah pri Turnišču (Plestenjak gojno G134), sta tipa, ki ju najdemo na slovenskih najdiščih po- 2010, npr. G34, G40, G42, G47), Zagoncah (Kavur 2006, predmet gosteje med lasinjskim gradivom (Turnišče (Tomaž 2012, G430), 4), Kalinovnjeku pri Turnišču (Kerman 2013, G2, G31, G39, G69, Hardek (Žižek 2006a, predmet 18, 19); Hajndl (Žižek 2006b, pred- G104, G122, G125, G142, G155 idr.), Popavi pri Lipovcih 1 (Šavel/ meti 37, 39, 50), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/ Karo 2012, G11, G26, G33, G46, G108, G142–144, G320–328, G822– Kavur 2006a, predmeti 3, 5, 8), Popava pri Lipovcih 1 (Šavel/Karo 848 idr.), Šafarskem (Šavel 1994, priloga 14: 1, 2, 4–9, 15–18, 21), 2012, npr. G57, G58 idr.), Kalinovnjek pri Turnišču (Kerman 2013, Bukovnici (npr. Šavel 1994, priloga 20: 35, 36; priloga 21: 15, 16), G43 idr.)), kakor med nadbami horizonta keramike z brazdastim idr. 23 Znane so na severovzhodnem Hrvaškem, npr. na najdi- vrezom (Tomaž 2012, 34–36). ščih Varaždinske Toplice-Gromače 2 v J1 (Bekić 2006, 29, t. 1: 10), Manjši lonec tipa L1a iz Brezja (G35) po oblikovanosti spominja Jakopovec-Blizna (Bekić 2006, 150, t. 3: 2; 151, t. 4: 5; 152, t. 5: 1), na tistega iz mlajše eneolitske faze Turnišča (Tomaž 2012, G199). Čakovec-Gornji Pustakovec (Bekić 2006, 194, t. 1: 2; 197, t. 4: 4), Lonec z najširšim obodom v zgornji tretjini ostenja tipa L2a (G18) Nedelišće-Stara ves (Bekić 2006, 234, t. 2: 7–10; 235, t. 3: 3), je podoben tistemu na Turnišču (Tomaž 2012, G6), katerega naj- Bukovje (Homen 1990, sl. 4: 1, 2), Dubranec (Balen 1997–98, t. 1: 8; boljšo primerjavo vidimo v delno ohranjenem loncu iz Hardeka t. 2: 1) pa na bližnjih madžarskih najdiščih (npr. Gellénháza- (Žižek 2006a, npr. predmet 15). Sodčasto oblikovani lonci L3, ka- Városrét (Horváth/Simon 2003, npr. Abb. 22: 3, 5, 8, 11; Abb. 25: 7; kršen je bil odkrit na Brezju, so znani na najdiščih Sormás, Mántai- Abb. 26: 12), Zalaegerszeg-Andráshida (Horváth 2002, Abb, 5: 3, 5, dűlő (Straub 2006a, Fig. 4: 6–7) in Dobri – Alsó-mező (Horváth/ 6), Letenye-Szentkeresztdomb (Kalicz 1995b, Abb. 9: 6; Abb. 18: 1, Simon 2004, Abb. 10: 18, 19; Abb. 25: 3) na zahodnem Madžarskem 2; Abb. 23: 2), Sormás, Mántai-dűlő (Straub 2006a, Fig. 13: 5–9) in se jih povezuje z materialno kulturo lasinjskih najdišč. Širok idr., kakor tudi v skupinah Wolfsbach (Ruttkay 1995, Abb. 1: 15) nabor sodčastih loncev je znan tudi iz jame PO 118 iz starejše in Bisamberg-Oberpullendorf (Ruttkay 1995, Abb. 4: 14) na eneolitske faze Turnišča (Tomaž 2012, sl. 32, 72–101), kjer so za- Gradiščanskem. stopani v treh različicah, tudi takšni z dvema ročajema kakor na Čaša z navpično predrtim ušescem Č1 (G216) iz Brezja oblikov- Brezju (G239). Bogato okrašenemu bikoničnemu loncu z dve- no spominja na čašo iz eneolitske plasti iz Turnišča (Tomaž 2012, ma presegajočima ročajema na ustju tipa L4a (G273) pa najde- G434), le da ima primerek iz Brezja na ostenju navpično, čaša mo najboljšo primerjavo v loncu iz druge eneolitske faze Turnišča iz Turnišča pa vodoravno predrto ušesce24. Čašama iz Brezja in (Tomaž 2012, G250). Podobnost med njima je očitna tako v obli- Turnišča je morda še najbolj podobna čaša iz Šafarskega (Šavel kovanju kakor tudi v okrasu in tehnoloških značilnostih (Tomaž 1994, priloga 13: 2), le da ima ta namesto ušesca manjši rahlo 2012, 158, 159, G250). 20 Za primerjavo obema je zanimiv tudi lo- presegajoč ročaj. Tudi skodele z ročajem (Brezje: G9) na eneolit- nec iz Levakove jame, okrašen z brazdastim vrezom in inkrusta- skih najdiščih niso ravno pogoste, so pa sestavni del lasinjskega cijo (Guštin 1976, t. 1: 4). Z vidika motiva okrasa dobro primerja- keramičnega repertoarja. Na Turnišču so sicer v dveh različicah, vo loncema iz Brezja in Turnišča predstavlja posoda iz najdišča ena je bila odkrita v eneolitski plasti (Tomaž 2012, G340), druga v Andráshida-Gébárter See (Horváth/Simon 2003, Abb. 29: 2 in mlajši poselitveni fazi (Tomaž 2012, G307), vendar sta obe drugače Abb. 30: 10), kjer neokrašeni del ostenja tvori cikcak motiv, po- oblikovani kakor ta iz Brezja. Morda je še najbolj primerljiva s ti- dobno kakor pri naših primerkih. sto iz Hajndla (Žižek 2006b, predmet 66). Med gradivom iz Brezja je opredeljana posoda na nogi tipa PN1a Keramika iz Brezja je večinoma okrašena na način, značilen za z višjo, v zgornjem delu odebeljeno votlo nogo (G97). Tako obli- lasinjsko kulturno okolje. Vrezani, žlebljeni in kombinirani okra- kovane posode so ena izmed značilnejših oblik »lasinjske« lon- si, ploskovno razporejeni na ramenih posod (npr. G219, G254, čenine, kakršne poznamo na večini slovenskih najdišč21, pa tudi G252, G257, G289), so zastopani na številnih lasinjskih najdiščih na severovzhodnih hrvaških najdiščih, npr. Jakšič (Dimitrijević v slovenskem in hrvaškem prostoru25. Tudi črte ali pasovi odti- 20 Z bogato okrašenima primerkom tega tipa loncev (Brezje: G273, Turnišče t. 18: 5; t. 19: 5–11), Popava pri Lipovcih 1 (Šavel/Karo 2012, npr. G38, – Tomaž 2012, G250) so primerljivi še lonci z najdišča Pod Kotom-jug G255, G256, G474, G739, G740, G748, G749) idr. (Šavel 2009, G95, morda G120, G42). Najdišča tudi sicer povezuje način 22 Pogoste pa so tudi na najdiščih, ki so pripisana Savski skupini leng- okraševanja z brazdastim vrezom, ki je na najdišču Pod Kotom–jug zna- yelske kulture (Guštin 2005, 13). no na več primerkih loncev (Šavel 2009, npr. G120, G170, G160), pa tudi 23 Za natančnejši seznam najdišč lasinjskega značaja, kjer so bile med gra- na drugem posodju (Šavel 2009, npr. G20, G38). divom odkrite zajemalke z vodoravno predrtim držajem, glej Tomaž 21 Npr. Bukovnica (Šavel 1994, priloga 19: 12), Šafarsko (Šavel 1994, pri- 2012, 35, 36. loga 13: 10, 11), Zagonce (Kavur 2006, predmet 1), Ivankovci (Tušek/ 24 Čaše s predrtimi ušesci so na drugih eneolitskih najdiščih tudi sicer zelo Kavur/Tomaž 2006, predmeti 6, 7), Sodolek (Kavur/Tomaž/Mileusnić redke. 2006, predmet 9), Hardek (Žižek 2006a, predmeti 5, 6, 9–11), Hajndl 25 Npr. na Turnišču (Tomaž 2006, predmet 4), Bukovnici (Šavel 1994, pri- (Žižek 2006b, predmet 42, 80, 83), Ormož-Škoršičev vrt (Tomanič loga 20: 7; priloga 21: 17, 24), Šafarskem (Šavel 1994, priloga 12: 10; Jevremov/Tomaž/Kavur 2006a, predmeta 33, 34), Ptujski grad (Tomanič priloga 13: 8), Sodoleku (Kavur/Tomaž/Mileusnić 2006, predmet 6), Jevremov/Tomaž/Kavur 2006b, predmet 26), Zbelovo (Pahič V. 1983, Ptujskem gradu (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006b, predmeti 19, Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 26 sov nohta ali šila na klekih, ramenih, največjih obodih in robo- oblike loncev, zajemalke itd.), so pa tudi določeni kosi, katerih vih ustij, pa tudi na drugih predelih posod (G265, G154) kerami- značilnosti so tipične za lončenino horizonta keramike z brazda- ko iz Brezja vežejo na lasinjsko kulturo (npr. na Šafarskem (Šavel stim vrezom34, med njimi bikoničen lonec z blago presegajočima 2006, predmet 19, 28), Goricah pri Turnišču (Plestenjak 2010, G1) ročajema, manjši lonec in okraševanje z brazdastim vrezom in idr.))26. Za lasinjsko keramiko so značilne tudi jezičaste brada- odtiskovanje prsta na ustjih skled. Določene sklede s klekom in vice, pa tudi druge krožno ali ovalno oblikovane bradavice ter bikonične sklede pa so zastopane v obeh časovnih odsekih. čepi27, kakršne najdemo na keramiki iz Brezja. Jezičaste varian- Dobre primerjave gradivu iz Brezja kakor tudi iz Turnišča smo te bradavic, pogosto na skledah s klekom, najdemo med drugim našli tudi na najdiščih zahodne Madžarske, severne Hrvaške in na Turnišču (Tomaž 2012, G1, G121, G136), Bukovnici (Šavel 1994, Avstrije. Na Madžarskem so ta najdišča pripisana bodisi kulturi priloga 19: 9–11 in priloga 20:14, 15), Šafarskem (Šavel 1994, pri- Balaton–Lasinja, predvsem njeni najstarejši fazi Balaton–Lasinja loga 10: 11–13), Ivankovcih (Tušek/Kavur/Tomaž 2006, predmeti I, kulturi Retz-Gajary ter tudi pred časom vpeljanemu t. i. «pro- 5, 25, 26), Hardeku (Žižek 2006a, predmeti 1, 2, 4), Hajndlu (Žižek toboleraz horizontu« (Tomaž 2012, 45)35. Hrvaška najdišča, ki iz- 2006b, predmeti 52, 76, 86) idr. 28 Jezičaste bradavice so znane kazujejo podobno keramično gradivo, kakor je bilo odkrito v tudi na severovzhodnohrvaških lasinjskih najdiščih29, na zaho- Brezju, so pripisana lasinjski kulturi ali pa kulturi Retz-Gajary dnem Madžarskem30 in v avstrijskih skupinah Kanzianberg31 in (Durman 1982; Čataj 2009, idr.). Primerjave obravnavanemu gra- Bisamberg-Oberpullendorf32. divu iz Brezja na Avstrijskem pa obsegajo keramiko iz skupin Krožne ali ovalne bradavice, kakršne poznamo iz Brezja, najde- Kanzianberg in Bisamberg-Oberpullendorf (Ruttkay 1996, 43–47); mo na drugih najdiščih, tako med lasinjskim gradivom kakor tudi nekoliko mlajši elementi pa so primerljivi s keramiko moravsko med najdbami, ki so pripisane horizontu keramike z brazdastim avstrijske baalberške skupine (tip Retz) ali t. i. mešane skupine s vrezom. S slednjim lončenino iz Brezja vežejo še elementi, kakr- keramiko z brazdastim vrezom (tip Bajč) (Ruttkay 1995; 1997). šen je brazdast vrez (G15, G95) in pa odtisi prsta na ustju posod Analiza eneolitskega keramičnega gradiva iz Brezja, ki izvira de- (G66)33. V nasprotju s keramiko 2. eneolitske faze iz Turnišča, ki loma iz arheoloških ostalin 1. faze in deloma iz sekundarne lege, je izkazovala relativno velik delež barbotina na keramičnih po- je pokazala, da je bil prostor najdišča zagotovo naseljen v času, sodah (Tomaž 2012, 40), pa lončenina iz Brezja tovrstnega okra- ko so okolico poseljevale skupine, katerih materialno kulturo sa ne pozna. povezujemo z lasinjskim kulturnim krogom, torej ko je na bli- Za konec moramo omeniti, da eneolitsko gradivo iz Brezja izvi- žnjem Turnišču potekala 1. faza eneolitske poselitve, ki je tam na ra iz različnih stratigrafskih enot, ki pripadajo najstarejši fazi, osnovi radiokarbonskega datuma iz jame PO 118 postavljena v t. j. eneolitski fazi (1. faza), kakor tudi iz jam, ki pripadajo mlaj- čas 4352–4328 cal. BC (kalibrirana starost 1δ: (59,4% verjetnost)) šim fazam poselitve na Brezju, in sicer 2.–3. fazi; najbolj števil- oziroma 4364–4316 cal. BC (kalibrirana starost 2δ (69,6% verje- no pa je bilo eneolitsko keramično gradivo v plasteh, ki so bile tnost)) (Tomaž 2012, sl. 59). premešane. Arheološke ostaline na Brezju, ki jih lahko poveže- Prostor je bil zagotovo poseljen tudi še v času, ki ga nakazujeta mo z eneolitskim obdobjem, so bile zelo slabo ohranjene, saj so radiokarbonski dataciji SE 1279 in SE 1275 iz 1. faze poselitve Brezja kasnejši posegi v prostor morebitne intaktne eneolitske ostaline (med približno 3788 in 3699 cal. BC), saj del najdb sodi v horizont precej poškodovali ali v celoti uničili, zaradi česar se tolikšne ko- keramike z brazdastim vrezom, ki je na bližnjem Turnišču opre- ličine gradiva pojavljajo v sekundarni legi, torej v mlajših jamah deljen kot 2. faza eneolitske poselitve, in okvirno v čas med 3770 in plasteh. in 3630 cal. BC (Tomaž 2012, sl. 59). Glede na ohranjenost gradiva, njegovo razdrobljenost in pa ka- rakter keramičnega posodja domnevamo, da gre v primeru Brezja predvsem za ostaline naselbinskega značaja. Keramične najdbe iz Brezja so primerljive z lončenino iz številnih sočasnih najdišč. Primerjave so pokazale, da je kar precej pri- merkov posod, ki jih lahko povezujemo z lasinjskim kulturnim 34 Med najdišči, na katerih se pojavlja keramika z brazdastim vre- krogom (različno oblikovane sklede, čaša, skodela, posamezne zom, naj opozorimo predvsem na Hočevarico, Predjamo, Kevderc, Drulovko, Mali grad, Gradišče nad Dešnom, Bezgečevo jamo, Jermanovo jamo, 3. fazo Gradca pri Mirni, Ajdovsko jamo, Gradišče 25, 34), Ormožu-Škoršiševem vrtu (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur pri Dunaju, Levakovo jamo, Lukenjsko jamo, Koblarsko jamo (glej 2006a, predmet 38) ter na najdišču Čakovec-Gornji Pustakovec (Bekić Velušček 2004, sl. 5.3.14), Pavlovski vrh pri Ormožu (Tomanič 2006, 199, t. 6: 5). Jevremov 1973), Slivnico pri Mariboru (Strmčnik Gulič 2001), 26 Za podrobnejše primerjave glej Tomaž 2012, 36. Malečnik (Strmčnik Gulič 2006), Spaho (Dular 2001), Bukovnico 27 Za podrobnejše primerjave glej Tomaž 2012, 36. (Šavel/Guštin 2006), Šafarsko (Šavel/Guštin 2006), Pod Kotom-jug 28 Za dodatne primerjave glej Tomaž 2012. (Šavel 2009), Mursko Soboto – Novo tablo (Šavel/Guštin 2006; Tomaž 29 Npr. Dubranec (Balen 1997–98, t. 6: 2; t. 8: 1), Koška, pjeskana II 2008), Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel 2008), Gorice pri Turnišču (Marković 1976, t. 1: 5; t. 6: 7, t. 7: 1); Nedelišće-Stara ves (Bekić 2006, (Plestenjak 2010), Kalinovnjek pri Turnišču (Kerman 2010; 2013), 233, t. 1: 9; 235, t. 3: 8, 9). Turnišče (Tomaž 2012). Na nekaterih izmed njih je faza horizon- 30 Na najdiščih kulture Balaton–Lasinja (npr. Zalavár-Basasziget (Virág ta keramike z brazdastim vrezom jasno razvidna (npr. Hočevarica, 2005, tab. 2: 3–4; tab. 3: 3); Sormás, Mántai-dűlő (Straub 2006a, Malečnik, Turnišče idr.), na drugih pa se keramika z brazdastim vre- Fig. 5: 1; Fig. 8: 1, 3); Zalaegerszeg-Andráshida (Horváth 2002, zom pojavlja skupaj z lasinjskim gradivom (Bukovnica, Šafarsko, Abb, 1: 4); Letenye-Szentkeresztdomb (Kalicz 1995b, Abb. 9: 3); Gorice pri Turnišču idr.). Gellénháza-Városrét (Horváth/Simon 2003, npr. Abb. 21: 9; Abb. 22: 35 Vpeljava t. i. »protoboleraz horizonta«, ki je bil poleg »horizonta 10; Abb. 24: 3); Rigyác (Tokai 2007, Abb. 7: 1; Abb. 8: 3, 4, 6); Dobri – keramike z brazdastim vrezom« izluščen na osnovi tipoloških zna- Alsó-mező (Horváth/Simon 2004, Abb. 3: 5; Abb. 5: 2, 3; Abb. 14: 1, čilnostih posod iz nekdanjih stopenj Balaton-Lasinja II in III (Kalicz 3; Abb. 15: 17, 18, 20; Abb. 16: 11, 13, 14, 15)). 1991), ni neproblematična, tako z vidika arheoloških najdb kakor 31 Ruttkay 1996, 43–47, Abb. 1: 4. arheološke terminologije (Bondár 2005, 279–281), saj se tipološke 32 Ruttkay 1995, 119, Abb. 4: 5, 8; 123, Abb. 6: 8. in okrasne karakteristike lončenine obeh kulturnih skupin na njih 33 Kot npr. na Turnišču (Tomaž 2012, G165). prepletajo. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 27 Ostali izdelki iz keramike predmeti 85–93; Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006b, pred- meti 57–52) na prostoru današnje Slovenije, najdemo pa jih tudi Poleg keramičnega posodja so med eneolitskim gradivom iz npr. na nekaterih bronastodobnih najdiščih (Tomaž 2010, G4). Brezja prisotni tudi drugi izdelki iz keramike, namenjeni tkal- So kronološko dokaj neobčutljivi, značilno zanje pa je, da so ve- ski dejavnosti. Gre za tri ploščata diskasta vretenca (G60, G132, činoma izdelani iz prodnikov iz serpentinita ali drugih meta- G280), ohranjena v odlomkih in del večje valjaste uteži (G281). morfnih kamnin. Lahko so različnih oblik, vendar imajo najmanj Eno vretence je bilo odkrito v jami SE 1241/1240, ki sodi v 3. fazo na enem delu ohranjene sledi intenzivnega tolčenja (Tomanič Brezja; eno vretence in utež sta bila odkrita v ornici (SE 1000), Jevremov/Tomaž/Kavur 2006b, 187). Na neolitskih in eneolitskih drugo vretence pa v premešani plasti SE 1326. najdiščih v Podravju so deleži kamnitih tolkačev in sekir lahko Večja valjasta utež z odprtino v zgornjem delu (G281) se je ohra- primerljivi, vendar tolkači predstavljajo pogosteje zastopan tip nila v več odlomkih. Primerljiv primerek poznamo npr. iz med glajenimi kamnitimi orodji (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur Šafarskega (Šavel 1994, priloga 14: 19), le da ima slednji luknjo 2006b, 189). postavljeno v središču in ne na vrhu uteži, pa iz Kalinovnjeka pri Glede na ostalo, predvsem keramično gradivo, ki ga povezujemo Turnišču (Kerman 2013, G17, G18, G176). z eneolitsko poselitvijo prostora na najdišču Brezje, sklepamo, Ploščata diskasta vretenca so različnih velikosti (premerov 4,4 da lahko tudi tolkač pripišemo eneolitskemu obdobju, se pravi in 5,6 ter 6,2 cm), eno izmed njih je tudi okrašeno z odtisi šila po časovnemu razponu, ki ga izkazuje keramika. obodu zgornje in spodnje ploskve (G280). Ploščata diskasta vretenca so razmeroma pogosta najdba na Povzetek najdiščih, katerih materialna kultura je pripisana lasinjskemu kulturnemu krogu, kakor tudi na najdiščih, ki jih lahko pripišemo kulturi Retz-Gajary oz. t. i. horizontu keramike z brazdastim vre- zom. Podobna diskasta vretenca, kakor so ta iz Brezja (G60, G132, G280), so znana na bližnjih eneolitskih najdiščih v Pomurju, npr. Glede na odkrite arheološke ostaline, njihovo prostorsko razpo- v drugi fazi poselitve Turnišča (Tomaž 2012, G157, G423, G647)36 pa reditev, količino, značaj in raznolikost keramičnega gradiva in na Šafarskem (Šavel 1994, priloga 14: 3), v Bukovnici (Šavel 1994, drugih najdb, sklepamo, da smo odkrili naselbinske ostanke sta- priloga 23: 6, 7)37, v Ivankovcih (Tušek/Kavur/Tomaž 2006: pred- rejše bakrene dobe. Najdišče je zajelo rob naselbine, ki leži na met 24), na najdišču Pod Kotom-jug (Šavel 2008, 108, G40, G51, vrhu sipine. Na to kaže 21 jam različnih oblik in velikosti. Skoraj G143, G161, G157), Kalinovnjeku pri Turnišču (Kerman 2013, G32, vse se nizajo na robu sipine oz. na njenem pobočju. Da je bil v G143, G189, G227) idr. ter na Štajerskem, npr. na najdišču Ormož- rabi širši prostor, kažejo tudi številne najdbe lončenine, ki so bile Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006a, predme- odkrite v mlajših sedimentih in jamah. ti 68–70); pa na Pavlovskem vrhu pri Ormožu (Tomanič Jevremov Najdene jame so rabile kot shrambene jame, odpadne jame in 1973, t. III: 13), na Malečniku (Strmčnik Gulič 2006, predmeta 14, kot jame za stojke. Glede na analogije z bližnjih Goric pri Turnišču 15), pa v osrednjem slovenskem prostoru, npr. v mlajših fazah sklepamo, da so jame zvončastih oblik rabile za hrambo (SE 1175, najdišča Gradec pri Mirni (Dular et al. 1991, t. 31: 10; t. 36: 16) ali SE 1232 in SE 1230), čeprav tu ni bilo zaslediti dolgotrajnejše sedi- pa na Kevdercu (Leben 1963, t. 3: 7–10). Znana so tudi na soča- mentacije, kakršna je značilna za jame na Goricah. snih najdiščih na Madžarskem, npr. Zalaegerszeg-Andráshida- Nekaj jam iz Brezja je bilo v notranjosti ožganih (SE 1232, SE 1181) Gébárter See (Horváth/Simon 2003, Abb. 29: 8, 13; Abb. 30: 8, 14), ali pa so bili v njih najdeni večji kosi ožgane zemlje (SE 1246, Pusztaszentlászló-Deák-sűrű (Horváth/Simon 2003, Abb. 28: 10; SE 1015, SE 1192). Zanimivo je, da so se med gradivom v teh jamah Abb. 31: 3, 4, 13), Eszteregnye-Bozók-földje (Straub 2006b, pojavljali tudi prodniki (do 10 cm), ki jih v drugih jamah nismo Abb. 10: 1–6) in na prostoru severne Hrvaške (npr. Josipovac zasledili. Njihove namembnosti ne poznamo. Punitovački – Veliko polje I (Čataj 2009a, t. 6: 5, 6; t. 27; t. 29: 1; Keramično gradivo iz jam 1. faze in iz različnih plasti povezuje- t. 31: 2). mo s t. i. lasinjskim kulturnim krogom (čaše (G216), sklede (G14, G26, G61, G81, G133, G135, G137, G139, G197, G201, G221, G222, G226, Kamnita orodja G288), lonci (G18, G35, G64, G239), zajemalke (G107, G108, G192, G276–297) in posode na nogi (G97)) (sl. 27). Posamezni primer- Kamnit tolkač (G39), izdelan iz serpentinita, odkrit v jami SE 1435/ ki (bikoničen lonec z blago presegajočima ročajema (G15), manjši SE 1437, je poleg morebitnega odlomka brusnega kamna (G194) iz lonci (G35), določene oblike skled ter posode, okrašene z brazda- SE 1267, edino kamnito orodje, najdeno na najdišču Brezje. Tolkač stim vrezom (G15, G95) in odtisi na ustju (G134)) pa imajo značil- je na dorzalni strani le grobo obdelan – zaglajen, medtem ko je nosti lončenine, ki so na slovenskih najdiščih vezane na horizont ventralna stran sploščena in močno zaglajena. Na proksimalnem keramike z brazdastim vrezom (Velušček 2004) oz. jih pripisuje- in distalnem robu tolkača so jasno vidne sledi uporabe, tolčenja. mo t. i. kulturi Retz-Gajary. Pri primerku je jasno izražena vzdolžna močno zglajena vdolbina Za lončenino iz Brezja najdemo najboljše primerjave na najdišču na desnem lateralnem robu. Turnišče (Tomaž 2012), analogije pa je moč najti še na najdiščih Tolkači so dokaj pogosta najdba tako na neolitskih (Kavur 2005, zahodne Madžarske, severne Hrvaške in Avstrije. Na teh najdi- 131) kakor tudi na eneolitskih najdiščih (npr. Tušek/Kavur/Tomaž ščih starejše gradivo pripisujejo kulturi Lasinja (na Hrvaškem) oz. 2006, predmet 1–4; Tomanič Jevremov/Tomaž/Kavur 2006a, Balaton-Lasinja (na Madžarskem) (Tomaž 2012) ali pa avstrijskima skupinama Kanzianberg in Bisamberg-Oberpullendorf (Ruttkay 36 Le da slednja niso toliko sploščena. 37 En primerek iz Bukovnice (Šavel 1994, priloga 23: 7) je podobno ka- 1996, 43–47). Mlajši elementi so na Hrvaškem in Madžarskem pri- kor vretence iz Brezja G280 okrašen z odtiskovanjem. pisani kulturi Retz-Gajary (Durman 1982; Čataj 2009 idr.) ter tudi Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 28 pred časom vpeljanemu t. i.«protoboleraz horizontu« (Tomaž 2012); na avstrijskih najdiščih pa so pripisani bodisi moravsko avstrijski baalberški skupini (tip Retz) ali t. i. mešani skupini s keramiko z brazdastim vrezom (tipa Bajč) (Ruttkay 1995; 1997). Na slovenskih najdiščih je bila lončenina z brazdastim vrezom kronološko pogosto umeščena v mlajši čas (Leben 1973; Marković 1989, 46; Velušček 2004). Na Brezju pa jasna ločitev na starejšo in mlajšo fazo ni možna. Lasinjska keramika in primerki, okrašeni z brazdastim vrezom, se namreč pojavljajo v istih kontekstih (npr. v istih jamah). Poleg tega je na Brezju ohranjenost primarnih kontekstov pomanjkljiva. Moderni posegi v prostor (zlasti ora- nje) so namreč močno poškodovali oz. celo uničili jame in mo- rebitne druge arheološke strukture, tako se odlomki eneolitske lončenine pojavljajo v ornici in v jamah, ki jih pripisujemo mlaj- šim fazam. Radiokarbonske datacije iz jam 1. faze sodijo v čas 3788–3699 cal. BC. Žal nobena od obeh datiranih jam iz Brezja ni vsebovala odlomkov keramičnega gradiva, zato ponujata le okvirno zame- jitev 1. faze. Glede na najdbe menimo, da je bil prostor verjetno poseljen že prej. Na sosednjih najdiščih Gorice in Turnišče se namreč pojavlja po- dobna keramika, ki je radiokarbonsko datirana. Datacije pa so- dijo na konec 5. tisočletja pr. n. š. 38 . 38 Gorice: 4325–4160 cal. BC (4325–4280 cal. BC oz. 4270–4235 cal. BC (1σ – 68,2% verjetnost) oz. 4340–4220 cal. BC, 4200–4160 cal. BC, 4090–4070 cal. BC (2σ – 95,4% verjetnost); 4330–4255 cal. BC (1σ – 68,2% verjetnost) oz. 4350–4230 cal. BC (2σ – 95,4% verjetnost) in 4335–4317 cal. BC oz. 4300–4250 cal. BC (1σ – 68,3% verjetnost), 4347–4224 cal. BC oz. 4182–4168 cal. BC (2σ – 95,4% verjetnost); Plestenjak 2010, 38). Turnišče, 1. eneolitska faza: 4352–4328 cal. BC (1δ – 59,4% verjetnost) oz. 4364–4316 cal. BC (starost 2δ– 69,6% verjetnost), Turnišče, 2. ene- olitska faza: 3770 in 3630 cal. BC (Tomaž 2012). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 29 2. faza – od mlajše železne dobe do srednjega veka Stratigrafski opis Na jugozahodnem delu je bila v jamo SE 1214 vkopana še ena manjša jama (SE 1276). V njej je bil najden le odlomek bakreno- dobne lončenine (G38). Na osrednjem delu pa je bila v SE 1214 vkopana še ena jama (SE 1292). Tudi v njej so bili zgolj odlomki bakrenodobne lončenine. Poleg lončenine so bili v jami drob- V drugo fazo smo uvrstili arheološke ostaline, ki so na najdišču ci oglja, ki so omogočili radiokarbonsko datacijo. Ta jamo datira izpričane kot posamični artefakti oz. sledi, ki kažejo na občasno 965±26 BP41 (KIA 31891). rabo tega prostora v obdobju med mlajšo železno dobo in viso- V ta čas uvrščamo tudi t. i. grob 1 (sl. 38, 39). V kv. C39 je bil naj- kim srednjim vekom. den lonec (G57), ki je bil delno vkopan v SE 1007. Vrh lonca je bil z V to fazo smo uvrstili zlasti najdbe z območja plitve kotanje, ki je oranjem odrezan. V notranjosti so bile najdene kremirane člo- bila v kv. F–J/21–25 vidna v peščeni sipini SE 1007. Kotanja je bila ve- veške koščice. Zaradi zdrobljenosti kosti ni bilo mogoče določi- lika ok. 30 × 20 m in ni bila v celoti raziskana. 39 Zapolnjevala jo je do ti spola osebe. Izsledki analize pa nakazujejo, da gre za juvenil-0,5 m debela plast temno sivorjavega meljastega peska (SE 1267), no osebo, ki je preminila v starosti med 14–20 let (glej Tomazzo ki je bila na samem dnu kotanje zaradi zadrževanja vode bolj me- Ravnik, tu str. 125). Kosti so bile datirane z radiokarbonsko meto- ljasta (SE 1326). V obeh plasteh so bili najdeni številni odlomki ba- do, ki je dala datum 1474±26 BP42 (KIA 31886). krenodobne lončenine (G110–192). Med njimi pa so bili tudi odlom- Poleg tega v to fazo uvrščamo tudi jamo SE 1043, v kateri je bil ki grafitne lončenine iz časa mlajše železne dobe in rimskodobne poleg bakrenodobnih odlomkov keramike (G59) najden tudi sre- lončenine. Na vrhu plasti SE 1267 pa so bili najdeni tudi odlomki dnjeveški odlomek lončenine (G58). srednjeveške (G195) in novoveške lončenine ter moderna opeka, kar kaže, da je bila plast vsaj v zgornjem sloju preorana. Gradivo V ta sloj je bilo vkopanih več jarkov oz. jam podolgovatih in nepra- Iris Bekljanov Zidanšek, Ana Plestenjak vilnih oblik (SE 1262, SE 1437, SE 1433), ki so zamejevali proti vzho- du odprt prostor polkrožne oblike (sl. 38). Nekatere jame (SE 1437 in delno SE 1433) so bile v celoti vidne šele po delni odstranitvi plasti SE 1267. Vse jame oz. jarki so bili zapolnjeni z več zasutji: - Jugozahodni jarek (SE 1433) je bil po prvi zapolnitvi (SE 1434) zapolnjen še z eno plastjo (SE 1323). V obeh zasutjih so bili najdeni Med najdbami, ki jih pripisujemo 2. fazi poselitve, je prevladova- odlomki bakrenodobne (G40–45, G53–55) in srednjeveške lonče- la lončenina, najden pa je tudi kamnit pestnjak (G39). nine (G49–52, G56), v spodnjem pa še latenska (G46), rimskodob- Kakor je bilo že omenjeno, najdb iz te faze ne moremo uvrstiti le na lončenina (G46–48). v eno časovno obdobje. V kontekstih se poleg mlajših najdb po- - Tudi zahodno jamo (SE 1437) sta zapolnjevali dve zasutji. javljajo še posamični bakrenodobni odlomki iz 1. faze. Zgornje (SE 1435) je vsebovalo odlomke bakrenodobne lončeni- Na vretenu izdelan lonec iz grafitne gline (G46) smo opredelili v mlaj- ne in kamnit tolkač (G39), spodnje (SE 1436) pa je bilo brez najdb. šo železno dobo in je kot edini prepoznani predmet iz tega časa. Na dnu jame (SE 1437) je bila manjša jama krožne oblike (SE 1438), Lonec z navzven odebeljenim ustjem ima najbližje analogije na morda jama za stojko. najdišču Ormož, Havlasov vrt (Dular/Tomanič Jevremov 2009, - Severna jama (SE 1262) je bila zapolnjena s tremi zasutji T. 4: 4). Podobni lonci so sicer značilen element poznolatenske- (SE 1298, SE 1295 in SE 1214). Spodnje je vsebovalo odlomke bakre- ga obdobja na širokem področju od južne Nemčije do Karpatske nodobne in rimskodobne lončenine (G29–34). V drugem zasutju kotline (Dular/Tomanič Jevremov 2009, 172; Meduna 1980, 64– ni bilo najdb. Zgornja plast (SE 1214), ki po sestavi spominja na SE 66), pri nas še na najdiščih Kotare-Krogi (Kerman 2011b, G362), 1323, pa je poleg bakrenodobnih (G35, G36) in rimskodobnih vse- Pod Kotom-sever (Kerman 2011c, 231, G595), Šmatevž in Trnava bovala tudi odlomke srednjeveške lončenine (G37). Drobci oglja v (Novšak 1997, sl. 13: 10–13). tej plasti so omogočili radiokarbonsko datacijo: 1571BP±2540 (KIA 31888). 41 To pri 1σ (68,3% verjetnost) pomeni 1022–1042 cal. AD (12,6% verje- 39 Gre za območje, na katerem se je zgodila delovna nesreča. Ker ne- tnost) oz. 1092–1119 cal. AD (26% verjetnost) oz. 1140–1154 cal. AD varnost do zaključka raziskav ni bila v celoti odpravljena, je bilo ob- (16,4% verjetnost); ob 2σ (95,4% verjetnost) pa 1018–1071 cal. AD močje le deloma raziskano. (39,1% verjetnost), oz. 1079–1132 cal. AD (36,3% verjetnost) oz. 1136– 40 To pri 1σ (68,3% verjetnost) pomeni 438–452 cal. AD (12,3% verjetnost) 1158 cal. AD (20,0% verjetnost). oz. 462–473 cal. AD (9,6% verjetnost) oz. 477–532 cal. AD (40,3% ver- 42 To pri 1σ (68,3% verjetnost) pomeni 562–593 cal. AD (33,8% verjetnost) jetnost) oz. 526–533 cal. AD (6,1% verjetnost); ob 2σ pa 424–542 cal. oz. 596–620 cal. AD (29,7% verjetnost) oz. 632–636 cal. AD (4,8% ver- AD (95,4% verjetnost). jetnost); ob 2σ pa 542–641 cal. AD (95,4% verjetnost). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 30 45 38 Lokacija jam 2. faze; M 1:800. 44 raziskano območje 43 2. faza – od mlajše železne dobe do srednjega veka 42 41 40 39 38 37 36 35 34 33 32 V 31 U 30 29 S 28 R 27 P 26 2 O 5 24 N 23 M 22 Grob 1 L PN 1072 21 K 20 J I 1043 H G 1262 F 1437 E 1276 D 1292 C 1433 1326 B 1009 A 1001 5m Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 31 Nekaj kosov lončenine smo opredelili v rimski čas. Polkroglasta Abb. 6; Štular 2008, sl. 6.343) (G56). Sorodne primerke poznamo skleda, izdelana iz redukcijsko žgane finozrnate keramične mase, iz gradiva na najdiščih Gornje njive 2 pri Lendavi (Kerman 2008, s temno sivim premazom (G47) s svojo obliko posnema galsko si- 82: 11), Kamnik - Mali grad (Štular 2008, T. 8:1); Bled - Pristava gilatno skledo Drag. 37. Ti posnetki so bili nemara oksidacijsko (Belak/Pleterski/Knific 2008; T. 13: 19); Virovitica – Kiškorija-jug žgani z rdečim premazom ali redukcijsko žgani s temno sivim ali (Sekelj Ivančan/Tkalčec 2008, 126: 27). Losert (1993) ta tip loncev črnim premazom, kakršna je na primer opisana skleda. Lahko jo datira v čas od 10. do 12. stoletja, na Bledu pa so opredeljeni med primerjamo s t. i. »polkrožnimi skledami« z emonskih grobišč, s 9. in zadnjo četrtino 10. stoletja (Belak et al. 2008). Zemljanka na skledami tipa PTS 14 z zahodnih poetovionskih grobišč, ki so da- Gornjih njivah 2 pri Lendavi, v kateri je bil najden odlomek take- tirane v čas od Domicijana do začetka 3. stol., s skledami tipa S1 ga lonca, je z radiokarbonsko datacijo uvrščena v 11.–12. stoletje. iz Podkraja pri Hrastniku ter s skledami iz Ilovice pri Vranskem, ki V Virovitici pa je tak lonec datiran v drugo tretjino 10. stoletja. vse posnemajo obliko galske sigilatne sklede Drag. 37 (Plesničar Druga oblika posod je lonec/skleda z izvihanim, enostavno ogla- Gec 1977, 54; Istenič 1999, 100, sl. 85: PTS 14; 2000, T. 7: 1; Krajšek/ to ali ravno prirezanim ustjem (G195). Ustje je poševno (oblika 1B Stergar 2008, 253, T. 5: 80–83; Vidrih Perko 2006, 90, 173: 262). po Losert 1993, Abb. 6). Podobni lonci so znani z najdišč Nedelica Plesničarjeva jih je datirala v obdobje od začetka 2. stol. n. š. do (Lazar 2008, 78: 13), Virovitica – Kiškorija-jug (Sekelj Ivančan/ druge polovice 3. stol. n. š. Isteničeva jih na Ptuju uvršča v čas od Tkalčec 2008, 126: 25) in na Zgornjefrankovskem. V Nedelici in v Domicijana do začetka 3. stol. S1 sklede iz svetišča v Podkraju pri Virovitici-Kiškorija-jug je ta tip loncev datiran med konec 8. in v Hrastniku sta avtorja uvrstila v čas 2. in v prvo polovico 3. stol. 10. stoletje, Losert (1993) pa ga postavlja v 9. in 10. stoletje. Posebej za panonske lončarske delavnice je bilo značilno, da so posnetke sigilatnih posod izdelovali v redukcijskem žganju v te- Povzetek mnih, sivih odtenkih (Brukner 1981, 39). Rimskodobna sta tudi dno vrča (G48) in ostenje najverjetneje prav tako vrča (G32). Izdelana sta iz oksidacijsko žgane finozrna- te keramične mase z vključki zdrobljene keramike. Razen tega, da gre za namizno posodje, zaradi fragmentarne ohranjenosti ne V 2. fazo smo uvrstili vse jame, jarke in druge elemente, ki jih da- moremo nič več zapisati. tiramo v čas od latenskega obdobja do visokega srednjega veka. Najdena srednjeveška lončenina je večinoma izdelana iz svitkov Glede na najdbe bi znotraj te faze lahko prepoznali več podfaz: in dodelana na počasnem lončarskem vretenu (G32, G33, G36, pozno železnodobno, rimskodobno, zgodnjesrednjeveško in sre- G49, G55). Gre za odlomke ostenij, najverjetneje loncev. Pri do- dnjeveško. Toda stratigrafska situacija to onemogoča, saj se gra- delavi je bilo večkrat uporabljeno križno metličenje (G37, G50, divo pojavlja premešano. Odlomki lončenine, ki bi jo lahko dati- G58, G70, G79, G80) ali vodoravno glavničenje (G49, G56, G283), rali v pozno železno dobo in v rimski čas, so bili najdeni izključno ki ga Losert (1993, 55) in Štular (2005, 442, 447) prej kakor način na območju kotanje v osrednjem delu najdišča. V istih plasteh pa okrasa razumeta kot način dodelave izdelkov na počasnem vre- je prisotna tudi bakrenodobna in srednjeveška lončenina. tenu. Sicer pa je lahko način doglajevanja na vretenu pomem- Tudi trije jarki (SE 1262, SE 1437, SE 1433), ki so skupaj sestavljali ben kronološki dejavnik. Losert ugotavlja, da so na Zgornjem polkrožen objekt, so vsebovali premešano gradivo. Kakšne na- Frankovskem ta način izdelave prenehali uporabljati v zadnjih membnosti je imel, ni jasno. Radiokarbonska analiza oglja iz za- desetletjih 12. stoletja (Losert 1993, 55). dnjega polnila enega od jarkov kaže, da je bil zasut med 424 in Med bolje opredeljivim srednjeveškim gradivom je največ loncev. 542 n. š. A s tem raba tega predela ni bila končana. V prav ta sloj Glede na oblikovanost ustij lahko določimo le dve obliki. Prvi je je bila vkopana jama, ki jo na osnovi radiokarbonske analize da- lonec z enostavnim zaobljenim ustjem (oblika 1F po Losert 1993, tiramo v 11. oz. 12. stoletje. Med 9. in 13. stoletje lahko datiramo tudi odlomke lončenine (G49, G50, G56), najdene v južnem jarku. Povsem drug kontekst pa nakazuje osamljena žara s pokopom 39 Grob 1. mlajše osebe s konca 6. oz. prve polovice 7. stoletja, najdena na južnem delu izkopnega polja. To kaže, da je na tej sipini pri- čakovati grobišče iz časa, ko so obrobje jugovzhodnih Alp za- čenjali naseljevati prvi Slovani. V Prekmurju so najdišča iz tega časa znana na Novi tabli pri Murski Soboti (1. horizont; Guštin/ Tiefengraber 2002, 58, 62), Pod Kotom–sever pri Krogu (Kerman 2011c, 56), Pod Kotom-jug pri Krogu (Šavel 2009, 159) in Kotare- Baza pri Murski Soboti (Kerman 2011a, 54). 43 Poimenovanje tipov je prevzeto po klasifikaciji sorodnega bavarske- ga gradiva (Losert 1993, 39–49), ki jo je na najdišču Mali grad – Kamnik nadgradil Štular (2008) Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 32 3. faza – novi vek in moderni čas 46 Zadnjo fazo rabe najdišča zaznamujejo posegi, ki jih datiramo v 40 Lega novoveških in modernih jam, 3. faza; M 1:800. 45 mlajša časovna obdobja (sl. 40). Nekatere sledove lahko povezu- raziskano območje 44 jemo s poljedelskimi posegi oz. nekdanjo parcelacijo. Tak je npr. 3. faza – novi vek in moderni čas 43 jarek (SE 1046 = 1161), ki je v kv. C23–O29 sekal najdišče v smeri 42 S–J. Njegova oblika in novoveška lončenina, ki je bila najdena v 41 jarku, nakazujeta, da gre za nekdanjo poljsko mejo, ki je imela 40 nekoliko drugačno usmeritev kakor mlajša parcelacija. Jarek je 39 1127 vzporeden tudi s poljsko potjo, ki je najdišče sekala na njegovi 38 1395 vzhodni strani. 37 1394 1393 V kv. C55–N44 pa je bil v SE 1007 vkopan plitev drenažni jarek 3 1304 1304 6 1225 1392 1391 3 (SE 1221 = 1302), ki je tekel v smeri V–Z. Ob njem je teklo več vzpo- 1225 1390 5 1224 1223 3 rednih vodoravnih plitvih jarkov. Na Z delu območja raziskav so 4 1224 33 bili najdeni severno od drenažnega jarka SE 1221 = 1302 (SE 1223, 1221 1312 1309 1260 1219 1297 32 SE 1224 = 1303, SE 1225 = 1304, SE 1390–1395), na vzhodnem delu 1216 1296 1286 31 pa južno od njega (SE 1260, SE 1215, SE 1299, SE 1230, SE 1317). Gre 1215 1297 1118 1424 3 1347 0 za odtise kolesnic, zaradi česar sklepamo, da je čez ta predel, 1308 1306 1315 1349 1414 29 verjetno v novem veku, tekla pot. V območju do 35 m južno od 1289 1103 2 1353 8 1101 »cestišča« je bilo vzhodno od jarka, ki je označeval poljedelsko 1258 1343 1357 27 mejo na sredini izkopnega polja, odkritih več jam (SE 1011, SE 1013, 26 1095 1359 1387 SE 1212, SE 1219, SE 1268, SE 1288, SE 1310, SE 1311, SE 1342, SE 1341, 25 V SE 1353, SE 1349, SE 1347, SE 1356, SE 1359, SE 1424, SE 1414, SE 1420, 1418 1256 24 1085 1420 U 2 SE 1034, SE 1103, SE 1095, SE 1258, SE 1315, SE 1240, SE 1085, SE 1075, 3 1240 1432 1075 T 22 SE 1068, SE 1256, SE 1269, SE 1252, SE 1167, SE 1263, SE 1039, SE 1027, 1067 1416 1252 1046 21 SE 1021, SE 1017, SE 1020, SE 1005, SE 1001, SE 1177, SE 1179, SE 1173, S 1167 20 SE 1284, SE 1280, SE 1308, SE 1418, SE 1432, SE 1416, SE 1324, SE 1305, R 19 SE 1387). Nekatere med njimi so bile gotovo odpadne jame P 18 (SE 1308, SE 1418, SE 1432, SE 1416, SE 1324, SE 1305, SE 1315, SE 1009), O saj so se v njih še ohranile smeti. V večini teh jam so bili najde- N ni odlomki novoveške lončenine (G60–76), v nekaterih je bil tudi M 1046 organski material. Omeniti velja zlasti ostanke usnja (SE 1308, L SE 1312, SE 1315), kar ne preseneča ob dejstvu, saj je Turnišče staro K čevljarsko središče, v katerem je cehovsko čevljarsko združenje J delovalo že od l. 1760 dalje. I 1263 Ena od jam, ki je vsebovala odlomke lončenine in drobce oglja 1039 H (SE 1281), je radiokarbonsko datirana v čas 111 ± 23 BP44 (KIA 31890). 5m 1027 G 1210 1212 V kv. C45–E46 in v kv. G–H39 sta bila odkrita dva niza vzpore- 1017 1021 dnih jam (SE 1387, SE 1432) pravokotne oblike. Njihova namemb- F 41 Stekleničke iz odpadne jame SE 1315. 1019 nost ni znana. E 1013 D 1011 1005 C 1332 B 1179 1177 A 1173 1284 1324 44 To pri 1σ (68,3% verjetnost) pomeni 1692–1710 cal. AD (11,7% verje- tnost) oz. 1718–1727 cal. AD (5,5% verjetnost) oz. 1812–1824 cal. AD (7,6% verjetnost) oz. 1825–1886 cal. AD (38,6% verjetnost) oz. 1912– 1919 cal. AD (4,8% verjetnost); pri 2σ (95,4% verjetnost) pa 1682–1733 cal. AD (28,6% verjetnost) oz. 1807–1930 cal. AD (66,8% verjetnost). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 33 46 45 44 43 42 41 40 39 1127 38 1395 37 1394 1393 3 1304 1304 6 1225 1392 1391 3 1225 1390 5 1224 1223 34 1224 33 1221 1312 1309 1260 1219 1297 32 1216 1296 1286 31 1215 1297 1118 1424 3 1347 0 1308 1306 1315 1349 1414 29 1289 1103 2 1353 8 1101 1258 1343 1357 27 26 1095 1359 1387 25 V 1418 1256 24 1085 1420 U 23 1240 1432 1075 T 22 1067 1416 1252 1046 S 21 1167 20 R 19 P 18 O N M 1046 L K J I 1263 1039 H 1027 G 1210 1212 1017 F 1021 1019 E 1013 D 1011 1005 C 1332 B 1179 1177 A 1173 1284 1324 Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 34 Sklep Najdišče Brezje leži na ravnici, ki so jo v tisočletjih oblikovali reka Mura in njeni pritoki Ledava, Črni potok in Črnec. Od naselja, ki so ga na eni od Murinih sipin postavili v bakreni dobi, so se ohrani- le odpadne in shrambne jame, nekaj stojk in večja količina lon- čenine. Gradivo pripisujemo kulturama Lasinja in Retz-Gayari. Lonci, sklede, zajemalke in tkalski pribor predstavljajo tipično naselbinsko gradivo. Jedro naselja domnevamo na vrhu sipine (južno od izkopnega polja), a izsledki iz raziskanega območja ka- žejo, da je bil najvišji del z oranjem najbolj uničen. Jame so bile preorane, večje koncentracije keramičnega gradiva pa razprše- ne v ornici. Današnje poznavanje bakrenodobne poselitve bližnje okolice Turnišča se je z izgradnjo avtocestnega križa precej dopolnilo. Naselbina na Brezju je le ena izmed številnih, odkritih na trasi avtoceste. Najbližje, delno sočasno naselje, je bilo v 200 m odda- ljenih Goricah, sledijo še Kalinovnjek in Turnišče proti zahodu ter Krčevine proti vzhodu. Za vse je značilno, da so bile umeščene na privzdignjene sipine. Glede na število novoodkritih najdišč lahko sklepamo, da je bila celotna rodovitna ravnica ob koncu 5. in v prvi polovici 4. tisočletja pr. n. š. precej gosto poseljena. Na Brezju smo zabeležili tudi nekaj sledi iz mlajše železne dobe in iz rimskega časa. Gre zgolj za odlomke lončenine, iz katerih ne moremo sklepati o uporabi prostora. Osamljen zgodnjesrednjeveški žarni pokop mladostnika ( juvenis – 6.–7. stol.) ob skrajnem robu izkopnega polja pa osvetljuje čas zgodnjeslovanske naselitve. Kakor je znano s številnih panon- skih najdišč, je slovanska poselitev pogosta na obrobju opušče- nih rimskih naselij. V našem primeru gre sicer le za nekaj rimskih najdb in en sam zgodnjesrednjeveški grob, vendar domnevamo, da se bo v prihodnje v neposredni bližini raziskanega areala na- šlo tako rimsko kakor tudi slovansko naselje s pripadajočim grobiščem. Številnejše so najdbe iz srednjega veka. Večina jih izvira iz plitve kotanje v osrednjem delu izkopnega polja, v kateri se je ohrani- lo več jam in jarkov. Predel je bil zaradi bližine daljnovoda le del- no raziskan, a kaže, da so jame tvorile polkrožno obliko. Njihova namembnost ni jasna. Sledovi uporabe prostora segajo še v novi vek. Poleg stare polje- delske razdelitve in nekdanjega cestišča je bilo odkrito večje šte- vilo odpadnih jam, ki jih lahko povezujemo s čevljarsko obrtjo, ki je v Turnišču delovala od 18. stoletja dalje. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 35 Katalog stratigrafskih enot Ana Plestenjak, Milan Horňák, Rene Masaryk Opisi plasti, jam in jarkov so urejeni kronološko in po zaporednih številkah SE (sl. 42). Vse risbe struktur so v merilu 1:50, razen kjer je navedeno drugače. Plasti SE 1000 – rjava plast peščene- SE 1244 – svetlo olivno rjava plast SE 1401 – apnenčev prod (do 4 cm). ga melja z 1 % apnenčevih prodni- peska s 30 % apnenčevih prodnikov. kov in organskimi ostanki – ornica SE 1402 – rumeno rjav zelo fin pe- (G216–290). SE 1294 – temno olivno rjava sek. plast meljastega peska s 5 % apnen- SE 1002 – svetlo olivno rjava plast čevih prodnikov. Vsebovala je od- SE 1405 – rjav meljast pesek z 80 % peska z 2 % apnenčevih prodnikov. lomke novoveške, srednjeveške in apnenčevih prodnikov (do 5 cm). eneolitske lončenine (G77–79), od- SE 1007 – rumeno rjava plast peska lomke opeke in železa. SE 1406 – temno rumeno rjav fin z 1% apnenčevih prodnikov. V zgor- pesek. njem delu plasti so bili pogosti od- SE 1375 – rumeno rjav do sivor- lomki lončenine (G81–109). jav meljast pesek z 90 % apnenčevih SE 1407 – rumeno rjav pesek. prodnikov (do 5 cm); barve so odvi- SE 1008 – sivo rjava plast peska z sne od oksidacijskih ali redukcijskih 80 % prodnikov (do 8 cm). pogojev. SE 1029 – sivo rjava plast peska s SE 1376 – svetlo olivno rjav glinen 75 % prodnikov (do 10 cm). V pla- pesek. sti so bile mestoma zaplate sive- ga melja. SE 1377 – rumenkasto rjav pesek. SE 1034 – svetlo rumeno rjava plast SE 1380 – rdečkasto rjave limonitne glinenega peska z 1 % prodnikov konkrecije, formirane ob spodnjem (do 2 cm). Vsebovala je odlomke robu plasti SE 1383. novoveške in eneolitske lončenine (G197–215). SE 1381 – rumeno rjav pesek z 80 % apnenčevih prodnikov (do 4 cm). SE 1062 – temno olivno rjava plast glinastega melja z 2 % apnenčastih SE 1383 – rumeno rjav pesek z 10 % prodnikov (do 3 cm) (pod SE 1007 in apnenčevih prodnikov (do 2 cm). nad SE 1244). Vsebovala je odlom- ke novoveške in eneolitske lonče- SE 1385 – rumeno rjav pesek. nine (G80), lep in odlomke moder- ne opeke. SE 1398 – rjav pesek s 85 % apnen- čevih prodnikov (do 6 cm). SE 1114 – temno sivo rjava plast gli- nastega melja. SE 1399 – rjav pesek s 70 % apnen- čevih prodnikov (do 5 cm). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 36 1227 1228 1134 1133 1128 1127 1114 1132 1131 1136 1135 1024 1023 1218 1217 1068 1067 1427 1428 1172 1171 6 108 1085 6 134 1347 4 106 1063 1180 1179 1078 1077 1369 1370 8 134 1349 1168 1167 3 deljeno e neopr 2b? 2 1 0 1036 1035 1096 1095 1116 1115 1371 1372 1001 1002 1325 1324 0 1241 124 1213 1212 6 138 1387 1425 1426 1220 1219 1178 1177 8 138 1389 1107 1106 1014 1013 1419 1420 4 1363 136 4 108 1083 8 1249 124 1012 1011 41 1061 10 1309 1310 1160 1159 1066 1065 1239 1238 1076 1075 1354 1355 1415 1416 1201 1200 1119 1118 1193 1192 1373 1374 4 1279 1278 110 1103 1176 1175 1253 1252 1269 1268 1126 1125 1154 1153 1307 1308 4 45 1016 4 1015 10 10 4 49 6 1195 4 119 10 10 1233 1261 1232 1102 1101 1275 1274 1007 1257 1000 1256 4 109 1093 1283 1282 1435 1436 4 1292 1214 1293 1438 126 1263 1277 1276 1296 1295 1437 1051 1050 1262 1267 1326 1156 1155 0 1323 1434 4 1433 10 1039 43 1113 10 1183 1182 47 64 10 10 3 deljeno e neopr 2b? 2 1 0 1365 1366 1431 1432 1111 1110 1367 1368 4 116 1163 1138 1137 1231 1230 0 114 1139 1166 1165 6 1080 1079 1181 1247 124 8 1305 1306 1189 1245 118 1259 1258 1207 1206 1026 1025 1038 1037 1429 1430 1203 1202 1333 1332 1199 1198 42 1112 10 1255 1254 1314 1412 1315 1197 1196 1020 1019 1174 1173 grob 1 1022 1021 1352 1353 4 100 1003 6 1287 128 8 128 1289 1211 1210 1158 1157 1109 1108 4 1285 128 1281 1280 0 134 1341 1018 1017 o). 1356 1357 etod 1082 1081 sko m 1010 1009 on 08 1362 14 iokarb 1360 1410 1350 1351 e z rad 09 1361 14 atiran 1222 1221 lasti, d 1070 1069 1031 1030 olja - p a p 1060 1059 1029 oln 1054 1053 atrika (p 1033 1032 M 3 deljeno e neopr 2b? 2 1 0 42a Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 37 1227 1228 1134 1133 1128 1127 1114 1132 1131 1136 1135 1024 1023 1218 1217 1068 1067 1427 1428 1172 1171 6 108 1085 6 134 1347 4 106 1063 1180 1179 1078 1077 1369 1370 8 134 1349 1168 1167 3 deljeno e neopr 2b? 2 1 0 1036 1035 1096 1095 1116 1115 1371 1372 1001 1002 1325 1324 0 1241 124 1213 1212 6 138 1387 1425 1426 1220 1219 1178 1177 8 138 1389 1107 1106 1014 1013 1419 1420 4 1363 136 4 108 1083 8 1249 124 1012 1011 41 1061 10 1309 1310 1160 1159 1066 1065 1239 1238 1076 1075 1354 1355 1415 1416 1201 1200 1119 1118 1193 1192 1373 1374 4 1279 1278 110 1103 1176 1175 1253 1252 1269 1268 1126 1125 1154 1153 1307 1308 4 45 1016 4 1015 10 10 4 o). 49 6 1195 4 119 10 10 etod 1233 1261 1232 1102 1101 sko m 1275 1274 1007 on 1257 1000 1256 4 109 1093 iokarb 1283 1282 e z rad 1435 1436 4 1292 1214 1293 1438 atiran 126 1263 1277 1276 1296 1295 1437 lasti, d 1051 1050 1262 1267 1326 1156 1155 olja - p 0 1323 1434 4 1433 a p 10 1039 43 oln 1113 10 1183 1182 47 64 atrika (p 10 10 M 3 deljeno e neopr 2b? 2 1 0 42b Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 38 1365 1366 1431 1432 1111 1110 1367 1368 4 116 1163 1138 1137 1231 1230 0 114 1139 1166 1165 6 1080 1079 1181 1247 124 8 1305 1306 1189 1245 118 1259 1258 1207 1206 1026 1025 1038 1037 1429 1430 1203 1202 1333 1332 1199 1198 42 1112 10 1255 1254 1314 1412 1315 1197 1196 1020 1019 1174 1173 grob 1 1022 1021 1352 1353 4 100 1003 6 1287 128 8 128 1289 1211 1210 1158 1157 1109 1108 4 1285 128 1281 1280 0 134 1341 1018 1017 1356 1357 1082 1081 1010 1009 08 1362 14 1360 1410 1350 1351 09 1361 14 1222 1221 1070 1069 1031 1030 1060 1059 1029 1054 1053 1033 1032 3 deljeno e neopr 2b? 2 1 0 1227 1228 1134 1133 1128 1127 1114 1132 1131 1136 1135 1024 1023 o). 1218 1217 etod 1068 1067 sko m 1427 1428 on 1172 1171 iokarb 6 108 1085 e z rad 6 134 1347 4 atiran 106 1063 lasti, d 1180 1179 1078 1077 olja - p a p 1369 1370 oln 8 134 1349 atrika (p 1168 1167 M 3 deljeno e neopr 2b? 2 1 0 42c Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 39 1036 1035 1096 1095 1116 1115 1371 1372 1001 1002 1325 1324 0 1241 124 1213 1212 6 138 1387 1425 1426 1220 1219 1178 1177 8 138 1389 1107 1106 1014 1013 1419 1420 4 1363 136 4 108 1083 8 1249 124 1012 1011 41 1061 10 1309 1310 1160 1159 1066 1065 1239 1238 1076 1075 1354 1355 1415 1416 1201 1200 1119 1118 1193 1192 1373 1374 4 1279 1278 110 1103 1176 1175 1253 1252 1269 1268 1126 1125 1154 1153 1307 1308 4 45 1016 4 1015 10 10 4 49 6 1195 4 119 10 10 1233 1261 1232 1102 1101 1275 1274 1007 1257 1000 1256 4 109 1093 1283 1282 1435 1436 4 1292 1214 1293 1438 126 1263 1277 1276 1296 1295 1437 1051 1050 1262 1267 1326 1156 1155 0 1323 1434 4 1433 10 1039 43 1113 10 1183 1182 47 64 10 10 3 deljeno e neopr 2b? 2 1 0 1365 1366 1431 1432 1111 1110 1367 1368 4 116 1163 1138 1137 1231 1230 0 114 1139 1166 1165 6 1080 1079 1181 1247 124 8 1305 1306 1189 1245 118 1259 1258 1207 1206 1026 1025 1038 1037 1429 1430 1203 1202 1333 1332 1199 1198 42 1112 10 1255 1254 1314 1412 1315 1197 1196 1020 1019 1174 1173 grob 1 1022 1021 1352 1353 4 100 1003 6 1287 128 8 128 1289 1211 1210 1158 1157 1109 1108 4 1285 128 1281 1280 0 134 1341 1018 1017 1356 1357 1082 1081 1010 1009 08 1362 14 1360 1410 1350 1351 09 1361 14 1222 1221 1070 1069 1031 1030 1060 1059 1029 1054 1053 1033 1032 3 deljeno e neopr 2b? 2 1 0 1. faza Jama SE 1015/polnilo SE 1016 V kv. L18 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1015 (dl. 1,00 m, š. 0,58 m, gl. 0,23 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v preseku pa konkavne obli- ke. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena z rahlim rjavim peskom SE 1016 z apnenčevimi prodniki (do 1 cm, 2 %), z 8 odlomki eneolitske lončenine (G14–16), 12 odlomki ož- gane gline, drobci oglja ( Quercus 1, Fraxinus 3) in semeni ( Polygonum- pers 1, Veronicaheder 1, Corylus 3). Jama SE 1037/polnilo SE 1038 Na stičišču kv. K–L22–23 smo na po- vršini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1037 (dl. 2,60 m, š. 1,28 m, gl. 0,31 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v pre- seku pa konkavne oblike. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena z dro- bljivim temno rumeno rjavim peskom SE 1038 z apnenčevimi prodniki (do 2 cm, 1 %). Vsebovala je 11 odlom- kov eneolitske lončenine (G25). Jama SE 1041/polnilo SE 1061 V kv. K23 je SE 1007 presekala jama nepravilne oblike s presekom v obli- ki črke U (dl. 2,25 m, š. 0,48 m, gl. 0,49 m). Zapolnjen je bil s plastjo drobljivega rumenkasto rjavega peska z 1 % oglja in odlomkom eneolitske lončenine (G12). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 40 Jama SE 1093/polnilo SE 1094 V kv. K38 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1093 (dl. 0,79 m, š. 0,66 m, gl. 0,29 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v prese- ku konkavna. Dno je bilo ravno. Za- polnjena je bila z drobljivim rumeno rjavim peskom (SE 1094). V njem je bil najden odlomek eneolitske lon- čenine (G28). Jama SE 1153/polnilo SE 1154 (M 1:100) V kv. M23 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 od- krili z oranjem poškodovano jamo SE 1153. V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v preseku pa konkavne oblike. Dno je bilo ravno. Zapolnje- vala jo je plast drobljivega, meljaste- ga peska temno rumeno rjave barve – SE 1154. Vsebovala je 3 odlomke eneolitske lončenine. Jama SE 1159/polnilo SE 1160 V kv. M27 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 od- krili z oranjem poškodovano jamo SE 1159 (dl. 2,50 m, š. 1,27 m, gl. 0,80 m). V tlorisu je bila nepravil- ne ovalne oblike, v preseku pa kon- kavne oblike. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena s plastjo rumeno rjavega meljastega peska – SE 1160. Vsebovala je 8 odlomkov eneolitske lončenine (G8–10) in 4 odlomke ož- gane gline. Jama SE 1165/polnilo SE 1166 V kv. M30 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 od- krili z oranjem poškodovano jamo SE 1165 (dl. 2,13 m, š. 0,70 m, gl. 0,25 m). V tlorisu je bila nepra- vilne ovalne oblike, v preseku pa konkavne oblike. Dno je bilo rahlo konveksno. Jama je bila zapolnjena z rahelim temno rumeno rjavim me- ljastim pesekom (SE 1166), v katerem je bilo 15 odlomkov eneolitske lon- čenine (G27). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 41 Jama SE 1175/polnilo SE 1176 V kv. I16 smo na površini pla- sti SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodo- vano jamo SE 1175 (premer 0,65 m, gl. 0,22 m). V tlorisu je bila nepra- vilne ovalne oblike, v preseku pa zvončaste oblike z močno vbočenimi stenami. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena z drobljivim temno rumenim meljem – SE 1176. Vsebovala je 5 odlomkov eneolitske lončenine (G7) in drobce oglja ( Quer- cus 1, Betula 1, nedol. 1). Jama SE 1188/polnili SE 1189 in SE 1245 V kv. J20 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1188 (pr. 0,93 m, gl. 0,43 m). V tlorisu je bila okrogle oblike, v preseku pa konkavne oblike. Dno je bilo rav- no. Jama je bila zapolnjena z dvema polniloma: starejšim rahlim temno rjavim meljem SE 1245 in mlajšim drobljivim rumeno rjavim meljem SE 1189. Polnilo SE 1245 je vsebova- lo 27 odlomkov eneolitske lončenine (G1–3) in drobce oglja ( Quercus 2); SE 1189 pa 12 odlomkov eneolitske lončenine (G4–6). Jama SE 1192/polnilo SE 1193 zapolnjena z drobljivim temno ru- V kv. J21 smo na površini SE 1007 po meno rjavim meljem SE 1193 s kre- odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z menčevimi prodniki (do 1 cm, 1 %). oranjem poškodovano jamo SE 1192 Vsebovala je 10 odlomkov eneolitske (dl. 2,80 m, š. 1,56 m, gl. 0,92 m). lončenine (G11), 49 odlomkov ožga- V tlorisu je bila nepravilne ovalne ne gline (lepa), semena ( Polygonum- oblike, v preseku pa konkavne obli- pers. 2 , Chenopodiaceae 2). ke. Dno je bilo ravno. Jama je bila Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 42 Jama SE 1226/polnilo SE 1227 V kv. E56 smo na površini SE 1114 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1226 (dl. 1,62 m, š. 1,17 m, gl. 0,08 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku pa konkavne oblike. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena z drobljivim rumeno rjavim peskom SE 1227 z apnen- čevimi prodniki (do 4 cm, 2 %) in kremenčevimi prodniki (do 2,5 cm, 1%). Vsebovala je odlomek eneolit- ske lončenine. Jama SE 1230/polnilo SE 1231 V kv. J31 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1230 (dl. 0,55 m, š. 0,425 m, gl. 0,39 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v preseku pa zvončaste oblike z močno vbočenimi stenami. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena z rahlim temno rumeno rjavim meljem (SE 1231), v katerem so bili 3 odlom- ki eneolitske lončenine. Jama SE 1232/polnilo SE 1233 in ožgana površina SE 1261 V kv. I33 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1232 (pr. 0,65 m, gl. 0,17 m). V tlorisu je bila okrogle oblike, v preseku pa zvončaste oblike z močno vbočenimi stenami. Dno je bilo rahlo konkav- no. Dno in stene jame so bile ožgane do rdeče barve – SE 1261. Jamo je zapolnila plast zbitega olivno rja- vega meljastega peska – SE 1233, z drobci oglja ( Quercus 20), semeni ( Echinochloa 1, Equisetum 1) in z 2 fragmentoma eneolitske lončenine. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 43 Jama SE 1238/polnilo SE 1239 V kv. I–J35 je SE 1007 preseka- la jama ovalne oblike s presekom v obliki črke U (dl. 1,10 m, š. 0,89 m, gl. 0,36 m). Zapolnjevala jo je plast trdnega temno rumenkasto rjave- ga melja. V njej sta bila najdena 2 fragmenta eneolitske lončeni- ne (G13). Jama SE 1246/polnilo SE 1247; SE 1181 V kv. J17 je SE 1007 presekala jama nepravilne oblike s presekom v obli- ki črke U (dl. 0,963 m, š. 0,87 m, gl. 0,16 m). Zapolnjevala jo je plast drobljivega rjavega melja z 1 % pro- dnikov (1–1,5 cm) (SE 1247), brez najdb. Na njej je ležala plast rja- vega melja (SE 1181), ki je bil de- loma ožgan do rdeče barve in vse- buje 10 % prodnikov (0,5–3 cm). V SE 1181 je bil najden odlomek eneo- litske lončenine in 12 drobcev lepa. Jama SE 1248/polnilo SE 1249 V kv. J22 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 od- krili z oranjem poškodovano jamo SE 1248 (pr. 0,48 m, gl. 0,22 m). V tlorisu je bila okrogle oblike, v pre- seku pa konkavne oblike. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena z zbi- tim temno rumeno rjavim meljem (SE 1249). V njej je bilo najdenih 5 odlomkov eneolitske lončenine (G26) in drobci oglja (nedol. 2). Gre za jamo za stojko. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 44 Jama SE 1254/polnilo SE 1255 Na stičišču kv. M–N34 smo na po- vršini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1254 (dl. 2,91 m, š. 1,36 m, gl. 0,10 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v pre- seku pa konkavne oblike. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena s pla- stjo zbitega temno rumeno rjave- ga meljastega peska z apnenčevimi prodniki (do 3 cm, 3 %) – SE 1255. V njej je bilo najdenih 5 odlomkov eneolitske lončenine (G17). Jama SE 1268/polnilo SE 1269 V kv. N33 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1268 (dl. 1,87 m, š. 0,81 m, gl. 0,35 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v preseku pa konkavne obli- ke. Dno je bilo rahlo konkavno. Jamo je zapolnjevala plast temno rumeno rjavega meljastega peska – SE 1269. V njej je bilo najdenih 6 odlomkov eneolitske lončenine. Jama SE 1274/polnilo SE 1275 V kv. G19 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1274 (dl. 0,75 m, š. 0,69 m, gl. 0,32 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v pre- seku pa konkavne oblike. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapol- njena z zbitim, temno rumeno rja- vim meljastim peskom (SE 1275), v katerem je bilo najdeno oglje ( Fraxi- nus 130, nedol. 3), semena ( Vero- nicaheder. 1, Echinochloa 1, Setaria 1, Chenopodiaceae 1, Equisetum 1) in odlomki nedoločljive lončeni- ne. Radiokarbonska analiza oglja je dala datacijo: 4923±27BP, kar pri 1σ pomeni 3707–3660 cal. BC (68,3% verjetnost). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 45 Jama SE 1278/polnilo SE 1279 V kv. H18 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1278 (dl. 0,75 m, š. 0,70 m, gl. 0,13 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku pa konkavne oblike. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena z zbitim temno rjavim glinastim peskom (SE 1279), v kate- rem je bilo najdeno oglje ( Fraxinus 1, Betula 27), drobci kosti, odlom- ki nedoločljive lončenine in semena ( Polygonumpers. 1, Setaria 2, Cheno- podiaceae 7, Equisetum 12). Radio- karbonska analiza oglja je dala data- BC (23,2% verjetnost) oz. 3801–3760 cijo: 5013±25BP, kar pri 1σ (68,3% cal. BC (39,6% verjetnost) oz. 3722– verjetnost) pomeni 3910–3879 cal. 3713 cal. BC (5,5% verjetnost). Jama SE 1282/polnilo SE 1283 V kv. H17 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1282 (dl. 0,76 m, š. 0,65 m, gl. 0,26 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v preseku pa zvončaste obli- ke, z močno vbočenimi stenami. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena z zbitim temno rumeno rjavim meljastim peskom SE 1283. Vsebovala je 9 odlomkov eneolitske lončenine (G18–24), oglje ( Quercus 16, Fraxinus 7, Acer 2, Betula 4) in odlomke ožgane zemlje. Jama SE 1355/polnilo SE 1354 V kv. G45 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1355 (dl. 2,75 m, š. 0,32 m, gl. 0,40 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku pa konkavne oblike. Dno je bilo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo rahlega temno rjavega peska – SE 1354. V njem je bil najden kamnit odbitek. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 46 2. faza Jama SE 1043/polnilo SE 1113 (M 1:100) Na stičišču kv. K–L26 smo na povr- šini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1043 (dl. 5,25 m, š. 1,55 m, gl. 0,46 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v pre- seku pa konkavne oblike. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena z dro- bljivim temno rumeno rjavim pe- skom (SE 1113) z 2 odlomkoma ene- olitske lončenine (G59) in odlomkom srednjeveške lončenine (G58). Kotanja – polnili SE 1326, ležeči večji odlomki so bili najdeni SE 1267 prav tako v pokončnem položaju, na V kv. F–H22–24 je spodnji del pli- samem dnu plasti pa so odlomki le- tve kotanje, izoblikovane na površini žali vodoravno. plasti SE 1007, zapolnjevala plast ra- Zgornji del kotanje (kv. E–J21–27) hlega temno rumenkasto rjavega me- je zapolnjevala plast temno sivo rja- ljastega peska in peščenega melja vega meljastega peska SE 1267, v SE 1326, v tlorisu nepravilne oblike tlorisu nepravilne oblike (dl. 27 m, (dl. 15,1 m, dokumentirana š. 8,6 m, š. 26,7 m, največja db. 0,53 m). največja db. 0,3 m). Vzhodni del Plast je bila med raziskavami od- kotanje ni bil raziskan. Plast je po- stranjena le v zahodnem in sever- leg manjših apnenčevih in kreme- nem delu. Plast je poleg prodnikov novih prodnikov vsebovala odlomke vsebovala odlomke bakrenodobne bakrenodobne (G110–132) in rim- (G133–192), rimskodobne (G193) skodobne lončenine. Večji odlomki so in srednjeveške lončenine (G195) se pojavljali v zgornjem in spodnjem ter drobce oglja ( Quercus 3, Betula delu plasti, vmes pa manjši. Le-ti so 3). Najden je bil tudi brusni kamen bili postavljeni navpično. Pod njimi (G194) Jama SE 1262/polnila SE 1214, SE 1295 in SE 1298 (M 1:200) V kv. J23–25 smo na površini 1295 SE 1007 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1262 (dl. 10,18 m, š. 2,58 m, gl. 0,70 m). Jama je bila 1276 1292 poškodovana oz. presekana z mlaj- šimi jamami: SE 1292, SE 1263 in SE 1276. Jama SE 1262 je bila v tlo- 1214 risu nepravilne ovalne oblike, v pre- 1262 seku pa konkavne oblike. Dno je bilo ravno. Zapolnjena bila s tremi za- sutji. Na dnu jame je ležal meljast pesek olivno rjave barve – SE 1298. Vseboval je 18 odlomkov eneolitske lončenine in 1 odlomek rimskodobne lončenine (G29–34). Prekril ga je ra- Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 47 hel meljast pesek temno olivno rja- ( Fraxinus 25), ki so dali radiokarbon- ve barve z apnenčevimi prodniki (do sko datacijo: 1571 BP±25, kar pri 5 cm, 2 %) – SE 1295, ki ni vseboval 1σ (68,3% verjetnost) pomeni 438– najdb. Najmlajše je drobljiv temno 452 cal. AD (12,3% verjetnost) oz. rjav melj s kremenčevimi prodniki 462–473 cal. AD (9,6% verjetnost) (do 1 cm, 1 %) in apnenčevimi pro- oz. 477–532 cal. AD (40,3% verje- dniki (do 2 cm, 2 %) – SE 1214. Plast tnost) oz. 526–533 cal. AD (6,1% je vsebovala 11 odlomkov eneolitske verjetnost). lončenine in 2 odlomka rimskodobne lončenine (G35–37) ter drobce oglja Jama SE 1276/polnilo SE 1277 V kv. J24 je SE 1267 in vrh zadnje- ga zasutja jame SE 1262 (SE 1214) sekala jama SE 1276 (dl. 1,37 m, š. 0,80 m, gl. 0,18 m). V tlorisu je bila nepravilne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega temno rumeno rjavega meljastega peska (SE 1277). Vsebovala je odlomek eneolitske lončenine (G39), drobce oglja ( Quer- cus 20, nedol. iglavec 1) in semena ( Polygonumpers. 4, Veronicaheder. 2, Echinochloa 1, Setaria 1, Amarant- hus 1, Chenopodiaceae 41). Jama SE 1292/polnilo SE 1293 bonska analiza oglja daje datacijo V kv. J24 je vrh zadnjega zasu- 965±26 BP, kar pri 1σ (68,3% ver- tja jame SE 1262 (SE 1214) sekala jetnost) pomeni 1022–1042 cal. AD jama SE 1292 (dl. 1,10 m, š. 0,85 m, (26% verjetnost) oz. 1092–1119 cal. gl. 0,48 m). V tlorisu je bila okrogle AD (26% verjetnost) oz. 1140–1154 oblike, v preseku pa konkavne oblike. cal. AD (16,4% verjetnost). Polnilo SE 1293 je vsebovalo droblji- vi temno olivno rjavi glinast pesek z drobci oglja ( Quercus 105, Betula 16). Vsebovala je 2 odlomka eneolitske lončenine, 2 odlomka rimskodobne lončenine in ostanke semen ( Veroni- caheder 1, Vicialutea 1). Radiokar- Jama oz. jarek 1433/polnili SE 1434, SE 1323 (M 1:200) V kv. G–H23–25 je bil v SE 1267 vko- pan jarek, v tlorisu obliko nepra- vilne črke L, SE 1433 (dl. 16,09 m, š. 2,08 m, gl. 0,55 m). Sekal je tudi SE 1326 in SE 1007. Njegove stene so bile v zgornjem delu izbočene, v spodnjem delu vbočene in so se brez ostrega prehoda prehajale v dno. 1). Vsebovala je odlomke eneolitske lja z 1 % apnenčevih prodnikov (do Vzhodni del jarka ni bil raziskan. (G40–45), latenske (G46), rimskodob- 2 cm) – SE 1323, ki je prav tako za- Jarek je bil zapolnjen s plastjo sivo ne (G47, G48) in srednjeveške lonče- polnjevala jarek. Vseboval je odlomke rjavega meljastega peska s 3 % nine (G49, G52). Odlomke iste posode eneolitske (G53–55), rimskodobne in apnenčevih prodnikov (do 10 cm) smo našli tudi do 1 m narazen. Na srednjeveške lončenine (G56). – SE 1434, z drobci oglja ( Quercus SE 1434 je ležala še plast rjavega me- Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 48 Jama SE 1437/polnili SE 1436, SE 1435, jama SE 1438 (M 1:100) V kv. I/J25 je bila v SE 1267 vkopa- 1438 na jama/jarek SE 1437 (dl. 5,35 m, š. 2,88 m, gl. 0,93 m). V tlorisu je bila nepravilne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Stene jame so bile v zgornjem delu ravne ali izbo- čene, v spodnjem delu vbočene. V 1437 zgornjem delu so padale proti dnu poševno, v spodnjem, predvsem na vzhodni strani jame, skoraj navpično. Prehod iz stene v dno je bil neizrazit, jame SE 1437 je zapolnjevala plast dno pa rahlo usločeno. V zahodno temno rumeno rjavega meljastega steno jame je bila vkopana manjša, peska (SE 1436). Prekrita je bila z ru- v tlorisu ovalna, v preseku lijakasta meno rjavim peskom (SE 1435), ki je jama SE 1438 (dl. 0,64 m, š. 0,4 m, zapolnil tudi jamo SE 1238. V tej pla- gl. 0,4 m). Njene strme stene so sti je bilo najdenih 7 odlomkov ene- se na dnu koničasto stikale. Dno olitske lončenine in pestnjak (G39). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 49 3. faza »Cestišče 1« – odtisi SE 1223, = 1304. Zapolnjeni so bili z ornico. SE 1224 = 1303, SE 1225 = 1304, Menimo, da gre za odtise kolesnic. SE 1390–1395 (M 1:300) V sondi 1006 je bilo v SE 1007 opa- V kv. C–E55, 56, F–G52–53 so znih še šest plitvih jarkov, vzporednih bili v SE 1007 vidni plitvi vzpore- zgornjim (SE 1390–1395), zapolnje- dni jarki (dl. 20 m, š. 0,08–0,2 m, nih z ornico. Tudi v tem primeru gre gl. 0,05 m), ki so tekli v smeri V–Z – verjetno za odtise kolesnic. 1395 SE 1223, SE 1224 = 1303, SE 1225 1394 1393 1392 1304 1391 1390 1225 1224 = 1303 1224 1223 »Cestišče 2« – odtisi SE 1216, SE 1215 = 1297, SE 1260 (M 1:200) V kv. M43–S36 so bili v SE 1007 vidni plitvi vzporedni jarki (dl. 22,22 m, 1260 1216 = 1296 š. 0,46 m, gl. 0,05 m), ki so te- 1215 = 1297 kli v smeri V–Z – SE 1260, SE 1216, SE 1215 = 1297. Zapolnjeni so bili z ornico. Verjetno gre za odtise kole- snic. V eni od njih je bil najden od- lomek eneolitske lončenine (G76). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 50 Jama SE 1005/polnilo SE 1006 V kv. K17 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1005 (dl. 0,51 m, š. 0,47 m, gl. 0,20 m). V tlorisu je bila nepra- vilne oblike, v preseku je imela obli- ko črke U. Zapolnjena je bila s pla- stjo rahlega rjavega peska (SE 1006). Vsebovala je 2 odlomka eneolitske lončenine, 2 odlomka novoveške lončenine in odlomek novoveškega gradbenega materiala. Jama SE 1011/polnilo SE 1012 V kv. K17–18 je SE 1007 presekal vkop SE 1011, ki je bil v tlorisu ne- pravilne oblike, v preseku pa je imel obliko črke U (dl. 0,63 m, š. 0,57 m, gl. 0,10 m). Zapolnjevala ga je plast rahlega rjavega peska z 1 % prodni- kov (0,5–1 cm) – SE 1012. Vsebovala je tudi odlomek eneolitske lončeni- ne, 4 odlomke novoveške lončenine, odlomek železa. Jama SE 1013/polnilo SE 1014 V kv. L18 je SE 1007 presekal vkop SE 1013, ki je bil v tlorisu nepravil- ne oblike, v preseku pa je imel obli- ko črke U (dl. 0,78 m, š. 0,66 m, gl. 0,22 m). Zapolnjevala ga je plast rahlega rjavega peska (SE 1014) z od- lomkom novoveške lončenine (G74). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 51 Jama SE 1017/polnilo SE 1018 V kv. L19 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1005 (dl. 1,65 m, š. 1,24 m, gl. 0,44 m). V tlorisu je bila nepravil- ne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega rumenkasto rjavega peska (SE 1018) z drobci oglja. Vsebovala je 3 odlomke novoveške lončenine, gradbeni material, steklo, železo. Jama SE 1019/polnilo SE 1020 V kv. L19 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1019 (dl. 1,40 m, š. 0,77 m, gl. 0,29 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega rumenkasto rjavega peska (SE 1020) z drobci oglja, z 1% apnenčastih prodnikov (0,5–1 cm) in 5 odlomki novoveške lončenine in gradbene- ga materiala. Jama SE 1021/polnilo SE 1022 V kv. L19 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1021 (dl. 1,33 m, š. 0,87 m, gl. 0,26 m). V tlorisu je bila nepravil- ne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega rjavega peska (SE 1020) z 1 % apnenčastih prodnikov (0,5– 1 cm). Vsebovala je odlomek novove- ške lončenine. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 52 Jama SE 1027/polnilo SE 1028 V kv. K–L20–21 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1027 (dl. 2,86 m, š. 1,04 m, gl. 0,35 m). V tlorisu je bila nepravilne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega rjavega peska (SE 1028) z 1 % apnenčastih pro- dnikov (0,5–1 cm). Vsebovala je 4 odlomke novoveške lončenine, 2 od- lomka opeke in odlomek železa. Jama SE 1039/polnilo SE 1040 V kv. K23 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1039 (dl. 2,06 m, š. 1,06 m, gl. 0,58 m). V tlorisu je bila nepravil- ne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rumeno rjavega meljastega peska (SE 1040). Vsebovala je 4 odlomke eneolitske lončenine (G67, G68) in 6 odlomkov novoveške lončenine. Jama SE 1067/polnilo SE 1068 V kv. L33 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1067 (dl. 2,20 m, š. 1,60 m, gl. 0,64 m). V tlorisu je bila ne- pravilne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega rumeno rjavega pe- ska (SE 1068). Vsebovala je odlomek eneolitske, 10 odlomkov novoveške lončenine in 1 opeko. Jama SE 1075 /polnilo SE 1076 V kv. K–L34 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1075 (dl. 2,32 m, š. 2,25 m, gl. 0,79 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahle- ga temno rumeno rjavega meljaste- ga peska (SE 1076). Vsebovala je 2 odlomka eneolitske in 5 odlomkov novoveške lončenine ter odlomek ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 53 Jarek SE 1046/polnilo SE 1047 (M 1:250) V kv. K–M27 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovan ja- rek SE 1046 (dl. 10,89 m, š. 0,74– 0,76 m, gl. 0,47 m). V tlorisu je bil linearne oblike, v preseku je imel obliko črke U. Zapolnjen je bil s pla- stjo rahlega rjavo rumenega peska (SE 1047). V njem je bilo najdeno 15 odlomkov eneolitske lončenine (G61–63), 11 odlomkov novove- ške lončenine, 27 odlomkov grad- beni material in 2 odlomka ožgane gline. Jama SE 1127/polnilo SE 1128 V kv. K51 na površini SE 1114 smo po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1127 (dl. 0,50 m, š. 0,38 m, gl. 0,09 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v pre- seku pa konkavna. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega rumeno rjave- ga meljastega peska – SE 1128. Vse- bovala je 3 odlomke eneolitske in 5 odlomkov novoveške lončenine ter 10 odlomkov gradbenega materiala. Jama SE 1085/polnilo SE 1086 V kv. K36 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1085 (dl. 1,83 m, š. 0,58 m, gl. 0,61 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahle- ga rumeno rjavega meljastega peska (SE 1086). Vsebovala je 2 odlomka novoveške lončenine. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 54 Jama SE 1095/polnilo SE 1096 V kv. K38–39 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1095 (pr. 1,19 m, gl. 0,46 m). V tlorisu je bila krožne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahle- ga temno rumeno rjavega meljastega peska (SE 1096). Vsebovala je novo- veško lončenino in gradbeni material ter 2 odlomka eneolitske lončenine. Jama SE 1101/polnilo SE 1102 V kv. K40 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1101 (pr. 2,07 m, gl. 0,76 m). V tlorisu je bila krožne oblike, v prese- ku je imela obliko črke U. Zapolnje- na je bila s plastjo rahlega temno rumeno rjavega meljastega peska (SE 1102). Vsebovala je 4 odlom- ke eneolitske lončenine, odlomek ožgane gline, odlomek novoveške- ga gradbenega materiala, 4 odlom- ke novoveške lončenine in odlomek stekla. Jama SE 1103/polnilo SE 1104 V kv. L40 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1103 (dl. 1,05 m, š. 0,28–0,58 m, gl. 0,08 m). V tlorisu je bila nepravil- ne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega temno rumeno rjavega me- ljastega peska (SE 1104). Vsebovala je odlomek novoveškega gradbene- ga materiala, odlomek novoveške in odlomek eneolitske lončenine. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 55 Jama SE 1118/polnilo SE 1119 V kv. M40 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 od- krili z oranjem poškodovano jamo SE 1118 (dl. 1,66 m, š. 0,56 m, gl. 0,33 m). V tlorisu je bila nepra- vilne ovalne oblike, v preseku pa konkavne oblike. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnje- na s plastjo rahlega temno rumeno rjavega meljastega peska – SE 1119. Vsebovala je 7 odlomkov eneolitske (G69, G70) in 3 odlomke novoveške lončenine. Jama SE 1167/polnilo SE 1168 V kv. N30 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1167 (dl. 2,15 m, š. 1,34 m, gl. 0,45 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahle- ga temno rumeno rjavega meljastega peska (SE 1168). Vsebovala je 2 od- lomka eneolitske in 7 odlomkov no- voveške lončenine, 5 opek, 1 železo, 3 kose ožgane gline. Jama SE 1173/polnilo SE 1174 V kv. J14 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1173 (dl. 0,79 m, š. 0,59 m, gl. 0,32 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega svetlo olivno rjavega peska (SE 1174). Vsebovala je 4 odlomke eneolit- ske (G72) in 11 odlomkov novoveške lončenine ter oglje ( Fagus 1, Fraxi- nus 3, Pinus 15, nedol. iglavec 1) in semena ( Veronicaheder 1 , Equisetum 1, nedol. 2). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 56 Jama SE 1177/polnilo SE 1178 V kv. J17 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1177 (dl. 0,79 m, š. 0,55 m, gl. 0,10 m). V tlorisu je bila nepra- vilne oblike, v preseku je imela obli- ko črke U. Zapolnjena je bila s pla- stjo drobljivega olivno rjavega melja (SE 1178). Vsebovala je odlomek eneolitske in 4 odlomke novoveške lončenine. Jama SE 1179/polnilo SE 1180 V kv. I–J17 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1179 (dl. 0,79 m, š. 0,52 m, gl. 0,21 m). V tlorisu je bila nepra- vilne oblike, v preseku je imela obli- ko črke U. Zapolnjena je bila s pla- stjo rahlega rumeno rjavega melja (SE 1180). Vsebovala je 4 odlomke novoveške lončenine in 2 opeki. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 57 Jama SE 1210/polnilo SE 1211 V kv. J22 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1210 (dl. 1,02 m, š. 0,61 m, gl. 0,14 m). V tlorisu je bila nepravilne kvadra- tne oblike, v preseku pa konkavne oblike. Dno je bilo rahlo konveksno. Jama je bila zapolnjena z droblji- vim rumeno rjavim meljem SE 1211. Vsebovala je 16 odlomkov eneolitske lončenine (G64–66) in 1 opeko. Jama SE 1212/polnilo SE 1213 V kv. J23 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1212 (dl. 1,22 m, š. 0,71 m, gl. 0,45 m). V tlorisu je bila nepravilne oblike, v preseku pa konkavne oblike. Jama je bila zapolnjena z drobljivim ru- meno rjavim peskom z 1 % prodni- kov – SE 1213. Vsebovala je odlomek eneolitske lončenine (G75) in 5 od- lomkov novoveške lončenine. Jama SE 1219/polnilo SE 1220 (M 1:150) V kv. J–K46 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1219 (dl. 7,17 m, š. 4,62 m, gl. 0,68 m). V tlorisu je bila nepra- vilne oblike, v preseku pa konkav- ne oblike. Dno je bilo rahlo vbočeno. Jama je bila zapolnjena z droblji- vim temno rumeno rjavim meljem – SE 1220. Vsebovala je odlomek opeke. Jarek SE 1221 = 1302/polnilo dovan jarek SE 1221 (dl. 31,53 m, ga meljastega peska (SE 1222). Gre za SE 1222 = 1301 (M 1:500) š. 2,56 m, gl. 0,58 m). V tlorisu in drenažni jarek. Vseboval je 2 odlom- V kv. C–G52–56 smo na površini preseku je bil nepravilne oblike. Za- ka eneolitske (G73) in odlomek no- SE 1007 odkrili z oranjem poško- polnjen je bil s plastjo rahlega rjave- voveške lončenine ter opeko in kost. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 58 Jama SE 1240/polnilo SE 1241 V kv. I35 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1240 (dl. 3,47 m, š. 1,48 m, gl. 0,80 m). V tlorisu je bila nepravil- ne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega temno rumeno rjavega me- ljastega peska (SE 1241). Vsebovala je odlomek eneolitske in 13 odlom- kov novoveške lončenine, 1 železo, 4 opeke, 1 pečnico in vijček (G60). Jama SE 1252/polnilo SE 1253 V kv. M31–32 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1252 (dl. 3,02 m, š. 3,50 m, gl. 0,60 m). V tlorisu je bila nepravilne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega temno rumeno rjavega meljastega peska (SE 1253). Vsebovala je 3 odlomke eneolitske in 8 odlomkov novoveške lončeni- ne ter 3 odlomke gradbenega mate- riala (G71). Jama SE 1256/polnilo SE 1257 V kv. M34 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1257 (dl. 1,23 m, š. 0,80 m, gl. 0,38 m). V tlorisu je bila nepravil- ne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega temno rumeno rjavega me- ljastega peska (SE 1256). Vsebovala je 2 odlomka eneolitske in 12 odlom- kov novoveške lončenine, bronast gumb in 4 opeke. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 59 Jama SE 1258/polnilo SE 1259 V kv. M37 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1257 (dl. 3,38 m, š. 1,70 m, gl. 0,77 m). V tlorisu je bila nepravil- ne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rumeno rjavega meljastega peska (SE 1259). Vsebovala je 6 odlomkov novoveške in 9 odlomkov eneolitske lončenine ter 10 odlomkov opeke. Jama SE 1263/polnilo SE 1264 V kv. J24 smo na površini SE 1214 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1263 (dl. 1,34 m, š. 1,15 m, gl. 1,24 m). V tlorisu je bila nepravil- ne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega temno rumeno rjavega me- ljastega peska (SE 1264). Vsebovala je odlomek novoveške in 2 odlomka eneolitske lončenine. Jama SE 1284/polnilo SE 1285 V kv. H16 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1284 (dl. 0,83 m, š. 0,54 m, gl. 0,28 m). V tlorisu je bila nepravil- ne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega temno rumeno rjavega me- ljastega peska (SE 1285). Vsebovala je 7 odlomkov novoveške lončenine. Jama SE 1286/polnilo SE 1287 (M 1:100) V kv. C52–53 smo na površi- ni SE 1007 odkrili z oranjem po- škodovano jamo SE 1286 (dl. 5 m, š. 3,89 m, gl. 0,70 m). V tlorisu je bila nepravilne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rjavega peska (SE 1287). Vsebovala je 26 odlomkov novoveške in 2 odlomka eneolitske lončenine. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 60 Jama SE 1289/polnilo SE 1288 (M 1:100) V kv. C51, 52 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1289 (dl. 1,8 m, š. 1,4 m, gl. 0,68 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v preseku je ime- la obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega temno rjavega pe- ščenega melja (SE 1288). Vsebovala je odlomek rimskodobne, eneolitske in 9 odlomkov novoveške lončeni- ne, 7 odlomkov opeke in 1 odlomek železa. Jama SE 1306/polnilo SE 1305 (M 1:100) V kv. E–F48 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1306 (dl. 4,5 m, š. 4 m, gl. 0,38 m). V tlorisu je bila krožne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rahle- ga rumeno rjavega peska (SE 1305). Vsebovala je 25 odlomkov novoveške lončenine, 3 odlomke stekla, 13 od- lomkov opeke, drobce oglja ( Quercus 8, Fagus 1, Carpinus 5, Fraxinus 1, Alnus 5, nedol. iglavec 2, nedol. 4) in ostanke semen ( Polygonumpers. 1, Veronicaheder 2, Vicia sp. 3, Echi- nochloa 1). Jama SE 1308/polnilo SE 1307 Jama SE 1309/polnilo SE 1310 V kv. C51 smo na površini SE 1007 V kv. F51 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo odkrili z oranjem poškodovano SE 1308 (dl. 1,35 m, š. 0,80 m, jamo SE 1309 (dl. 2,5 m, š. 1,60 m, gl. 0,47 m). V tlorisu je bila oglate gl. 0,49 m). V tlorisu je bila oglate oblike, v preseku je imela nepravil- oblike, v preseku je imela obliko črke no obliko. Zapolnjena je bila s pla- U. Zapolnjena je bila s plastjo rahlega stjo rahlega temno sivo rjavega peska rumeno rjavega peska (SE 1307). Vsebovala je organski ma- (SE 1310). Vsebovala je 3 odlomke terial in 3 odlomke novoveške lon- novoveške lončenine in 2 odlom- čenine. ka opeke. Jama SE 1312/polnili SE 1311 in klo, usnje, guma, odlomki moder- SE 1411 ne lončenine (SE 1411). Prekrivala jo V kv. H48–49 smo na površini je plast temno rumeno rjavega peska SE 1007 po odstranitvi ornice (SE 1311), z drobci oglja ( Quercus 23, SE 1000 odkrili z oranjem poško- Carpinus 4, Fraxinus 1, Ulmus 1, Al- dovano jamo SE 1312 (dl. 2,25 m, nus 16, Betula 1, Sali 1, nedol. igla- š. 1,92 m, gl. 0,43 m). V tlorisu je vec 3, nedol. 6) in semen ( Vitisvinifra bila ovalne oblike, v preseku je imela 4, 5 , Veronicaheder. 119, Vicia sp. 3, obliko črke U. Na dnu jame je ležala Equisetum 1). Gre za odpadno jamo. 0,5 m debela plast odpadkov: ste- Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 61 Jama SE 1324/polnilo SE 1325 V kv. E, D19 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1324 (dl. 4,80 m, š. 1,12 m, gl. 0,12 m). V tlorisu je bila linear- ne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rumeno rjavega meljastega peska (SE 1325). Vsebovala je 3 odlom- ke eneolitske in odlomek novoveške lončenine ter ožgano glino. Jama SE 1343/polnilo SE 1342 V kv. G46 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1343 (dl. 1,60 m, š. 1,00 m, gl. 0,21 m). V tlorisu je bila nepra- vilne oblike, v preseku je imela ne- pravilno obliko. Zapolnjena je bila s plastjo temno rumeno rjavega pe- ska (SE 1342). Vsebovala je odlomke železa, steklo, 3 odlomke eneolit- ske in odlomek novoveške lončenine ter opeko. Jama SE 1347/polnilo SE 1346 V kv. H46 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1347 (dl. 1,0 m, š. 0,5 m, gl. 0,42 m). V tlorisu je bila oglate oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rume- no rjavega peska (SE 1346). Vsebova- la je 14 odlomkov novoveške lonče- nine in 6 opek. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 62 Jama SE 1349/polnilo SE 1348 V kv. G, H46 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1349 (pr. 1,16 m, gl. 0,29 m). V tlorisu je bila krožne oblike, v prese- ku je imela obliko črke U. Zapolnje- na je bila s plastjo temno rumeno rjavega meljastega peska (SE 1348). Vsebovala je 3 opeke, 2 odlomka no- voveške in odlomek eneolitske lon- čenine. Jama SE 1353/polnilo SE 1352 V kv. G45, 46 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1353 (dl. 1,86 m, š. 1,27 m, gl. 0,72 m). V tlorisu je bila nepravilne oblike, v prese- ku je imela obliko črke U. Zapolnje- na je bila s plastjo temno rumeno rjavega meljastega peska (SE 1353). Vsebovala je 6 odlomkov novoveške lončenine. Jama SE 1387/polnilo SE 1386 Jama SE 1418/polnilo SE 1417 (M 1:200) V kv. H, I40 smo na površini SE 1007 V kv. C–E44–46 smo na površini odkrili z oranjem poškodovano jamo plasti SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1318 (dl. 3,80 m, š. 1,55 m, SE 1000 odkrili z oranjem poško- gl. 0,08 m). V tlorisu je bila ogla- dovan niz dvanajstih jam, ki smo te oblike, v preseku je imela obliko jih zabeležili pod SE 1387. Jame, v črke U. Zapolnjena je bila s plastjo tlorisu deloma nepravilne pravo- rumeno rjavega meljastega peska kotne oblike, so bile razporejene v (SE 1417). Vsebovala je 5 odlomkov nizu od juga proti severu, vzporedno novoveške lončenine in opeko. z daljšimi stranicami, ki so se ve- činoma popolnoma stikale oz. so jame prehajale ena v drugo (skupna dl. 13 m, š. do 4,2 m, dokumentira- na gl. 0,25 m). Jam nismo izpraznili, le na enem mestu smo niz presekali s sondo. Jame je zapolnjeval drobljiv rjav pesek SE 1386, na dnu s sondo presekane jame je bila plast limoni- tnih konkrecij. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 63 Jama SE 1359/polnilo SE 1358 V kv. G, H43 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1359 (dl. 1,26 m, š. 0,7 m, gl. 0,2 m). V tlorisu je bila nepravil- ne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rumeno rjavega peska (SE 1358). Vsebovala je 4 odlomke novoveške lončenine. Jama SE 1414/polnilo SE 1403 V kv. J43 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1414 (dl. 2 m, š. 1,2 m, gl. 0,39 m). V tlorisu je bila nepravil- ne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rjavega peska (SE 1403). Vsebovala je 3 odlomke novoveške lončenine, 3 opeke in žlindro. Jama SE 1357/polnilo SE 1356 Jama SE 1315/polnili SE 1314 in odlomke lesa, brona, novoveško lon- V kv. G47, 48 smo na površini SE 1412 (M 1:100) čenino, steklo in gradbeni material. V SE 1007 odkrili z oranjem poško- V kv. F47 smo na površini SE 1007 SE 1314 pa najdb ni bilo. dovano jamo SE 1357 (dl. 1,37 m, odkrili z oranjem poškodovano jamo š. 1,18 m, gl. 0,35 m). V tlorisu je SE 1315 (r. 1,85 m, gl. 1,15 m). V bila ovalne oblike, v preseku je imela tlorisu je bila krožne oblike, v prese- nepravilno obliko. Zapolnjena je bila ku je imela obliko črke U. Zapolnjena s plastjo temno rumeno rjavega me- je bila s plastjo rumeno rjavega me- ljastega peska (SE 1356). Vsebova- ljastega peska (SE 1412), ki ga je pre- la je 2 odlomka eneolitske lončenine krival temno rumeno rjav pesek (SE in 2 opeki. 1314). SE 1412 je vsebovala usnje, Jama SE 1420/polnilo SE 1419 V kv. H39 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1420 (dl. 2,20 m, š. 1,6 m, gl. 0,07 m). V tlorisu je bila oglate oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rjavega peska (SE 1418). Vsebova- la je opeko, 2 odlomka eneolitske lončenine. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 64 Jama SE 1416/polnilo SE 1415 V kv. I39 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1416 (dl. 0,80 m, š. 0,65 m, gl. 0,18 m). V tlorisu je bila ovalna oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rjave- ga peska s 5 % prodnikov (SE 1415). Vsebovala je opeko in železo ter drobce oglja ( Quercus 2, nedol. igla- vec 1, nedol. 2) in semen ( Veronica- heder 4, Chenopodiaceae 2). Jama SE 1424/polnilo SE 1423 V kv. J43 smo na površini SE 1007 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1424 (dl. 0,9 m, š. 0,48 m, gl. 0,47 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v preseku je imela obliko črke U. Zapolnjena je bila s plastjo rjavega peska (SE 1423). Vsebovala je odlo- mek novoveške lončenine. Jama SE 1432/polnilo SE 1431 (M 1:100) V kv. G–H38–39 smo na površini plasti SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovan niz štirih podobnih jam, ki smo jih dokumentirali pod skupno SE 1432. Jame, v tlorisu deloma ne- pravilne, deloma pravokotne oblike, so bile razporejene v nizu od juga proti severu, vzporedno z daljši- mi stranicami (dl. od J proti S 2,8 m, 2,8 m, 2,6 m in 2,11 m, š. od J proti S 1,4 m, 1,3 m, 1,2 m in 0,7 m). Jam nismo izpraznili. Zapolnjene so bile z drobljivim sivkasto rjavim peskom SE 1431. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 65 Neopredeljeno Jama SE 1003/polnilo SE 1004 V tlorisu je bila nepravilne kvadratne (M 1:20) oblike, v preseku je bila konkavne V kv. K16 smo na površini SE 1007 po oblike. Dno se rahlo poševno dvigu- odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z je proti JV. Jama je bila zapolnjena z oranjem poškodovano jamo SE 1003 rahlim, svetlo olivno rjavim peskom (dl. 0,20 m, š. 0,11 m, gl. 0,07 m). SE 1004. Jama SE 1023/polnilo SE 1024 V kv. K20 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1023 (dl. 0,84 m, š. 0,56 m, gl. 0,16 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku je imela obliko črke U. Dno je bilo rahlo konveksno. Jama je bila zapolnjena z rahlim, temno rja- vim peskom SE 1024, ki je vsebovalo oglje (do 0,5 cm, 1 %). Jama SE 1025/polnilo SE 1026 V kv. L20 v bližini objekta 33 smo na površini SE 1007 po odstranitvi orni- ce SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1025 (dl. 0,95 m, š. 0,74 m, gl. 0,36 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v pre- seku je bila konkavne oblike. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnje- na z rahlim temno rjavim peskom SE 1026, ki je vsebovalo apnenčeve prodnike (do 0,5 cm, 1 %). Jama SE 1030/polnilo SE 1031 V kv. G3 smo na površini SE 1029 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1030 (dl. 0,34 m, š. 0,33 m, gl. 0,14 m). V tlorisu je bila kvadratne oblike, v preseku je bila konkavne oblike. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnje- na z rahlim, rjavim peskom SE 1031 s 60 % apnenčevih prodnikov (do 3 cm) in 10 % kremenčevih prodni- kov (do 1 cm). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 66 Jama SE 1032/polnilo SE 1033 (M 1:20) V kv. F2 smo na površini SE 1029 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1032 (pr. 0,15 m, gl. 0,16 m). V tlorisu je bila okrogle oblike, v preseku je ime- la obliko črke U. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena z zbitim, rja- vim peskom SE 1033 s 45 % apnen- čevih (do 3 cm) in 5 % kremenčevih prodnikov (do 2 cm). Jama SE 1035/polnilo SE 1036 bila nepravilne ovalne oblike, v pre- Na stičišču kv. L21/22 smo na po- seku je bila konkavna. Dno je bilo v vršini SE 1007 po odstranitvi ornice S delu konkavno, počasi se je dvigo- SE 1000 odkrili z oranjem poško- valo proti J in v J delu je bilo ravno. dovano jamo SE 1035 (dl. 3,90 m, Jama je bila zapolnjena z rahlim, ru- š. 0,71 m, gl. 0,48 m). V tlorisu je menkasto rjavim peskom SE 1036. Jama SE 1042/polnilo SE 1112 V kv. K24 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1042 (dl. 2,40 m, š. 0,48 m, gl. 0,22 m). V tlorisu je bila podolgovate nepravilne ovalne oblike, v preseku je bila kon- kavne oblike. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena z rahlim, temno rumenkasto rjavim peskom SE 1112. Jama SE 1044/polnilo SE 1045 Na stičišču kv. K26/27 smo na po- vršini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1044 (dl. 0,56 m, š. 0,53 m, gl. 0,16 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v pre- seku je bila konkavna. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapol- njena s plastjo rahlega rumeno rja- vega meljastega peska – SE 1045. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 67 Jama SE 1048/polnilo SE 1049 Na stičišču kv. K–L28 smo na povr- šini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1048 (pr. 0,35, gl. 0,14 m). V tlorisu je bila okrogle oblike, v preseku je bila konkavna. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapol- njena s plastjo temno rumeno rjave- ga meljastega peska – SE 1049. Jama SE 1050/polnilo SE 1051 V kv. L29 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1050 (dl. 2,29 m, š. 0,50 m, gl. 0,11 m). V tlorisu je bila podolgovate nepra- vilne ovalne oblike, v preseku je bila konkavna. Dno je bilo rahlo konkav- no. Jama je bila zapolnjena s plastjo rahlega rumeno rjavega meljastega peska – SE 1051. Jama SE 1053/polnilo SE 1054 V kv. K2 smo na površini SE 1029 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1053 (dl. 0,28 m, š. 0,21 m, gl. 0,13 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku je bila konkavne oblike. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapol- njena z drobljivim, svetlo rjavkasto sivim peskom z 39 % apnenčevih (do 3 cm) in 1 % kremenčevih prodnikov (do 2 cm) – SE 1054. Jama SE 1063/polnilo SE 1064 V kv. K33 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1063 (dl. 2,77 m, š. 0,44 m, gl. 0,34 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku je bila konkavna. Dno je bilo v SZ delu rahlo konkavno in v JV rahlo konveksno. Jama je bila za- polnjena s plastjo rahlega temno ru- meno rjavega peska – SE 1064. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 68 Jama SE 1059/polnilo SE 1060 V kv. L2 smo na površini SE 1029 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1059 (dl. 1,40 m, š. 0,93 m, gl. 0,30 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v preseku je bila konkav- ne oblike. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena z drobljivim, sve- tlo rjavkasto sivim peskom SE 1060 z 59 % apnenčevih prodnikov (do 4 cm) in 1 % kremenčevih prodnikov (do 2 cm). Jama SE 1065/polnilo SE 1066 V kv. K33 med objektoma 50 in 51 smo na površini SE 1007 po odstra- nitvi ornice SE 1000 odkrili z ora- njem poškodovano jamo SE 1065 (dl. 0,80 m, š. 0,64 m, gl. 0,31 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku je bila konkavna. Dno SE je od JV strmo poševno dvigovalo, na sredini SE je prelomilo in počasi poševno dvigovalo proti SZ. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljive- ga temno rumeno rjavega meljastega peska – SE 1066. Jama SE 1077 / polnilo SE 1078 V kv. K34 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1077 (dl. 3,52 m, š. 0,69 m, gl. 0,38 m). V tlorisu je bila podolgovate nepravilne ovalne oblike, v preseku je bila kon- kavna. Dno je bilo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega rjavega meljastega peska – SE 1078. Jama SE 1069/polnilo SE 1070 V kv. K33 v bližini objekta 50 smo na površini SE 1007 po odstranitvi orni- ce SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1069 (dl. 2,80 m, š. 0,74 m, gl. 0,47 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v pre- seku je bila konkavna. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapol- njena s plastjo zbitega rumeno rjave- ga meljastega peska – SE 1070. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 69 Jama SE 1079/polnilo SE 1080 (M 1:20) V kv. L35 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1079 (pr. 0,26 m, gl. 0,29 m). V tlorisu je bila okrogle oblike, v preseku je bila oblike črke U. Dno je bilo konkav- no. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega temno rjavega peska – SE 1080. Jama SE 1081/polnilo SE 1082 V kv. K35 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1081 (dl. 2,80 m, š. 0,85 m, gl. 0,66 m). V tlorisu je bila podolgovate nepravilne ovalne oblike, v preseku pa konkav- na. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljive- ga rumeno rjavega peska – SE 1082. Jama SE 1083/polnilo SE 1084 Jama SE 1106/polnilo SE 1107 V kv. K35 zraven objekta 55 smo na V kv. L30 v bližini objekta 45 smo na površini SE 1007 po odstranitvi orni- površini SE 1007 po odstranitvi orni- ce SE 1000 odkrili z oranjem poško- ce SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1083 (dl. 2,28 m, dovano jamo SE 1106 (dl. 2,75 m, š. 0,53 m, gl. 0,40 m). V tlorisu je š. 0,47 m, gl. 0,12 m). V tlorisu je bila podolgovate nepravilne ovalne bila nepravilne ovalne oblike, v pre- oblike, v preseku pa konkavna. Dno seku je bila konkavna, pri čemer je je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena bila SZ stena skoraj vertikalna, J ste- s plastjo drobljivega rumeno rjave- na pa SE je bolj poševno dvigovala ga meljastega peska – SE 1084. do roba vkopa. Dno je bilo konkav- no. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega temno rumeno rjave- ga meljastega peska – SE 1107. Jama SE 1097/polnilo SE 1098 V kv. K39 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1097 (dl. 0,58 m, š. 0,50 m, gl. 0,24 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v pre- seku je imela obliko črke U. Jama je bila zapolnjena s plastjo temno ru- meno rjavega peska – SE 1098. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 70 Jama SE 1108/polnilo SE 1109 V kv. K30 v bližini objekta 46 smo na površini SE 1007 po odstranitvi orni- ce SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1108 (dl. 2,79 m, š. 0,59 m, gl. 0,13 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v pre- seku pa konkavna. Dno je bilo rav- no. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega rumeno rjavega meljaste- ga peska – SE 1109. Jama SE 1110/polnilo SE 1111 V kv. L32 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1110 (dl. 2,33 m, š. 0,76 m, gl. 0,22 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v preseku je bila konkavna, pri čemer je bila SZ stena skoraj ver- tikalna, J stena SE je poševno dvigo- vala do roba vkopa. Dno je bilo rav- no. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega rumeno rjavega meljaste- ga peska – SE 1111. Jama SE 1115/polnilo SE 1116 V kv. L30 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1115 (dl. 1,12 m, š. 0,20 m, gl. 0,05 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku je bila konkavna. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega rumeno rjave- ga meljastega peska – SE 1116. Jama SE 1125 / polnilo SE 1126 V kv. L43 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1125 (dl. 0,99 m, š. 0,83 m, gl. 0,43 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v pre- seku pa konkavna. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega rumeno rjavega peska – SE 1126. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 71 Jama SE 1131/polnilo SE 1128 V kv. K52 na površini SE 1114 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1131 (dl. 0,50 m, š. 0,40 m, gl. 0,06 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v pre- seku pa konkavna, pri čemer je bila SV stena skoraj vertikalna, JZ stena pa SE je bolj poševno dvigovala do roba vkopa. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo rja- vega melja – SE 1132. Jama SE 1133/polnilo SE 1134 V kv. K52 v bližini objekta 72 na po- vršini SE 1114 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodo- vano jamo SE 1133 (premer 0,35 m, gl. 0,15 m). V tlorisu je bila okrogle oblike, v preseku pa konkavna. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnje- na s plastjo sipkega rjavega peska – SE 1134. Jama SE 1135/polnilo SE 1136 V kv. K53 na površini SE 1114 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1135 (dl. 1,65 m, š. 1,53 m, gl. 0,52 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v pre- seku pa konkavna. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega temno sivo rjave- ga peska z 8 % apnenčevih prodni- kov (do 5 cm) – SE 1136. Jama SE 1137/polnilo SE 1138 V kv. N18 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1137 (dl. 0,52 m, š. 0,31 m, gl. 0,17 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v preseku pa konkavne obli- ke. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo rahlega olivno rjavega meljastega peska – SE 1138. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 72 Jama SE 1139/polnilo SE 1140 V kv. N19 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1139 (dl. 0,37 m, š. 0,31 m, gl. 0,19 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku je imela obliko črke U. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapol- njena s plastjo rahlega olivno rjave- ga meljastega peska – SE 1140. Jama SE 1155/polnilo SE 1156 V kv. N25 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1155 (dl. 0,70 m, š. 0,62 m, gl. 0,20 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v prese- ku je imela obliko črke U. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena s pla- stjo drobljivega temno rumeno rjave- ga meljastega peska – SE 1156. Jama SE 1157/polnilo SE 1158 V kv. N24 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1157 (dl. 0,37 m, š. 0,27 m, gl. 0,22 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku pa konkavne oblike, pri čemer je bila S stena skoraj vertikal- na, J stena pa poševna. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena s pla- stjo drobljivega olivno rjavega melja- stega peska – SE 1158. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 73 Jama SE 1163/polnilo SE 1164 V kv. M29 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 od- krili z oranjem poškodovano jamo SE 1163 (pr. 0,73 m, gl. 0,35 m). V tlorisu je bila okrogle oblike, v prese- ku je bila konkavna. Dno je bilo rav- no. Jama je bila zapolnjena s plastjo rahlega temno rumeno rjavega me- ljastega peska – SE 1164. Jama SE 1171/polnilo SE 1172 V kv. N31 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1171 (dl. 1,65 m, š. 1,24 m, gl. 0,35 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v pre- seku pa konkavna. Dno je bilo rav- no. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega rumeno rjavega meljaste- ga peska – SE 1172. Jama SE 1182/polnilo SE 1183 V kv. I18 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1182 (dl. 0,81 m, š. 0,49 m, gl. 0,29 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku je bila konkavne oblike. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena z drobljivim temno rjavim meljem – SE 1183. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 74 Jama SE 1194/polnilo 1195 Jama SE 1196/polnilo 1197 V kv. I22 smo na površini SE 1007 V kv. I22 smo na površini SE 1007 odkrili jamo SE 1194 (dl. 0,42 m, odkrili jamo SE 1196 (pr. 0,32 m, š. 0,29 m, gl. 0,25 m). V tlorisu je bila gl. 0,28 m). V tlorisu je bila krožne ovalne oblike, v preseku je imela obli- oblike, v preseku je imela obliko črke ko črke U. Jama je bila zapolnjena z U. Jama je bila zapolnjena z droblji- drobljivim temno rumeno rjavim me- vim temno rumeno rjavim meljem – ljem – SE 1195. Gre za jamo za stojko. SE 1197. Gre za jamo za stojko. Jama SE 1198/polnilo SE 1199 Jama SE 1200/polnilo SE 1201 V kv. I22 smo na površini SE 1007 V kv. I22 smo na površini SE 1007 odkrili jamo SE 1198 (pr. 0,35 m, odkrili jamo SE 1200 (pr. 0,44 m, gl. 0,17 m). V tlorisu je bila krožne gl. 0,16 m). V tlorisu je bila krožne oblike, v preseku je imela obliko črke oblike, v preseku je imela obliko črke U. Jama je bila zapolnjena z droblji- U. Jama je bila zapolnjena z droblji- vim temno rumeno rjavim meljem – vim temno rumeno rjavim meljem – SE 1199. Gre za jamo za stojko. SE 1201. Gre za jamo za stojko. Jama SE 1202/polnilo SE 1203 Jama SE 1206/polnilo SE 1207 V kv. J22 smo na površini SE 1007 V kv. J22 smo na površini SE 1007 odkrili jamo SE 1200 (pr. 0,44 m, odkrili jamo SE 1206 (pr. 0,45 m, gl. 0,16 m). V tlorisu je bila krožne gl. 0,18 m). V tlorisu je bila krožne oblike, v preseku je imela obliko črke oblike, v preseku je imela obliko črke U. Jama je bila zapolnjena z droblji- U. Jama je bila zapolnjena z droblji- vim temno rumeno rjavim meljem – vim temno rumeno rjavim meljem – SE 1203. Gre za jamo za stojko. SE 1207. Gre za jamo za stojko. Jama SE 1217/polnilo SE 1218 V kv. K44 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1217 (dl. 1,00 m, š. 0,80 m, gl. 0,29 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v preseku pa konkavna. Dno je bilo na JV delu jame rahlo pošev- no in je padalo proti sredini, kjer je bilo rahlo koveksno. V SZ delu jame je bilo dno rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo rahlega ru- meno rjavega peska – SE 1218. Jama SE 1242/polnilo SE 1243 V kv. I36–37 smo na površi- ni SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1242 (dl. 3,55 m, š. 0,51 m, gl. 0,40 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v preseku je imela obliko črke V. Jama je bila zapolnjena s plastjo rjavega melja – SE 1243. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 75 Jama SE 1280/polnilo SE 1281 V kv. H18 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1280 (dl. 0,68 m, š. 0,57 m, gl. 0,11 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku pa konkavne oblike. Dno je bilo konkavno. Jamo je zapol- njevala plast zbitega, temno rumeno rjavega meljastega peska – SE 1281, z drobci oglja ( Quercus 9, Fraxinus 2, Alnus 2, Betula 2). Jama SE 1332/polnilo SE 1333 V kv. D24 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1332 (dl. 0,40 m, š. 0,30 m, gl. 0,10 m). V tlorisu je bila ovalne, v preseku pa konkavne oblike. Dno je bilo konkav- no. Jama je bila zapolnjena z gnetlji- vim, zelo temno sivkasto rjavim me- ljem – SE 1333. Jama SE 1341/polnilo SE 1340 Jama SE 1345/polnilo SE 1344 V kv. F46 smo na površini SE 1007 po V kv. F48 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1341 oranjem poškodovano jamo SE 1345 (dl. 3,68 m, š. 0,37 m, gl. 0,09 m). (dl. 1,05 m, š. 0,31 m, gl. 0,22 m). V tlorisu je bila podolgovate nepra- V tlorisu je bila podolgovate ovalne vilne ovalne oblike. V preseku je bila oblike, v preseku je imela obliko črke konkavna, pri čemer je bila SZ-stena U. Jama je bila zapolnjena s plastjo skoraj vertikalna, JV-stena SE je po- drobljivega temno rumeno rjavega ševno dvigovala do roba vkopa. Dno peska – SE 1344. je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo rahlega rumeno rjavega peska – SE 1340. Jama SE 1374/polnilo SE 1373 Jama SE 1370/polnilo SE 1369 V kv. J44 zraven objekta 69 smo na V kv. F43 smo na površini SE 1007 po površini SE 1007 po odstranitvi orni- odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z ce SE 1000 odkrili z oranjem poško- oranjem poškodovano jamo SE 1370 dovano jamo SE 1426 (dl. 1,57 m, (dl. 0,68 m, š. 0,26 m, gl. 0,68 m). V š. 1,30 m, gl. 0,03 m). V tlorisu je tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- bila nepravilne ovalne oblike, v pre- ke, v preseku je bila konkavna. Dno seku je bila konkavna. Dno je bilo je bilo rahlo konkavno. Jama je bila rahlo konkavno. Jama je bila zapol- zapolnjena s plastjo rahlega temno njena s plastjo drobljivega rjavega rumeno rjavega peska – SE 1369. peska – SE 1373. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 76 Jama SE 1351/polnilo SE 1350; jama SE 1408/polnilo SE 1362; jama SE 1409/polnilo SE 1361; 1408 jama SE 1410/polnilo SE 1360 V kv. G46 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z 1361 oranjem poškodovano jamo SE 1351 (dl. 1 m, š. 0,8 m, gl. 0,29 m). V tlo- 1351 risu je bila ovalne oblike. V preseku 1410 je imela obliko črke U. Jama je bila zapolnjena s plastjo rahlega temno rumeno rjavega peska – SE 1350. V SE 1350 so bile vkopane tri jame (od S proti J): SE 1408: vkop kro- – SE 1362. SE 1409: vkop krožne ci oglja (nedol.) – SE 1361. SE 1410: mno rjavega peska z drobci oglja žne oblike s presekom v obliki črke oblike s presekom v obliki črke U; vkop ovalne oblike, z nepravilnim (nedol.) in semen ( Polygonumpers. U; pr. 0,32 m, gl. 0,18 m; zapol- pr. 0,24 m, gl. 0,21 m; zapolnjen s presekom; dl. 0,36 m, š. 0,26 m, 1, Echinochloa 1) – SE 1360. njen s plastjo temno rjavega peska plastjo temno rjavega peska z drob- gl. 0,18 m; zapolnjen s plastjo te- Jama SE 1364/polnilo SE 1363 V kv. G43 v bližini objekta 61 smo na površini SE 1007 po odstranitvi orni- ce SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1364 (dl. 3,80 m, š. 0,50 m, gl. 0,07 m). V tlorisu je bila nepravilne podolgovate ovalne oblike, v prese- ku je bila konkav- na. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo rahlega rumeno rjavega peska – SE 1363. Jama SE 1366/polnilo SE 1365 Na stičišču kv. G42/43 v bližini objekta 60 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 od- krili z oranjem poškodovano jamo SE 1366 (dl. 2,02 m, š. 0,62 m, gl. 0,33 m). V tlorisu je bila podolgo- vate nepravilne ovalne oblike, v pre- seku je bila konkavna, pri čemer se je JZ stena stopničasto spuščala proti bila zapolnjena s plastjo sipkega ru- ravnemu dnu, SZ stena se je poševno meno rjavega peska – SE 1365. dvigovala proti robu vkopa. Jama je Jama SE 1397/polnilo SE 1396 V kv. I43 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1397 (dl. 1,36 m, š. 0,9 m, gl. 0,02 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v pre- seku je imela obliko črke U. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljive- ga temno rumeno rjavega peska – SE 1396. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 77 Jama SE 1368/polnilo SE 1367 V kv. F42 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1368 (dl. 2,21 m, š. 0,66 m, gl. 0,08 m). V tlorisu je bila podolgovate nepra- vilne ovalne oblike, v preseku je bila konkavna. Dno je bilo rahlo konve- ksno. Jama je bila zapolnjena s pla- stjo rahlega rumeno rjavega peska – SE 1367. Jama SE 1372/polnilo SE 1371 V kv. C48 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1372 (dl. 0,68 m, š. 0,57 m, gl. 0,06 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v pre- seku pa konkavna. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega rjavega peska – SE 1371. Jama SE 1389/polnilo SE 1388 (M 1:20) V kv. E40 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1389 (dl. 0,25 m, š. 0,18 m, gl. 0,13 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne obli- ke, v preseku pa trapezasta. Dno je bilo ravno. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega temno rumeno rjavega peska – SE 1388. Kurišče SE 1400 Pod SE 1000 so bila na SE 1007 vidna ožgana tla SE 1400. Gre za kurišče. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 78 Kurišče SE 1421 V kv. C28 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 od- krili ožgano liso nepravilne oblike (dl. 0,85 m, š. 0,8 m). Na površini plasti so na tem mestu ležali odlomki lončenine. Jama SE 1426/polnilo SE 1425 V kv. J44 zraven objekta 65 smo na površini SE 1007 po odstranitvi orni- ce SE 1000 odkrili z oranjem poško- dovano jamo SE 1426 (dl. 1,13 m, š. 1,02 m, gl. 0,47 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v pre- seku pa konkavna. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo drobljivega rjavega peska – SE 1425. Jama SE 1428/polnilo SE 1427 V kv. H40 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1428 (dl. 1,20 m, š. 1,10 m, gl. 0,57 m). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, v preseku pa konkavna. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila zapolnjena s plastjo sipkega rjavega peska – SE 1427. Jama SE 1430/polnilo SE 1429 V kv. J44 smo na površini SE 1007 po odstranitvi ornice SE 1000 odkrili z oranjem poškodovano jamo SE 1430 (dl. 0,57 m, š. 0,66 m, gl. 0,58 m). V tlorisu je bila ovalne oblike, v pre- seku je imela obliko črke U. Dno je bilo rahlo konkavno. Jama je bila za- polnjena s plastjo drobljivega rjavega peska – SE 1429. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 79 Katalog najdb Alenka Tomaž V katalog najdb z Brezja je uvrščenih 291 predmetov, ki v veči- Okrajšave ni sodijo v eneolitsko obdobje, le posamezni v latensko in rimsko sek. sektor obdobje, nekaj pa jih je srednjeveške oziroma tudi novoveške kv. kvadrant starosti. Katalog najdb je urejen glede na faze najdišča od naj- SE stratigrafska enota starejše, eneolitske, do najmlajše, novoveške. Nato sledijo najd- inv. št. inventarna številka be iz posameznih plasti, ki so bile v glavnem premešane, zato je A kremen gradivo znotraj posameznih plasti razporejeno smiselno glede C sljuda na posamezna obdobja. D organske snovi E železovi oksidi Keramično in kamnito gradivo na tablah je izrisano v merilu 1:3. u. ustje Gradivo hrani Pomurski muzej Murska Sobota. d. dno pr. premer nv. pr. največji premer v. višina š. širina vel. velikost dl. dolžina db. debelina Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 81 1. faza Jama SE 1188 5 SE 1189, kv. J20, 9 SE 1160, kv. M27, Jama SE 1238 inv. št. AIII 3139 inv. št. AIII 3134 1 SE 1245, kv. J20, Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Skodela z ročajem (ni ohranjen), iz- 13 SE 1239, kv. I–J35, inv. št. AIII 3153 delane prostoročno iz drobnozrna- delana prostoročno iz drobnozrnate inv. št. AIII 3151 Odlomek ostenja največjega preme- te lončarske mase (ACE, številni delci lončarske mase (ACE, številni delci C). Odlomek ustja z ostenjem sklede, ra lonca, izdelanega prostoročno iz C). Gladka površina je lisasta temno Gladka notranja površina je temno izdelane prostoročno iz finozrna- grobozrnate lončarske mase (ACD, rdeča, siva in rjava. Odlomek ene- siva in rdeče rjava, groba zunanja te lončarske mase (ACE, številni del- številni delci C). Gladka površina je olitske lončenine. Pr. d. 11,7 cm; površina je rdeča. Ostenje skodele je ci C). Gladka površina je svetlo rja- na notranji strani lisasta, svetlo rja- v. 1,7 cm. okrašeno s snopom navpičnih plitvih va. Odlomek eneolitske lončenine. va in temno siva ter poškodovana; kanelur. Odlomek eneolitske lonče- Pr. u. 17,8 cm; v. 1,7 cm. na zunanji strani pa je rdeče rja- 6 SE 1189, kv. J20, nine. Pr. u. 15,6 cm; v. 8,8 cm. va. Odlomek eneolitske lončenine. inv. št. AIII 3140 Nv. pr. 18,7 cm; v. 8,3 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, 10 SE 1160, kv. M27, izdelane prostoročno iz finozrnate inv. št. AIII 3135 2 SE 1245, kv. J20, lončarske mase (ACE). Gladka povr- Odlomek ostenja posode z roča- inv. št. AIII 3154 šina je svetlo rdeče rjava. Odlomek jem, izdelane prostoročno iz drob- Odlomek ostenja z ročajem posode, eneolitske lončenine. Pr. d. 14,6 cm; nozrnate lončarske mase (ACE, šte- izdelane prostoročno iz drobnozrna- v. 2,0 cm. vilni delci C). Groba površina je na te lončarske mase (ACE, številni delci zunanji strani svetlo rdeče rja- C). Gladka površina je lisasta, na no- Jama SE 1175 va, notranja površina ni ohranje- tranji strani črno siva in sivo rjava, na. Odlomek eneolitske lončenine. na zunanji strani pa rdeča in rdeče 7 SE 1176, kv. I16, Vel. 2,6 × 4,5 cm. rjava. Odlomek eneolitske lončeni- inv. št. AIII 3138 ne. Vel. 6,2 × 6,1 cm. Odlomek odebeljenega ustja z oste- Jama SE 1192 njem posode, izdelane prostoroč- no iz drobnozrnate lončarske mase 11 SE 1193, kv. J21, (ACDE, večji delci E). Gladka površi- inv. št. AIII 3141 na je na zunanji strani svetlo rde- Odlomek dna z ostenjem posode, ča, notranja površina ni ohranje- izdelane prostoročno iz finozrna- na. Odlomek eneolitske lončenine. te lončarske mase (AC, številni del- Pr. u. 10,1 cm; v. 1,5 cm. ci C). Gladka, neravna, poškodovana 3 SE 1245, kv. J20, površina je na notranji strani te- inv. št. AIII 3155 Jama 1159 mno siva in rjava ter na zunanji stra- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- ni rdeče rjava. Odlomek eneolitske delane prostoročno iz grobozrnate 8 SE 1160, kv. M27, lončenine. Pr. d. 23,6 cm; v. 2,8 cm. lončarske mase (ACDE, veliki delci A). inv. št. AIII 3133 Gladka površina je na notranji stra- Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- Jama SE 1041 ni rdeča, na zunanji pa rjava in rdeče delane prostoročno iz drobnozrna- rjava s sivo liso. Odlomek eneolitske te lončarske mase (ACE, številni delci 12 SE 1061, kv. K23, lončenine. Pr. d. 15,2 cm; v. 9,3 cm. C). Groba notranja površina je svetlo inv. št. AIII 3126 rjava (zelo slabo ohranjena); gladka Odlomek dna z ostenjem posode, iz- 4 SE 1245 in SE 1189, kv. J20, zunanja površina je rjava. Klek skle- delane prostoročno iz drobnozrnate inv. št. AIII 3156 de je okrašen z jezičasto bradavico lončarske mase (ACDE). Gladka povr- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- (poškodovana). Odlomek eneolitske šina je rdeča s črnimi lisami na zuna- delane prostoročno iz drobnozrnate lončenine. Pr. u. 27,7 cm; v. 3,1 cm. nji strani. Odlomek eneolitske lon- lončarske mase (ACDE, številni del- čenine. Pr. d. 17,2 cm; v. 3,6 cm. ci C). Gladka površina je na notra- nji strani siva do črna in na zunanji strani temno sivo rjava, sivo črna in črna. Odlomek eneolitske lončenine. Pr. d. 9,4 cm; v. 2,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 82 M 1:3 1 2 4 3 5 7 6 8 9 10 11 12 SE 1245 1–3 SE 1189 4–6 13 SE 1176 7 SE 1160 8–10 SE 1193 11 SE 1061 12 SE 1239 13 83 Jama SE 1015 16 SE 1016, kv. L18, Jama SE 1282 23 SE 1283, kv. H17, inv. št. AIII 3100 inv. št. AIII 3230 14 SE 1016, kv. L18, Odlomek dna z ostenjem posode, 18 SE 1283, kv. H17, Odlomek ostenja z ročajem posode, inv. št. AIII 3098 izdelane prostoročno iz finozrnate inv. št. AIII 3225 izdelane prostoročno iz drobnozrna- Odlomek ustja z ostenjem sklede, lončarske mase (ACD). Gladka povr- Odlomek ustja z ostenjem lonca, iz- te lončarske mase (ACE, številni delci izdelane prostoročno iz finozrna- šina je svetlo rdeče rjava. Odlomek delanega prostoročno iz zelo gro- C). Gladka zunanja površina je lisa- te lončarske mase (ACE, številni del- eneolitske lončenine. Pr. d. 15,4 cm; bozrnate lončarske mase (ACE). Gro- sta temno siva, temno rdeče rjava in ci C). Gladka površina je na notra- v. 3 cm. ba notranja površina je rdeče rjava, črna, notranja površina ni ohranje- nji strani rdeče rjava in na zunanji gladka zunanja površina pa je lisa- na. Odlomek eneolitske lončenine. strani rjava. Prvotna površina je na Jama SE 1254 sta, rdeča, rdeče rjava, sivo rjava in Vel. 4,7 × 3,9 cm. zunanji strani ohranjena le v sle- rjava. Odlomek eneolitske lonče- deh. Odlomek eneolitske lončenine. 17 SE 1255, kv. M–N34, nine. Pr. u. 17,4 cm; nv. pr. 24 cm; 24 SE 1283, kv. H17, Pr. u. 23,4 cm; v. 3,5 cm. inv. št. AIII 3159 v. 15,5 cm. inv. št. AIII 3231 Odlomek ročaja posode, izdelane Odlomek dna z ostenjem posode, iz- 15 SE 1016, kv. L18, prostoročno iz drobnozrnate lončar- 19 SE 1283, kv. H17, delane prostoročno iz drobnozrnate inv. št. AIII 3099 ske mase (ACDE). Groba površina ro- inv. št. AIII 3226 lončarske mase (ACD, številni delci C). Lonec z rahlo presegajočimi roča- čaja je lisasta rdeča, rjava in temno Odlomek odebeljenega ustja z oste- Groba površina je na zunanji strani ji, izdelan prostoročno iz zelo fino- siva. Odlomek eneolitske lončenine. njem posode, izdelane prostoroč- lisasta, svetlo rjava in rjava, na no- zrnate lončarske mase (ACD). Glad- Vel. 4,1 × 2,2 cm; db. 1,9 cm. no iz drobnozrnate lončarske mase tranji strani pa svetlo rjava. Odlomek ka površina je svetlo rdeče rjava. Na (ACE, številni delci C). Groba notra- eneolitske lončenine. Pr. d. 13,8 cm; zunanji in notranji strani površine so nja površina je svetlo rdeča in rde- v. 1,5 cm. svetlo in temno sive lise. Vrat, rame če rjava, gladka zunanja površina in ročaj lonca so okrašeni z brazda- pa je temno rdeča do rdeče rja- Jama SE 1037 stim vrezom in inkrustacijo. Motiv va. Odlomek eneolitske lončenine. okrasa tvorijo dva pasova S-obliko- Pr. u. 25,7 cm; v. 4,4 cm. 25 SE 1038, kv. K–L22–23, vanih črtic na vratu in ter pas šrafi- inv. št. AIII 3120 ranih trikotnikov na ramenu, katerih 20 SE 1283, kv. H17, Odlomek ustja z ostenjem posode, črte se zaključujejo s S-zaključkom. inv. št. AIII 3227 izdelane prostoročno iz finozrnate Odlomek eneolitske lončenine. Odlomek ustja z ostenjem posode, lončarske mase (ACDE, številni del- Pr. u. 19,4 cm; nv. pr. 26,4 cm; izdelane prostoročno iz drobnozr- ci C). Gladka površina je na notranji v. 18,4 cm. nate lončarske mase (ACE, številni strani rdeče rjava in na zunanji rde- delci C, luknjičava). Gladka površi- ča. Odlomek eneolitske lončenine. na je rdeča, zelo slabo ohranjena. Pr. u. 14,8 cm; v. 2,4 cm. Odlomek eneolitske lončenine. Pr. u. 13,8 cm; v. 3,7 cm. Jama SE 1248 21 SE 1283, kv. H17, 26 SE 1248, kv. J22, inv. št. AIII 3228 inv. št. AIII 3157 Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- izdelane prostoročno iz drobnozr- delane prostoročno iz drobnozrnate nate lončarske mase (ACDE). Glad- lončarske mase (ACDE, številni delci ka zunanja površina je temno rde- C). Gladka površina je rjava in svetlo ča, gladka poškodovana notranja rjava. Odlomek eneolitske lončeni- površina pa je rjava in svetlo rja- ne. Pr. u. 19,1 cm; v. 3,6 cm. va. Odlomek eneolitske lončenine. Vel. 6,9 × 4,5 cm. 22 SE 1283, kv. H17, inv. št. AIII 3229 Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrna- te lončarske mase (ACE, številni delci C). Gladka notranja površina je rde- ča in rjava, groba zunanja površina pa je rdeča in svetlo rjava. Odlomek eneolitske lončenine. Pr. u. 23,3 cm; v. 2,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 84 M 1:3 14 16 15 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 SE 1016 14–15 SE 1225 17 SE 1283 8–24 SE 1038 25 SE 1249 26 85 2. faza Jama SE 1165 Jama SE 1262 34 SE 1298, kv. J23–25, Jama SE 1276 inv. št. AIII 3240 27 SE 1166, kv. M30, 29 SE 1298, kv. J23–25, Odlomek pokrova, dodelanega na 38 SE 1277, kv. J24, inv. št. AIII 3136 inv. št. AIII 3235 vretenu iz drobnozrnate lončarske inv. št. AIII 3224 Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek ustja z ostenjem posode, mase. Groba površina je na notra- Odlomek ustja z ostenjem sklede, delane prostoročno iz drobnozrnate izdelane na vretenu iz drobnozrna- nji strani temno siva in na zunanji izdelane prostoročno iz finozrna- lončarske mase (ACDE, številni delci te lončarske mase. Gladka površina strani siva. Odlomek srednjeveške ali te lončarske mase (ACD, številni del- E). Gladka površina je temno rdeča, je siva in svetlo rjava s črno liso, po- novoveške lončenine (?). Pr. pokrova ci C). Gladka površina je na notranji poškodovana. Odlomek eneolitske škodovana. Odlomek rimskodobne 29,0 cm; v. 4,3 cm. strani svetlo rjava in na zunanji stra- lončenine. Pr. d. 10,3 cm; v. 2,2 cm. lončenine. Pr. u. 15,0 cm; v. 2,3 cm. ni rdeče rjava. Klek sklede je okrašen z jezičasto bradavico (poškodova- Jama SE 1093 30 SE 1298, kv. J23–25, na). Odlomek eneolitske lončenine. inv. št. AIII 3236 Vel. 4,3 × 4,4 cm. 28 SE 1093, kv. K38, Odlomek ustja z ostenjem posode, inv. št. AIII 3128 izdelane na vretenu iz drobnozrna- Jama SE 1437 Odlomek ostenja posode, izdela- te lončarske mase. Groba površina je ne prostoročno iz finozrnate lon- na notranji strani temno siva in sve- 35 SE 1214, kv. J23–25, 39 SE 1435, kv. I/J25, čarske mase (ACD). Gladka površi- tlo rjava rjava ter na zunanji strani inv. št. AIII 3146 inv. št. AIII 3281 na je svetlo rjava. Rame posode je svetlo rjava. Odlomek rimskodobne Odlomek ustja z ostenjem manjše- Kamnit tolkač, izdelan iz serpentini- okrašeno s kombinacijo pasov vo- lončenine. Pr. u. 16,2 cm; v. 3,0 cm. ga lonca, izdelanega prostoročno ta. Tolkač je na dorzalni strani grobo doravnih vzporednih in poševnih iz finozrnate lončarske mase (ACE). zaglajen, medtem ko je na ventral- navpičnih žlebljenih črt, ki jih proti 31 SE 1298, kv. J23–25, Gladka površina je na notranji stra- ni strani močno zaglajen in splo- vratu zamejuje vrsta odtisov noh- inv. št. AIII 3237 ni svetlo rdeče rjava in rjava ter ščen. Na proksimalnem in distalnem ta. Odlomek eneolitske lončenine. Odlomek ostenja vrča, izdelanega na zunanji strani svetlo rdeče rja- robu tolkača so vidne sledi upora- Nv. pr. 24,2 cm; v. 6,0 cm. na vretenu iz finozrnate lončarske va. Odlomek eneolitske lončenine. be. Na desnem lateralnem robu je mase. Gladka površina je svetlo rde- Pr. u. 7,6 cm; v. 4,5 cm. oblikovana vzdolžna močno zglaje- ča. Na ramenu je vrč okrašen s plitvi- na vdolbina. Š. 5,3 cm; db. 4,2 cm; mi vzporednimi vodoravnimi kane- 36 SE 1214, kv. J23–25, v. 8,6 cm; teža 0,347 kg. lurami, pod njimi je snop poševnih inv. št. AIII 3147 kanelur. Odlomek rimskodobnega Odlomek ustja z ostenjem posode, namiznega posodja. Nv. pr. 24,8 cm; izdelane na vretenu iz drobnozrna- v. 8,7 cm. te lončarske mase. Gladka površina je rjava in rdeče rjava. Ostenje po- 32 SE 1298, kv. J23–25, sode je okrašeno. Odlomek srednje- inv. št. AIII 3238 veške ali novoveške lončenine (?). Odlomek dna z ostenjem in nogo tri- Pr. u. 13,1 cm; v. 1,4 cm. nožnika, izdelanega na vretenu iz grobozrnate lončarske mase. Glad- ka površina je ohranjena v sledovih in je rdeče barve. Odlomek rimsko- dobnega trinožnika. Pr. d. 10,6 cm; 37 SE 1214, kv. J23–25, v. 3,3 cm. inv. št. AIII 3148 Odlomek ostenja posode, izdelane 33 SE 1298, kv. J23–25, na vretenu iz drobnozrnate lončar- inv. št. AIII 3239 ske mase. Groba površina je na no- Odlomek pokrova, dodelanega na tranji strani svetlo rjava in na zu- vretenu iz grobozrnate lončarske nanji strani siva in svetlo rjava. Na mase. Groba površina je na notranji ostenju so vidne sledi križnega me- strani temno siva in svetlo rjava, na tličenja. Odlomek srednjeveške lon- zunanji strani pa temno siva, siva in čenine. Vel. 4,1 × 6,7 cm. svetlo rjava. Odlomek srednjeveške ali novoveške lončenine (?). Pr. po- krova 14,5 cm; v. 3,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 86 M 1:3 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 SE 1166 27 SE 1094 28 SE 1298 29–34 SE 1214 35–37 SE 1277 38 SE 1435 39 87 Jarek SE 1433 45 SE 1434, kv. G–H23–25, 50 SE 1434, kv. G–H23–25, 55 SE 1323, kv. G–H23–25, inv. št. AIII 3273 inv. št. AIII 3278 inv. št. AIII 3261 40 SE 1434, kv. G–H23–25, Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek ostenja posode, izdelane Odlomek dna z ostenjem posode, iz- inv. št. AIII 3268 delane prostoročno iz grobozrnate na vretenu iz grobozrnate lončar- delane prostoročno iz drobnozrna- Odlomek ostenja z ročajem poso- lončarske mase (AC). Groba površina ske mase. Groba notranja in gladka te lončarske mase (ACE). Gladka no- de, izdelane prostoročno iz grobo- je na notranji strani svetlo rjava in zunanja površina je svetlo rumeno tranja površina je temno siva, groba zrnate lončarske mase (ACE). Groba na zunanji strani lisasta rdeče rjava rjava. Ostenje posode je okraše- zunanja površina pa je svetlo ru- površina je rdeča. Ročaj in ostenje in temno siva. Odlomek eneolitske no s pasom vodoravnih žlebljenih meno rjava, poškodovana. Odlomek posode sta okrašena z nizi odtisov lončenine. Pr. d. 12,2 cm; v. 6,0 cm. črt, ki ga proti vratu posode dopol- eneolitske lončenine. Pr. d. 8,5 cm; šila. Odlomek eneolitske lončenine. njuje snop navpičnih žlebljenih črt. v. 3,2 cm. Vel. 4,1 × 3,4 cm; db. 0,5 cm. 46 SE 1434, kv. G–H23–25, Odlomek srednjeveške lončenine. inv. št. AIII 3274 Vel. 5,7 × 4,9 cm. 56 SE 1323, kv. G–H23–25, 41 SE 1434, kv. G–H23–25, Odlomek ustja z ostenjem posode, inv. št. AIII 3243 inv. št. AIII 3269 izdelane na vretenu iz drobnozrna- 51 SE 1434, kv. G–H23–25, Odlomek ustja z ostenjem lonca, iz Odlomek ostenja z ročajem poso- te lončarske mase z grafitom. Gladka inv. št. AIII 3279 drobnozrnate lončarske mase, do- de, izdelane prostoročno iz drobno- površina je siva. Odlomek latenske Odlomek ostenja posode, izdelane glajeno na vretenu. Groba površina zrnate lončarske mase (ACE, števil- lončenine. Vel. 4,5 × 9,9 cm. na vretenu iz grobozrnate lončarske je na notranji strani siva in na zuna- ni delci C). Gladka površina je rdeča, mase. Groba površina je svetlo rde- nji strani črna in temno siva. Rame močno poškodovana. Odlomek ene- 47 SE 1434, kv. G–H23–25, ča. Odlomek srednjeveške lončeni- lonca je okrašeno z vzporednimi vo- olitske lončenine. Vel. 4,7 × 6,0 cm; inv. št. AIII 3275 ne. Vel. 4,0 × 4,1 cm. doravnimi oz. rahlo valovitimi žle- db. 1,1 cm. Odlomek ustja z ostenjem sklede z bljenimi črtami. Odlomek srednje- dvojnim profiliranim robom, izdela- 52 SE 1434, kv. G–H23–25, veške lončenine. Pr. u. 14,8 cm; 42 SE 1434, kv. G–H23–25, ne na vretenu iz finozrnate lončar- inv. št. AIII 3280 v. 5,4 cm. inv. št. AIII 3270 ske mase. Gladka površina je na no- Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek dna z ostenjem posode, tranji strani siva s sivo črno liso, na izdelane na vretenu iz drobnozrna- izdelane prostoročno iz finozrnate zunanji strani pa sivo črna. Odlomek te lončarske mase. Groba površina lončarske mase (AE, številni delci E). rimskodobne lončenine, posnema- je svetlo siva. Posoda je prežgana. Zelo gladka površina je na notranji nje galske sigilate. Pr. u. 23,4 cm; Odlomek srednjeveške lončenine. strani temno siva in na zunanji stra- v. 5,8 cm. Pr. d. 12,6 cm; v. 3,3 cm. ni črna. Odlomek eneolitske lonče- nine. Pr. d. 8,3 cm; v. 1,4 cm. 48 SE 1434, kv. G–H23–25, 53 SE 1323, kv. G–H23–25, inv. št. AIII 3276 inv. št. AIII 3241 43 SE 1434, kv. G–H23–25, Odlomek dna posode, izdelane na Odlomek ostenja posode, izdela- inv. št. AIII 3271 vretenu iz zelo finozrnate lončar- ne prostoročno iz finozrnate lon- Odlomek dna z ostenjem posode, ske mase. Gladka površina je sve- čarske mase (ACE, številni delci C). izdelane prostoročno iz drobnozr- tlo rdeča, vidne sledi zaglajeva- Gladka površina je na notranji stra- nate lončarske mase (ACDE). Glad- nja. Površina delno poškodovana. ni rdeče rjava in na zunanji temno ka površina je na notranji strani siva Odlomek rimskodobne lončenine. siva. Ostenje posode je okrašeno z in na zunanji strani rjava. Odlomek Pr. d. 7,8 cm; v. 1,8 cm. navpičnimi vrezanimi črtami, ki jih eneolitske lončenine. Pr. d. 12,0 cm; dopolnjuje vodoravni niz odtisov v. 1,8 cm. 49 SE 1434, kv. G–H23–25, šila. Odlomek eneolitske lončenine. inv. št. AIII 3277 Vel. 1,5 × 2,3 cm. 44 SE 1434, kv. G–H23–25, Odlomek ostenja posode, dodela- inv. št. AIII 3272 ne vretenu iz grobozrnate lončarske 54 SE 1323, kv. G–H23–25, Odlomek dna z ostenjem posode, iz- mase. Groba površina je na notranji inv. št. AIII 3242 delane prostoročno iz grobozrnate strani siva in na zunanji strani lisa- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- lončarske mase (ACE, večji delci A). sta svetlo rjava, rjava in siva. Ostenje delane prostoročno iz drobozrnate Groba površina je na notranji strani posode je okrašeno s pasom vodo- lončarske mase (ACE, številni delci C). zelo svetlo rjava in na zunanji strani ravnih žlebljenih črt, ki jih proti naj- Groba površina je na notranji strani svetlo rdeče rjava, slabše ohranje- večjemu obodu posode zamejuje niz svetlo rjava in na zunanji strani sve- na. Odlomek eneolitske lončenine. odtisov šila. Odlomek srednjeveške tlo rdeče rjava. Odlomek eneolitske Pr. d. 25,6 cm; v. 7,7 cm. lončenine. Nv. pr. 27,1 cm; v. 8,1 cm. lončenine. Pr. d. 15,3 cm; v. 2,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 88 M 1:3 41 40 43 42 44 45 46 47 48 49 50 51 52 54 53 56 55 SE 1434 40–52 SE 1323 53–56 89 3. faza Grob 1 Jama SE 1240 Jama SE 1210 57 PN 1072, kv. C39, 60 SE 1241, kv. I35, 64 SE 1211, kv. J22, inv. št. AIII 3282 inv. št. AIII 3152 inv. št. AIII 3142 Spodnji del posode - žare, izdelane Odlomek ploščatega diskaste- Odlomek ustja z ostenjem in ročajem na vretenu iz drobnozrnate lončar- ga vretenca, izdelanega prosto- manjšega lonca, izdelanega pro- ske mase (luknjičava). Gladka po- ročno iz drobnozrnate lončarske storočno iz drobnozrnate lončarske vršina je lisasta rdeče rjava in rja- mase (ACDE). Groba površina je sve- mase (ACE, številni delci C). Glad- va. Zgodnjesrednjeveška lončenina. tlo rjava, na zgornji strani močno ka površina je lisasta, na notranji Pr. d. 11,0 cm; v. 10.7 cm. poškodovana. Odlomek eneolit- strani rdeče rjava, siva in rdeča ter ske keramike. Pr. vretenca 4,4 cm; na zunanji strani rdeča in rdeče rja- Jama SE 1043 db. 1,3 cm. va. Odlomek eneolitske lončenine. Pr. u. 15,6 cm; v. 8,8 cm. 58 SE 1113, kv. K–L26, inv. št. AIII 3129 65 SE 1211, kv. J22, Odlomek ostenja posode, izdelane inv. št. AIII 3143 na vretenu iz drobnozrnate lončar- Jama SE 1046 Odlomek dna z ostenjem posode, ske mase. Groba površina je na no- izdelane prostoročno iz zelo grobo- tranji strani temno siva in na zunanji 61 SE 1047, kv. K–M27, zrnate lončarske mase (ACDE, števil- strani rjava. Ostenje posode je okra- inv. št. AIII 3123 ni delci C). Groba površina je na no- šeno s križnim glavničenjem – pas Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- tranji strani sivo rjava in na zunanji posamičnih vodoravnih vrezanih delane prostoročno iz grobozrnate strani svetlo rjava, močno poškodo- črt, med katerimi so vodoravne linije lončarske mase (ACDE, številni del- vana. Odlomek eneolitske lončeni- odtisov šila. Odlomek srednjeveške ci C). Groba površina je rdeče rjava, ne. Pr. d. 12,0 cm; v. 3,2 cm. lončenine. Vel. 3,0 × 2,9 cm. poškodovana. Odlomek eneolitske lončenine. Pr. u. 25,4 cm; v. 4,9 cm. 66 SE 1211, kv. J22, 59 SE 1113, kv. K–L26, inv. št. AIII 3144 inv. št. AIII 3130 62 SE 1047, kv. K–M27, Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek dna z ostenjem posode, inv. št. AIII 3124 delane prostoročno iz drobozrnate izdelane prostoročno iz finozrna- Odlomek ustja z ostenjem sklede, lončarske mase (ACDE, številni del- te lončarske mase (ACE, luknjičava). izdelane prostoročno iz drobnozr- ci C, večji delci A). Gladka površina je Gladka površina je lisasta, na notra- nate lončarske mase (ACDE, števil- na notranji strani rdeče rjava in na nji strani svetlo rumeno rjava, siva ni delci C). Gladka površina je rdeča zunanji strani lisasta rdeča, rdeče in rjava ter na zunanji strani svetlo do rdeče rjava. Na ustju posode je rjava in svetlo rjava, močno poško- rjava in na dnu temno siva. Odlomek izdelan ovalen, rahlo privzdignjen dovana. Odlomek eneolitske lonče- eneolitske lončenine. Pr. d. 10,6 cm; čep. Odlomek eneolitske lončenine. nine. Pr. d. 8,9 cm; v. 2,0 cm. v. 6,6 cm. Vel. 4,2 × 6,0 cm. Jama SE 1039 63 SE 1047, kv. K–M27, inv. št. AIII 3125 67 SE 1040, kv. K23, Odlomek zajemalke z vodoravno inv. št. AIII 3121 predrtim držajem, izdelane pro- Odlomek ustja z ostenjem sklede, storočno iz drobnozrnate lončar- izdelane prostoročno iz finozrnate ske mase (ACE). Groba površina je lončarske mase (ACE, številni delci C). svetlo rjava, močno poškodova- Gladka površina je rdeča. Odlomek na. Odlomek eneolitske lončenine. eneolitske lončenine. Pr. u. 21,1 cm; Vel. 4,8 × 3,1 cm; v. 2,9 cm. v. 2,2 cm. 68 SE 1040, kv. K23, inv. št. AIII 3122 Odlomek noge posode na nogi, iz- delane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACD, številni delci C). Gladka površina je sivo rja- va. Odlomek eneolitske lončenine. Vel. 3,0 × 3,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 90 M 1:3 57 59 58 61 60 63 62 64 65 66 67 68 SE 1094 56 nedol. 57 SE 1113 58, 59 SE 1241 60 SE 1047 61–63 SE 1211 64–66 SE 1040 67, 68 91 Jama SE 1118 Jama 1221 Plasti 80 SE 1062, kv. 39, inv. št. AIII 3127 69 SE 1119, kv. J20, 73 SE 1222, kv. C55, 77 SE 1294, kv. J24, Odlomek ostenja posode, izdelane inv. št. AIII 3131 inv. št. AIII 3150 inv. št. AIII 3232 prostoročno in dodelane na vretenu Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz finozrnate lončarske mase. Glad- izdelane prostoročno iz drobnozr- izdelane na vretenu iz drobnozrna- izdelane prostoročno iz finozrnate ka površina je svetlo siva in na obeh nate lončarske mase (ACE, večji delci te lončarske mase. Groba površina lončarske mase (AC). Gladka površi- straneh močno poškodovana. Na E). Gladka notranja površina je lisa- je svetlo siva. Posoda je prežgana. na je svetlo rdeče rjava, poškodova- zunanji strani ostenja posode je vi- sta svetlo rjava in siva, groba zuna- Odlomek srednjeveške lončenine. na. Odlomek eneolitske lončenine. dno križno metličenje. Odlomek sre- nja površina pa je lisasta svetlo rja- Pr. u. 18,3 cm; v. 2,4 cm. Pr. u. 20.6 cm; v. 1,4 cm. dnjeveške ali novoveške lončenine. va in rdeča, poškodovana. Odlomek Vel. 5,0 × 5,3 cm. eneolitske lončenine. Pr. d. 15,5 cm; Jama SE 1013 78 SE 1294, kv. P25, v. 3,3 cm. inv. št. AIII 3233 74 SE 1014, kv. L18, Odlomek ostenja z ročajem poso- 70 SE 1119, kv. J20, inv. št. AIII 3097 de, izdelane prostoročno iz finozr- inv. št. AIII 3132 Odlomek profiliranega ročaja poso- nate lončarske mase (ACE, številni Odlomek ostenja posode, izdelane de, izdelane na vretenu iz drobnozr- delci E). Gladka površina je rde- na vretenu iz finozrnate lončarske nate lončarske mase. Groba površina ča. Ročaj posode je okrašen z raz- mase. Gladka površina je na notra- je siva do temno siva. Odlomek sre- lično nameščenimi snopi odtisov nji strani temno siva in na zunanji dnjeveške lončenine. Vel. 4,5 × 3 cm; šila. Odlomek eneolitske lončenine. strani svetlo siva in sivo rjava. Oste- db. 1,5 cm. Vel. 2,6 × 4,8 cm. nje posode je okrašeno z vzporedni- mi vodoravnimi žlebljenimi črtami. Odlomek srednjeveške ali novoveške lončenine. Vel. 3,6 × 5,6 cm. Jama SE 1252 Jama SE 1212 79 SE 1294, kv. J24, 71 SE 1253, kv. M31–32, inv. št. AIII 3234 inv. št. AIII 3158 75 SE 1213, kv. K17–18, Odlomek ostenja posode iz drob- Odlomek ročaja posode, izdelane na inv. št. AIII 3145 nozrnate lončarske mase, dode- vretenu iz zelo finozrnate lončar- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- lane na vretenu. Groba površina ske mase. Gladka površina je temno delane prostoročno iz drobnozrnate je siva. Ostenje posode je okraše- siva, vidne sledi zaglajevanja, delo- lončarske mase (ACE, številni delci C). no z vodoravnim glavničenjem. ma poškodovana. Vzdolž ročaja po- Gladka površina je rjava, poškodo- Odlomek srednjeveške lončenine. sode je izdelan kanal, krožnega pre- vana. Odlomek eneolitske lončeni- Vel. 4,6 × 4,0 cm. seka. Odlomek novoveške lončenine. ne. Pr. d. 16,0 cm; v. 2,3 cm. Vel. 7,8 × 2,8 cm; db. 2,1 cm. Kolesnica SE 1216 Jama SE 1173 76 SE 1215, kv. M43–S36, 72 SE 1174, kv. J14, inv. št. AIII 3149 inv. št. AIII 3137 Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- delane prostoročno iz drobnozrnate delane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE, številni delci C). lončarske mase (ACE). Gladka površi- Gladka površina je na notranji strani na je na notranji strani sivo rjava in rdeče rjava in na zunanji strani rdeča na zunanji strani rdeča. Zunanja po- in rjava. Odlomek eneolitske lonče- vršina je pod klekom močno poško- nine. Pr. d. 8,2 cm; v. 1,8 cm. dovana. Odlomek eneolitske lonče- nine. Pr. u. 24,2 cm; v. 3,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 92 M 1:3 70 69 71 72 74 73 75 76 77 78 SE 1040 67, 68 SE 1110 69, 70 79 80 SE 1253 71 SE 1174 72 SE 1221 73 SE 1014 74 SE 1213 75 SE 1215=1297 76 SE 1294 77–79 SE 1062 80 93 81 SE 1007, kv. J32, 85 SE 1007, kv. G25, 89 SE 1007, kv. M?, inv. št. AIII 3095 94 SE 1007, kv. H33, inv. št. AIII 3092 inv. št. AIII 3075 Odlomek ostenja z ročajem posode, inv. št. AIII 3080 Skleda, izdelana prostoročno iz Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- Odlomek ostenja z ročajem posode, drobnozrnate lončarske mase (ACDE, izdelane prostoročno iz drobnozrna- nate lončarske mase (ACE). Gladka izdelane prostoročno iz finozrna- številni C, posamezni večji delci A). te lončarske mase (ACE, številni delci površina je na notranji strani rdeče te lončarske mase (ACE, večji delci E). Gladka zunanja in groba notranja C). Gladka površina je rdeča, močno rjava in na zunanji strani sivo rjava Gladka površina je svetlo rdeča, pre- površina sklede je lisasta, rjava, rde- poškodovana. Odlomek eneolitske s črnimi lisami. Odlomek eneolitske cej poškodovana. Odlomek eneolit- če rjava in sivo rjava. Notranja povr- lončenine. Pr. u. 15,0 cm; v. 3,2 cm. lončenine. Vel. 8,7 × 7,0 cm. ske lončenine. Vel. 6,8 × 10,1 cm. šina posode je precej poškodovana. Na ustju sklede je sploščen ovalen 90 SE 1007, kv. K40, 95 SE 1007, kv. ?, inv. št. AIII 3096 čep. Odlomek eneolitske lončenine. inv. št. AIII 3094 Odlomek ostenja z navpično predr- Pr. u. 12,6 cm; v. 8,7 / 8,1 cm. Odlomek ostenja z ročajem posode, tim ročajem posode, izdelane pro- 86 SE 1007, kv. I23, izdelane prostoročno iz drobnozr- storočno iz drobnozrnate lončarske 82 SE 1007, kv. G16, inv. št. AIII 3081 nate lončarske mase (ACDE). Gladka mase (ACE). Groba površina je rde- inv. št. AIII 3074 Odlomek ustja z ostenjem in izli- površina je rdeča in rdeče rjava, po- ča. Odlomek eneolitske lončenine. Odlomek ustja z ostenjem sklede, vom posode, izdelane prostoročno škodovana. Odlomek eneolitske lon- Vel. 4,2 × 4,2 cm. izdelane prostoročno iz finozrnate iz finozrnate lončarske mase (ACE). čenine. Vel. 5,5 × 3,3 cm. lončarske mase (ACDE, številni delci Gladka površina je na notranji stra- 96 SE 1007, kv. F31, E). Gladka površina je rdeča. Zunanja ni svetlo rdeča in rjava ter na zuna- 91 SE 1007, kv. I23, inv. št. AIII 3070 površina je poškodovana. Odlomek nji strani rjava. Odlomek eneolitske inv. št. AIII 3083 Odlomek držaja (?) posode, izdelane eneolitske lončenine. Pr. u. 13,5 cm; lončenine. Vel. 3,3 × 3,7 cm. Odlomek ostenja z ročajem posode, prostoročno iz finozrnate lončarske v. 3,7 cm. izdelane prostoročno iz finozrna- mase (ACE, številni delci C). Gladka 87 SE 1007, kv. I25, te lončarske mase (ACE, številni delci površina je lisasta siva do sivo rjava, 83 SE 1007, kv. E25, inv. št. AIII 3088 C, veliki delci A). Gladka površina je zelo slabo ohranjena. Odlomek ene- inv. št. AIII 3069 Odlomek ostenja posode, izdelane na notranji strani rjava, na zunanji olitske lončenine. Vel. 6,0 × 4,3 cm. Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- prostoročno iz drobnozrnate lončar- strani pa rdeča in rdeče rjava. Oste- delane prostoročno iz drobnozrna- ske mase (ACE, številni delci C, veli- nje posode je pod ročajem okraše- 97 SE 1007, kv. F40, te lončarske mase (ACE, številni delci ki delci A). Groba površina je na no- no s snopi poševnih vzporednih žle- inv. št. AIII 3073 E). Gladka zunanja površina je rdeče tranji strani svetlo siva in na zunanji bov. Odlomek eneolitske lončenine. Odlomek dna z nogo in ostenjem rjava, ohranjena le v sledovih. Gro- strani rdeče rjava. Ostenje posode je Vel. 3,6 × 4,7 cm. posode na nogi, izdelane prostoroč- ba notranja površina je siva. Ostenje okrašeno z vzporednimi vodoravni- no iz grobozrnate lončarske mase posode je okrašeno s krožno brada- mi žlebovi. Odlomek eneolitske lon- 92 SE 1007, kv. G?, inv. št. AIII 3078 (ACDE). Gladka površina je lisa- vico, ki pa se ni ohranila. Odlomek čenine. Vel. 4,0 × 4,7 cm. Odlomek ostenja z ročajem posode, sta rdeče rjava in temno siva, pre- eneolitske lončenine. Pr. u. 34,4 cm; izdelane prostoročno iz zelo grobo- cej poškodovana. Noga je okrašena v. 4,8 cm. zrnate lončarske mase (ACDE). Gro- na razširjenem obodu s tremi vzpo- ba površina je svetlo rdeča in rjava rednimi nizi odtisov nohta. Odlo- 84 SE 1007, kv. I23, s sivimi lisami, zelo slabo ohranje- mek eneolitske lončenine. Pr. noge inv. št. AIII 3082 na. Odlomek eneolitske lončenine. 21 cm; v. 19,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem in pre- 88 SE 1007, kv. I25, Vel. 3,7 × 5,8 cm. segajočim ročajem posode, izde- inv. št. AIII 3089 98 SE 1007, kv. I25, lane prostoročno iz grobozrnate Odlomek ostenja posode, izdelane 93 SE 1007, kv. G33, inv. št. AIII 3090 lončarske mase (ACE, številni del- prostoročno iz finozrnate lončarske inv. št. AIII 3077 Odlomek noge posode na nogi, iz- ci C). Gladka površina je na notra- mase (ACE). Gladka površina je na Odlomek ostenja z ročajem posode, delane prostoročno iz drobnozrnate nji strani svetlo rjava in na zunanji notranji strani svetlo rjava, zasiga- izdelane prostoročno iz zelo grobo- lončarske mase (ACE). Groba površi- strani rjava. Površina je močno po- na, na zunanji strani pa temno siva. zrnate lončarske mase (ACE). Groba na je rdeča. Odlomek eneolitske lon- škodovana, ohranjena le v sledo- Ostenje posode je okrašeno s pošev- površina je na notranji strani svetlo čenine. Pr. noge 13,1 cm; v. 4,3 cm. vih. Odlomek eneolitske lončenine. nimi vzporednimi brazdastimi vre- rjava in na zunanji strani rdeče rja- Vel. 2,3 × 4,7 cm. zi. Odlomek eneolitske lončenine. va. Odlomek eneolitske lončenine. Vel. 3,2 × 4,4 cm. Vel. 5,1 × 5,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 94 M 1:3 81 82 83 84 85 87 86 88 89 90 91 92 93 94 97 96 95 98 SE 1007 95 99 SE 1007, kv. I24, 104 SE 1007, kv. D16, 109 SE 1007, kv. I24, 114 SE 1326, kv. H23, inv. št. AIII 3085 inv. št. AIII 3068 inv. št. AIII 3086 inv. št. AIII 3248 Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek odebeljenega ustja z oste- izdelane prostoročno iz grobozrna- delane prostoročno iz grobozrnate izdelane na vretenu iz finozrnate njem posode, izdelane prostoroč- te lončarske mase (ACE). Groba po- lončarske mase (ACDE). Groba povr- lončarske mase (ACE, številni del- no iz drobnozrnate lončarske mase vršina je na notranji strani siva in šina je rdeče rjava. Odlomek eneolit- ci C in E). Gladka površina je na no- (ACDE, številni delci C). Gladka po- na zunanji strani svetlo sivo rjava. ske lončenine. Vel. 1,7 × 3,6 cm. tranji strani siva in na zunanji strani vršina je rdeče rjava, poškodova- Površina je ohranjena le v sledo- rdeča, zelo slabo ohranjena. Od- na. Odlomek eneolitske lončenine. vih. Odlomek eneolitske lončenine. 105 SE 1007, kv. F31, lomek rimskodobne lončenine (?). Pr. u. 13,6 cm; v. 4,2 cm. Pr. d. 16,5 cm; v. 4,2 cm. inv. št. AIII 3072 Pr. d. 13,0 cm; v. 2,5 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, 115 SE 1326, kv. H23, 100 SE 1007, kv. F31, izdelane prostoročno iz finozrnate 110 SE 1326, kv. G22, inv. št. AIII 3249 inv. št. AIII 3071 lončarske mase (ACDE, številni delci inv. št. AIII 3244 Odlomek ustja z ostenjem in roča- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- E). Gladka površina je rdeča, poško- Odlomek ustja z ostenjem sklede, jem posode, izdelane prostoročno iz delane prostoročno iz grobozrnate dovana. Odlomek eneolitske lonče- izdelane prostoročno iz grobozrna- drobnozrnate lončarske mase (ACE in lončarske mase (ACDE). Groba povr- nine. Pr. d. 4,2 cm; v. 1,4 cm. te lončarske mase (ACE, številni del- veliki delci E). Groba notranja povr- šina je na notranji strani svetlo rjava ci C). Gladka površina je svetlo rdeče šina je svetlo rdeče rjava, poškodo- in na zunanji strani lisasta rjava ter 106 SE 1007, kv. G28, rjava, na zunanji strani poškodova- vana, gladka zunanja površina pa je temno rdeče rjava, močno poškodo- inv. št. AIII 3076 na. Odlomek eneolitske lončenine. rdeča. Na zunanji strani vidne sle- vana. Odlomek eneolitske lončeni- Odlomek dna z ostenjem posode, Pr. u. 25,6 cm; v. 4,5 cm. di zaglajevanja. Odlomek eneolitske ne. Pr. d. 18,6 cm; v. 8,7 cm. izdelane prostoročno iz finozrnate lončenine. Vel. 7,0 × 8,3 cm. lončarske mase (ACDE, večji delci A). 111 SE 1326, kv. F3–5, 101 SE 1007, kv. K30, Gladka površina je svetlo rjava, zelo inv. št. AIII 3245 inv. št. AIII 3093 poškodovana. Odlomek eneolitske Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek dna z ostenjem posode, lončenine. Pr. d. 9,1 cm; v. 2,3 cm. izdelane prostoročno iz grobozrna- izdelane prostoročno iz zelo grobo- te lončarske mase (ACDE). Groba no- zrnate lončarske mase (ACE, števil- 107 SE 1007, kv. I24, tranja površina je sivo črna in rjava, ni delci C). Gladka notranja in groba inv. št. AIII 3087 gladka zunanja površina pa je sve- zunanja površina je rdeča. Odlomek Odlomek zajemalke z vodoravno tlo rdeče rjava. Odlomek eneolitske eneolitske lončenine. Pr. d. 14,0 cm; predrtim držajem, izdelane pro- lončenine. Pr. u. 13,8 cm; v. 3,4 cm. v. 1,7 cm. storočno iz drobnozrnate lončarske mase (ACD). Groba površina je svetlo 112 SE 1326, kv. G22, 102 SE 1007, kv. H15, rjava s sivimi lisami, slabo ohranje- inv. št. AIII 3246 inv. št. AIII 3079 na. Odlomek eneolitske lončenine. Odlomek odebeljenega ustja z oste- Odlomek dna z ostenjem posode, Vel. 4,0 × 6,1 cm; v. 2,1 cm. njem posode, izdelane prostoroč- izdelane prostoročno iz drobnozr- no iz drobnozrnate lončarske mase nate lončarske mase (ACDE). Groba (ACE, veliki delci A). Groba površina površina je rjava in temno rdeče rja- je svetlo rjava. Odlomek eneolitske va. Odlomek eneolitske lončenine. lončenine. Pr. u. 16,4 cm; v. 2,6 cm. Pr. d. 11,7 cm; v. 1,5 cm. 108 SE 1007, kv. I, inv. št. AIII 3091 113 SE 1326, kv. D3, 103 SE 1007, kv. I23, Odlomek zajemalke z vodoravno inv. št. AIII 3247 inv. št. AIII 3084 predrtim držajem, izdelane prosto- Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek dna z ostenjem posode, ročno iz grobozrnate lončarske mase izdelane prostoročno iz finozrna- izdelane prostoročno iz drobnozr- (ACDE, posamezni večji delci A). Gro- te lončarske mase (ACD). Gladka po- nate lončarske mase (ACE, števil- ba površina je lisasta svetlo rjava in vršina je lisasta rjava in rdeče rja- ni delci C in E). Groba površina je na rjava. Odlomek eneolitske lončeni- va. Odlomek eneolitske lončenine. notranji strani rdeča in na zunanji ne. Vel. 4,6 × 3,6 cm; v. 3,5 cm. Pr. u. 16,0 cm; v. 2,9 cm. strani svetlo rjava in rjava. Odlomek eneolitske lončenine. Pr. d. 7,8 cm; v. 3,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 96 M 1:3 100 99 103 101 102 104 106 105 107 108 109 110 111 112 113 114 115 SE 1007 99–109 SE 1326 110–115 97 116 SE 1326, kv. G23, 121 SE 1326, kv. F3–5, 126 SE 1326, kv. G23, 131 SE 1326, kv. D3, inv. št. AIII 3250 inv. št. AIII 3255 inv. št. AIII 3260 inv. št. AIII 3266 Odlomek ostenja z ročajem posode, Odlomek ostenja posode, izdelane Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- izdelane prostoročno iz grobozrnate prostoročno iz finozrnate lončar- delane prostoročno iz drobnozrna- delane prostoročno iz drobnozrna- lončarske mase (ACE, številni delci C). ske mase (AE). Groba neravna po- te lončarske mase (ACE, številni delci te lončarske mase (ACE, številni delci Groba površina je na notranji stra- vršina je rdeča. Ostenje posode je C). Gladka površina je lisasta svetlo C). Groba notranja površina je rjava, ni rdeče rjava, na zunanji strani pa okrašeno z večjo ovalno bradavi- rdeča, svetlo rdeče rjava, siva in rja- gladka zunanja površina pa je lisa- rdeča. Odlomek eneolitske lončeni- co. Odlomek eneolitske lončenine. va. Odlomek eneolitske lončenine. sta rdeča in rdeče rjava. Odlomek ne. Vel. 4,3 × 6,8 cm. Vel. 3,8 × 4,9 cm. Pr. d. 5,4 cm; v. 2,2 cm. eneolitske lončenine. Pr. d. 12,6 cm; v. 3,3 cm. 117 SE 1326, kv. H23, 122 SE 1326, kv. H23, 127 SE 1326, kv. H23, inv. št. AIII 3251 inv. št. AIII 3256 inv. št. AIII 3262 132 SE 1326, kv. F3–5, Odlomek ostenja z ročajem posode, Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- inv. št. AIII 3267 izdelane prostoročno iz drobnozrna- delane prostoročno iz grobozrnate delane prostoročno iz drobnozrna- Odlomek ploščatega diskastega vre- te lončarske mase (ACE, številni delci lončarske mase (ACDE). Groba povr- te lončarske mase (ACDE, veliki delci tenca, izdelanega prostoročno iz C). Groba notranja površina je rdeča, šina je rjava, poškodovana. Odlomek A). Gladka notranja površina je sve- zelo grobozrnate lončarske mase gladka zunanja površina pa je temno eneolitske lončenine. Pr. d. 15,3 cm; tlo rjava in temno siva, groba zuna- (ACDE, številni delci E). Groba po- in svetlo siva. Odlomek eneolitske v. 6,2 cm. nja površina je rjava. Odlomek ene- vršina je lisasta temno rjava, rja- lončenine. Vel. 3,7 × 4,7 cm. olitske lončenine. Pr. d. 12,5 cm; va, rdeče rjava in svetlo rjava. Odlo- 123 SE 1326, kv. F5, v. 1,4 cm. mek eneolitske keramike. Pr. uteži 118 SE 1326, kv. F3–5, inv. št. AIII 3257 6,2 cm; db. 1,9 cm. inv. št. AIII 3252 Odlomek dna z ostenjem posode, iz- 128 SE 1326, kv. G22, Odlomek ostenja z ročajem poso- delane prostoročno iz grobozrnate inv. št. AIII 3263 de, izdelane prostoročno iz grobo- lončarske mase (ACE). Groba površi- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- zrnate lončarske mase (ACE). Gladka na je rdeča, poškodovana. Odlomek delane prostoročno iz drobnozrnate površina je na notranji strani lisa- eneolitske lončenine. Pr. d. 13,1 cm; lončarske mase (ACE). Gladka površi- sta rjava in rdeče rjava, na zunanji v. 4,0 cm. na je svetlo rdeče rjava, poškodova- strani pa rdeče rjava, poškodova- na. Odlomek eneolitske lončenine. na. Odlomek eneolitske lončenine. 124 SE 1326, kv. C3, Pr. u. 12,6 cm; v. 1,6 cm. Vel. 5,1 × 9,5 cm. inv. št. AIII 3258 Odlomek dna z ostenjem posode, 129 SE 1326, kv. G23, 119 SE 1326, kv. F3–5, izdelane prostoročno iz finozrna- inv. št. AIII 3264 inv. št. AIII 3253 te lončarske mase (ACE, številni del- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek ročaja posode, izdelane ci C). Gladka površina je temno siva delane prostoročno iz drobnozrnate prostoročno iz finozrnate lončarske do črna, poškodovana. Odlomek lončarske mase (ACE, številni delci C). mase (ACE, številni delci C). Gladka eneolitske lončenine. Pr. d. 6,4 cm; Gladka notranja površina je rdeča, površina je na zunanji strani ročaja v. 3,1 cm. groba zunanja površina pa je sve- svetlo rdeče rjava, na notranji strani tlo rdeče rjava. Odlomek eneolitske ročaja pa temno siva. Odlomek ene- 125 SE 1326, kv. C3, lončenine. Pr. d. 16,7 cm; v. 1,8 cm. olitske lončenine. Vel. 7,6 × 3,5 cm, inv. št. AIII 3259 db. 1,6 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, iz- 130 SE 1326, kv. D3, delane prostoročno iz drobnozrnate inv. št. AIII 3265 120 SE 1326, kv. F3–5, lončarske mase (ACDE). Gladka povr- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- inv. št. AIII 3254 šina je na notranji strani temno siva delane prostoročno iz drobnozrna- Odlomek ročaja posode, izdelane in rjava, na zunanji strani pa rdeče te lončarske mase (ACE). Groba no- prostoročno iz drobnozrnate lončar- rjava. Odlomek eneolitske lončeni- tranja površina rdeče rjava, gladka ske mase (ACE). Groba zunanja po- ne. Pr. d. 9,0 cm; v. 3,5 cm. zunanja površina pa je lisasta rdeča vršina je rdeča, notranja površina ni in rdeče rjava, ohranjena le v sledo- ohranjena. Odlomek eneolitske lon- vih. Odlomek eneolitske lončenine. čenine. Vel. 5,3 × 2,7 cm, db. 1,5 cm. Pr. d. 11,5 cm; v. 3,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 98 M 1:3 118 116 117 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 130 129 132 131 SE 1326 99 133 SE 1267, kv. E2, 138 SE 1267, kv. I23, 142 SE 1267, kv. E5, 146 SE 1267, kv. F2, inv. št. AIII 3170 inv. št. AIII 3176 inv. št. AIII 3172 inv. št. AIII 3174 Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- Odlomek ustja z ostenjem sklede, Odlomek ustja z ostenjem sklede, Odlomek ustja z ostenjem posode, delane prostoročno iz drobnozrnate izdelane prostoročno iz finozrnate izdelane prostoročno iz grobozrna- izdelane prostoročno iz drobnozrna- lončarske mase (ACE, številni delci C). lončarske mase (ACE, številni delci C). te lončarske mase (ACDE, luknjičava). te lončarske mase (ACE, številni delci Gladka površina je na notranji strani Gladka površina je na notranji strani Gladka površina je na notranji strani C). Gladka površina je rdeča, močno svetlo rjava in na zunanji strani sve- rdeče rjava, na zunanji strani pa li- svetlo rjava in na zunanji strani rde- poškodovana. Odlomek eneolitske tlo rdeče rjava. Odlomek eneolitske sasta svetlo rjava in temno siva. Klek če rjava. Površina je na obeh straneh lončenine. Pr. u. 13,1 cm; v. 2,7 cm. lončenine. Pr. u. 17,1 cm; v. 4,7 cm. sklede je okrašen z jezičasto brada- ohranjena le v sledovih. Odlomek vico. Odlomek eneolitske lončenine. eneolitske lončenine. Pr. u. 21,3 cm; 147 SE 1267, kv. C44, 134 SE 1267, kv. D4, Pr. u. 17,7 cm; v. 4,1 cm. v. 3,5 cm. inv. št. AIII 3165 inv. št. AIII 3166 Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- 139 SE 1267, kv. E6, 143 SE 1267, kv. D40, izdelane prostoročno iz drobnozrna- delane prostoročno iz drobnozrnate inv. št. AIII 3173 inv. št. AIII 3169 te lončarske mase (ACE, številni del- lončarske mase (ACE). Gladka površi- Odlomek ustja z ostenjem sklede, Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- ci C). Gladka površina je na notranji na je svetlo rdeče rjava do svetlo rja- izdelane prostoročno iz finozrnate delane prostoročno iz drobnozrnate strani sivo rjava in na zunanji strani va. Ustje sklede je okrašeno z odtisi lončarske mase (ACE). Gladka povr- lončarske mase (ACE). Groba površi- rdeča. Odlomek eneolitske lončeni- prsta. Odlomek eneolitske lončeni- šina je svetlo rdeča, poškodovana. na je na notranji strani lisasta rdeče ne. Pr. u. 11,1 cm; v. 2,6 cm. ne. Pr. u. 28,4 cm; v. 3,8 cm. Ostenje sklede je okrašeno s snopi rjava, rjava in temno siva, poškodo- poševnih vrezanih črt in odtisom pr- vana, na zunanji strani pa je rjava in 148 SE 1267, kv. D5, 135 SE 1267, kv. E4, sta. Odlomek eneolitske lončenine. rdeče rjava. Klek sklede je okrašen z inv. št. AIII 3168 inv. št. AIII 3171 Pr. u. 18,6 cm; v. 3,2 cm. jezičasto bradavico. Slabo ohranjen Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem sklede, okras. Odlomek eneolitske lončeni- izdelane prostoročno iz grobozrnate izdelane prostoročno iz drobnozr- 140 SE 1267, kv. I24, ne. Pr. u. 29,7 cm; v. 6,1 cm. lončarske mase (ACD). Gladka površi- nate lončarske mase (ACE). Gladka inv. št. AIII 3177 na je na notranji strani rdeče rjava in površina je rdeče rjava, poškodova- Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- 144 SE 1267, kv. C5, sivo rjava, lisasta, na zunanji strani na. Odlomek eneolitske lončenine. delane prostoročno iz drobnozrnate inv. št. AIII 3164 pa rdeče rjava. Odlomek eneolitske Pr. u. 22,5 cm; v. 3,1 cm. lončarske mase (ACE, številni delci C). Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- lončenine. Pr. u. 13,5 cm; v. 3,9 cm. Groba površina je na notranji strani delane prostoročno iz grobozrnate 136 SE 1267, kv. A5, svetlo rdeče rjava, na zunanji stra- lončarske mase (ACDE, številni delci 149 SE 1267, kv. C2, inv. št. AIII 3160 ni pa svetlo rdeče rjava, poškodova- C). Groba notranja površina je sve- inv. št. AIII 3162 Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- na. Odlomek eneolitske lončenine. tlo rdeče rjava in siva, poškodova- Odlomek odebeljenega ustja z oste- delane prostoročno iz grobozrnate Pr. u. 26,4 cm; v. 3,2 cm. na, gladka zunanja površina pa je njem posode, izdelane prosto- lončarske mase (ACDE, številni del- rdeče rjava. Klek sklede je okrašen ročno iz drobnozrnate lončarske ci C). Groba površina je temno rdeče 141 SE 1267, kv. C5, z ovalno bradavico in nizom odti- mase (ACE). Groba površina je rja- rjava, na zunanji strani precej po- inv. št. AIII 3163 sov šila, rame slede pa s snopi nav- va, poškodovana. Na zunanji stra- škodovana. Odlomek eneolitske lon- Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- pičnih žlebljenih črt. Slabo ohranjen ni so ohranjeni organski ostan- čenine. Pr. u. 18,7 cm; v. 3,4 cm. delane prostoročno iz drobnozrnate okras. Odlomek eneolitske lončeni- ki. Odlomek eneolitske lončenine. lončarske mase (ACE, številni delci C). ne. Pr. u. 26,8 cm; v. 6,3 cm. Pr. u. 13,7 cm; v. 2,6 cm. 137 SE 1267, kv. D5, Gladka površina je na notranji stra- inv. št. AIII 3167 ni temno rjava, na zunanji strani pa 145 SE 1267, kv. F2, 150 SE 1267, kv. F2, Odlomek ustja z ostenjem sklede, rdeča do rdeče rjava. Navpični rob inv. št. AIII 3175 inv. št. AIII 3190 izdelane prostoročno iz grobozr- ustja sklede je okrašen s snopi nav- Odlomek ustja z ostenjem poso- Odlomek ostenja posode, izdelane nate lončarske mase (ACE, števil- pičnih vrezanih črt, ki jih dopolnju- de (skodele ?), izdelane prostoroč- prostoročno iz finozrnate lončarske ni delci C). Groba notranja in gladka jejo nizi odtisov šila. Odlomek eneo- no iz finozrnate lončarske mase mase (AC). Gladka površina je na zu- zunanja površina je svetlo rdeče rja- litske lončenine. Vel. 4,1 × 4,3 cm. (ACE). Gladka površina je na notra- nanji strani rdeče rjava, na notranji va. Odlomek eneolitske lončenine. nji strani rdeča, na zunanji strani pa svetlo rdeče rjava. Ostenje poso- Pr. u. 29,6 cm; v. 4,4 cm. pa svetlo rdeče rjava. Ostenje poso- de je okrašeno z manjšo krožno bra- de je okrašeno z odtisi šila. Odlomek davico. Odlomek eneolitske lončeni- eneolitske lončenine. Pr. u. 7,3 cm; ne. Vel. 2,0 × 3,0 cm. v. 1,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 100 134 M 1:3 133 135 136 137 138 139 140 141 142 143 145 146 144 147 148 149 150 SE 1267 101 151 SE 1267, kv. D23, 154 SE 1267, kv. F3, B4, 158 SE 1267, kv. F2, 163 SE 1267, kv. F2, inv. št. AIII 3185 inv. št. AIII 3179 inv. št. AIII 3191 inv. št. AIII 3192 Odlomek ročaja posode, izdelane Odlomek ostenja posode, izdelane Odlomek ostenja z ročajem posode, Odlomek ostenja z ročajem poso- prostoročno iz finozrnate lončarske prostoročno iz finozrnate lončar- izdelane prostoročno iz zelo grobo- de, izdelane prostoročno iz finozr- mase (ACE, številni delci C). Gladka ske mase (ACE, številni delci C). Glad- zrnate lončarske mase (ACE). Glad- nate lončarske mase (ACE). Gladka površina je temno sivo rjava. Ročaj ka površina je temno rjava do črna s ka površina je rdeča. Odlomek ene- površina je na notranji strani rjava, posode je okrašen z dvema čepa- svetlo rjavimi lisami. Ostenje posode olitske lončenine. Vel. 5,7 × 4,2 cm, na zunanji strani pa je lisasta svetlo stima izrastkoma na vrhnjem delu je okrašeno z nizi odtisov šila in od- db. 1,2 cm. rjava in svetlo rdeča. Odlomek ene- in snopom vzporednih vodoravnih tisov nohta. Zaradi preslabe ohra- olitske lončenine. Vel. 1,7 × 2,6 cm, žlebljenih črt, ki jih na zgornji stra- njenosti motiv okrasa ni razpozna- 159 SE 1267, kv. D3, db. 0,7 cm. ni zamejuje vzporedni niz odtisov ven. Odlomek eneolitske lončenine. inv. št. AIII 3181 šila. Odlomek eneolitske lončenine. Nv. pr. 24,2 cm; v. 4,8 cm. Odlomek ostenja z ročajem posode, 164 SE 1267, kv. E4, Vel. 3,8 × 4,8 cm, db. 1,7 cm. izdelane prostoročno iz drobnozr- inv. št. AIII 3187 155 SE 1267, kv. D4, nate lončarske mase (ACDE). Groba Odlomek ostenja z ročajem poso- inv. št. AIII 3182 površina je na notranji strani rde- de, izdelane prostoročno iz zelo Odlomek ostenja posode, izdelane če rjava in na zunanji strani rde- grobozrnate lončarske mase (ACE). prostoročno iz finozrnate lončarske ča. Odlomek eneolitske lončenine. Gladka površina je na zunanji stra- mase (ACE, številni delci C). Gladka Vel. 2,6 × 3,0 cm, db. 0,8 cm. ni rdeče rjava, notranje površine površina je na notranji strani rdeče ni. Odlomek eneolitske lončenine. rjava in na zunanji strani temno siva 160 SE 1267, kv. E2, Vel. 3,9 × 2,6 cm, db. 1,2 cm. do črna. Ostenje posode je okrašeno inv. št. AIII 3186 z vzporednimi vrezanimi navpičnimi Odlomek ostenja z ročajem posode, 165 SE 1267, kv. F2, 152 SE 1267, kv. D4, črtami, ki jih dopolnjuje kombiniran izdelane prostoročno iz zelo grobo- inv. št. AIII 3193 inv. št. AIII 3178 motiv vodoravnih in navpičnih vre- zrnate lončarske mase (ACE, številni Odlomek ročaja posode, izdelane Odlomek ustja z ostenjem posode, zanih črt. Odlomek eneolitske lon- delci A). Groba notranja površina je prostoročno iz finozrnate lončarske izdelane prostoročno iz finozrnate čenine. Vel. 4,6 × 5,8 cm. rjava, gladka zunanja površina rde- mase (ACE). Gladka površina je na lončarske mase (AE). Gladka površi- če rjava do rdeča. Odlomek eneo- notranji strani ročaja sivo rjava, na na je rdeča. Na ustju posode je ova- 156 SE 1267, kv. B3, litske lončenine. Vel. 3,5 × 5,1 cm, zunanji strani ročaja pa rdeče rja- len, nekoliko nepravilno oblikovan inv. št. AIII 3180 db. 1,4 cm. va. Odlomek eneolitske lončenine. čep. Vel. 1,3 × 3,6 cm. Odlomek ročaja posode, izdelane Vel. 4,5 × 2,2 cm, db. 1,1 cm. prostoročno iz finozrnate lončar- 161 SE 1267, kv. D4, 153 SE 1267, kv. G26, ske mase (AC, številni delci). Gladka inv. št. AIII 3183 inv. št. AIII 3198 površina je na notranji strani roča- Odlomek ostenja z ročajem posode, Odlomek ustja z ročajem posode, ja svetlo siva, na zunanji strani ro- izdelane prostoročno iz finozrnate izdelane prostoročno iz finozrnate čaja pa temno siva. Ročaj je okrašen lončarske mase (ACE, številni delci C). lončarske mase (ACDE, številni del- s plitvimi vrezi in odtisi šila. Zaradi Gladka površina je lisasta rdeče rja- ci C). Gladka notranja površina je preslabe ohranjenosti motiv okra- va, svetlo rdeče rjava in siva, poško- rdeče rjava, groba zunanja površi- sa ni razpoznaven. Odlomek eneo- dovana. Odlomek eneolitske lonče- na pa je svetlo rjava. Odlomek ene- litske lončenine. Vel. 3,8 × 3,0 cm, nine. Vel. 4,1 × 7,0 cm, db. 1,4 cm. olitske lončenine. Vel. 2,5 × 4,7 cm, db. 1,3 cm. db. 1,1 cm. 162 SE 1267, kv. I24, 157 SE 1267, kv. E5, inv. št. AIII 3199 inv. št. AIII 3188 Odlomek ostenja z ročajem posode, Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno iz zelo grobo- izdelane prostoročno iz drobnozrna- zrnate lončarske mase (ACE). Groba te lončarske mase (ACE). Gladka po- površina je na notranji strani rja- vršina je na notranji strani sivo rja- va, na zunanji strani pa rdeča, moč- va in na zunanji strani rdeče rjava do no poškodovana. Odlomek eneo- rdeča. Odlomek eneolitske lončeni- litske lončenine. Vel. 3,3 × 4,1 cm, ne. Vel. 5,6 × 6,0 cm, db. 1,1 cm. db. 1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 102 M 1:3 151 152 153 154 155 156 158 157 160 159 161 162 164 165 163 SE 1267 103 166 SE 1267, kv. E6, 171 SE 1267, kv. E5, 176 SE 1267, kv. A2, inv. št. AIII 3189 inv. št. AIII 3212 inv. št. AIII 3200 Odlomek ročaja posode, izdelane Odlomek dna z ostenjem in nogo Odlomek dna z ostenjem posode, prostoročno iz drobnozrnate lončar- posode na nogi, izdelane prosto- izdelane prostoročno iz drobnozr- ske mase (ACE). Gladka površina je ročno iz finozrnate lončarske mase nate lončarske mase (ACDE, številni na notranji strani ročaja svetlo rjava, (ACE). Gladka površina je sivo rja- delci C). Gladka površina je na no- na zunanji strani ročaja pa sivo rjava va. Površina je zelo slabo ohranje- tranji strani rjava, na zunanji strani do siva. Notranja površina posode je na. Odlomek eneolitske lončenine. pa rdeče rjava. Odlomek eneolitske rjava. Odlomek eneolitske lončeni- Pr. d. 8,5 cm; v. 2,9 cm. lončenine. Pr. d. 5,8 cm; v. 1,6 cm. ne. Vel. 4,2 × 4,1 cm, db. 1,3 cm. 172 SE 1267, kv. D5, 177 SE 1267, kv. H27, 167 SE 1267, kv. F2, inv. št. AIII 3207 inv. št. AIII 3218 inv. št. AIII 3194 Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek ročaja posode, izdelane delane prostoročno iz zelo grobozr- izdelane prostoročno iz finozrna- prostoročno iz drobnozrnate lon- nate lončarske mase (ACDE). Gladka te lončarske mase (ACE, številni delci čarske mase (ACE). Gladka zunanja površina je na notranji strani temno E). Gladka notranja in groba zunanja površina je svetlo rjava, notranje siva, na zunanji strani pa rdeče rja- površina je lisasta svetlo rdeče rja- površine ni. Odlomek eneolit- va. Odlomek eneolitske lončenine. va in rdeča, poškodovana. Odlomek ske lončenine. Vel. 4,8 × 1,8 cm, Pr. d. 11,1 cm; v. 3,5 cm. eneolitske lončenine. Pr. d. 5,8 cm; db. 1,0 cm. v. 3,2 cm. 173 SE 1267, kv. H27, 168 SE 1267, kv. F2, inv. št. AIII 3217 178 SE 1267, kv. E4, inv. št. AIII 3195 Odlomek dna z ostenjem posode, iz- inv. št. AIII 3211 Odlomek ročaja posode, izdelane delane prostoročno iz grobozrnate Odlomek dna z ostenjem posode, iz- prostoročno iz drobnozrnate lon- lončarske mase (ACDE, številni del- delane prostoročno iz drobnozrna- čarske mase (AC). Gladka zunanja ci C). Gladka površina je na notra- te lončarske mase (ACD). Gladka po- površina je svetlo rjava, notranje nji strani rjavo siva, na zunanji stra- vršina je na notranji strani rjava, na površine ni. Odlomek eneolit- ni pa rdeča in rdeče rjava. Odlomek zunanji strani pa lisasta rdeče rjava ske lončenine. Vel. 3,7 × 4,0 cm, eneolitske lončenine. Pr. d. 12,0 cm; in rjava. Odlomek eneolitske lonče- db. 1,3 cm. v. 3,0 cm. nine. Pr. d. 13,9 cm; v. 7,0 cm. 169 SE 1267, kv. F2, 174 SE 1267, kv. D4, 179 SE 1267, kv. E3, inv. št. AIII 3196 inv. št. AIII 3205 inv. št. AIII 3210 Odlomek ročaja posode, izdelane Odlomek dna z ostenjem poso- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- prostoročno iz drobnozrnate lon- de, izdelane prostoročno iz finozr- delane prostoročno iz grobozrnate čarske mase (ACDE). Gladka, a slabo nate lončarske mase (ACE). Gladka lončarske mase (ACE). Groba površi- ohranjena zunanja površina, je sve- notranja in groba zunanja površi- na je na notranji strani svetlo siva in tlo rdeče rjava. Notranje površine na je svetlo rdeče rjava. Odlomek na zunanji svetlo siva in svetlo rdeče ni. Odlomek eneolitske lončenine. eneolitske lončenine. Pr. d. 9,9 cm; rjava. Odlomek eneolitske lončeni- Vel. 3,1 × 2,0 cm, db. 0,9 cm. v. 3,6 cm. ne. Pr. d. 12,2 cm; v. 6,1 cm. 170 SE 1267, kv. D5, 175 SE 1267, kv. A4, 180 SE 1267, kv. F2, inv. št. AIII 3184 inv. št. AIII 3201 inv. št. AIII 3214 Odlomek ročaja posode, izdelane Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- prostoročno iz finozrnate lončar- delane prostoročno iz drobnozrnate delane prostoročno iz drobnozrnate ske mase (ACE, številni delci C). Glad- lončarske mase (ACDE, številni delci lončarske mase (ACE). Groba povr- ka zunanja površina je sivo rjava in C). Gladka notranja površina je siva šina je rdeča in močno poškodova- poškodovana, notranje površine in svetlo rjava, groba zunanja povr- na. Odlomek eneolitske lončenine. ni. Odlomek eneolitske lončenine. šina pa je rdeče rjava in na dnu sivo Pr. d. 10,5 cm; v. 2,6 cm. Vel. 3,5 × 3,1 cm, db. 1,0 cm. rjava, poškodovana. Odlomek ene- olitske lončenine. Pr. d. 15,2 cm; 181 SE 1267, kv. B4, v. 2,9 cm. inv. št. AIII 3203 Odlomek dna z ostenjem posode, iz- delane prostoročno iz drobnozrnate lončarske mase (ACE). Groba povr- šina je rdeče rjava. Odlomek ene- olitske lončenine. Pr. d. 20,2 cm; v. 2,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 104 M 1:3 166 167 168 170 169 171 172 174 173 177 175 176 178 179 180 181 SE 1267 105 182 SE 1267, kv. F4, 187 SE 1267, kv. E2, 192 SE 1267, kv. F2, inv. št. AIII 3216 inv. št. AIII 3209 inv. št. AIII 3221 Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek zajemalke z vodoravno izdelane prostoročno iz drobnozr- delane prostoročno iz drobnozrnate predrtim držajem, izdelane pro- nate lončarske mase (ACE). Groba lončarske mase (ACE). Gladka povr- storočno iz drobnozrnate lončar- notranja in gladka zunanja povr- šina je na notranji strani rjava in na ske mase (ACE). Gladka površina je šina je svetlo rdeče rjava. Odlomek zunanji strani rdeče rjava, ohranjena lisasta rdeča in svetlo rdeče rja- eneolitske lončenine. Pr. d. 17,4 cm; v sledovih. Odlomek eneolitske lon- va. Odlomek eneolitske lončenine. v. 2,0 cm. čenine. Pr. d. 11,8 cm; v. 1,2 cm. Vel. 4,8 × 4,9 cm. 183 SE 1267, kv. D6, 188 SE 1267, kv. I25, 193 SE 1267, kv. E4, inv. št. AIII 3208 inv. št. AIII 3219 inv. št. AIII 3222 Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek ročaja posode, izdelane delane prostoročno iz grobozrnate izdelane prostoročno iz finozrna- prostoročno iz grobozrnate lončar- lončarske mase (ACE). Groba površi- te lončarske mase (ACE, C). Gladka ske mase (ACE). Groba zunanja po- na je na notranji strani siva in sve- zunanja in groba notranja površi- vršina je rdeče rjava, notranja ni tlo rjava in na zunanji strani rjava in na je rjava, močno poškodovana. ohranjena. Časovno neopredeljen. svetlo rjava, poškodovana. Odlomek Odlomek eneolitske lončenine. Vel. 4,7 × 8,2 cm, db. 2,2 cm. eneolitske lončenine. Pr. d. 14,5 cm; Pr. d. 14,2 cm; v. 3,0 cm. v. 4,5 cm. 194 SE 1267, kv. F2, 189 SE 1267, kv. B4, inv. št. AIII 3223 184 SE 1267, kv. E6, inv. št. AIII 3204 Odlomek brusnega kamna iz sve- inv. št. AIII 3213 Odlomek dna z ostenjem posode, tlo sivega do sivega peščenjaka. Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz finozrnate Vel. 8,4 × 7,7 cm. izdelane prostoročno iz finozrna- lončarske mase (ACE). Gladka povr- te lončarske mase (ACE). Groba po- šina je na notranji strani svetlo rjava 195 SE 1267, kv. B2, vršina je siva, močno poškodova- in rjava, lisasta in na zunanji stra- inv. št. AIII 3161 na. Odlomek eneolitske lončenine. ni svetlo rjava. Odlomek eneolitske Odlomek ustja z ostenjem posode, Pr. d. 11,9 cm; v. 2,7 cm. lončenine. Pr. d. 6,3 cm; v. 2,5 cm. izdelane prostoročno iz drobnozrna- te lončarske mase (AC, številni del- 185 SE 1267, kv. D4, 190 SE 1267, kv. A4, ci C), ustje je doglajeno na vretenu. inv. št. AIII 3206 inv. št. AIII 3202 Gladka površina je na notranji strani Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek dna z ostenjem posode, rjava in na zunanji strani rjava s si- delane prostoročno iz drobnozrna- izdelane prostoročno iz zelo grobo- vim robom. Odlomek srednjeveške te lončarske mase (ACE, luknjičava). zrnate lončarske mase (ACE). Groba lončenine. Pr. u. 12,9 cm; v. 2,3 cm. Gladka površina je na notranji strani površina je na notranji strani lisasta svetlo rdeče rjava in na zunanji stra- rdeča in rdeče rjava s temno sivo liso 196 SE 1267, kv. G22, ni lisasta rjava, svetlo rjava in rde- ter na zunanji strani rdeča in temno inv. št. AIII 3197 ča. Odlomek eneolitske lončenine. rjava. Odlomek eneolitske lončeni- Odlomek ostenja posode, izdela- Pr. d. 7,2 cm; v. 1,1 cm. ne. Pr. d. 9,4 cm; v. 4,0 cm. ne na vretenu iz drobnozrnate lon- čarske mase (ACD). Groba površi- 186 SE 1267, kv. F2, 191 SE 1267, kv. C5, na je na notranji strani rjava in na inv. št. AIII 3215 inv. št. AIII 3220 zunanji strani rdeče rjava. Ostenje Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek noge posode na nogi, iz- posode je okrašeno z dvema vzpo- delane prostoročno iz drobnozrnate delane prostoročno iz drobnozrna- rednima žlebljenima črtama, med lončarske mase (ACE, številni delci C). te lončarske mase (ACE). Groba po- njima odtis nohta. Odlomek sre- Gladka površina je na notranji stra- vršina je na notranji strani rdeča dnjeveške ali novoveške lončenine. ni rdeča in rdeče rjava ter na zunanji do rdeče rjava in na zunanji strani Vel. 5,0 × 6,0 cm. strani rjava in rdeče rjava. Odlomek siva in rdeče rjava. Odlomek eneo- eneolitske lončenine. Pr. d. 10,6 cm; litske lončenine. Pr. noge. 14,5 cm; v. 2,1 cm. v. 3,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 106 M 1:3 183 182 184 185 186 187 188 189 190 191 193 192 195 194 196 SE 1267 107 197 SE 1034, kv. K40, 201 SE 1034, kv. L40, 206 SE 1034, kv. K40, 211 SE 1034, kv. L40, inv. št. AIII 3101 inv. št. AIII 3105 inv. št. AIII 3110 inv. št. AIII 3115 Odlomek ustja z ostenjem sklede, Odlomek ustja z ostenjem sklede, Odlomek ostenja posode, izdela- Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo finozr- izdelane prostoročno iz grobozr- ne prostoročno iz finozrnate lon- izdelane prostoročno iz grobozr- nate lončarske mase (ACE). Gladka nate lončarske mase (ACDE). Gro- čarske mase (ACE, številni delci nate lončarske mase (ACDE). Glad- površina je lisasta, na notranji stra- ba površina je lisasta rjava in sve- C). Gladka površina je svetlo rde- ka površina je rdeča, poškodova- ni svetlo rjava in siva ter na zuna- tlo rjava, slabo ohranjena. Odlomek ča, poškodovana. Ostenje posode na. Odlomek eneolitske lončenine. nji strani temno siva in svetlo rdeče eneolitske lončenine. Pr. u. 35,6 cm; je okrašeno s snopi poševnih žle- Pr. d. 13,7 cm; v. 1,4 cm. rjava. Na ostenju sklede pri ustju je v. 4,9 cm. bljenih črt, ki ustvarjajo delni cik- izdelana večja ploščata vodoravno cak. Odlomek eneolitske lončenine. 212 SE 1034, kv. K40, predrta krožna bradavica. Odlomek 202 SE 1034, kv. L40, Vel. 3,6 × 3,1 cm. inv. št. AIII 3116 eneolitske lončenine. Pr. u. 19,3 cm; inv. št. AIII 3106 Odlomek dna z ostenjem posode, v. 5,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo grobo- izdelane prostoročno iz drobnozrna- zrnate lončarske mase (ACE). Groba te lončarske mase (ACE). Groba po- površina je na notranji strani lisa- vršina je svetlo rdeče rjava. Odlomek 207 SE 1034, kv. K40, sta rjava in rdeče rjava ter na zuna- eneolitske lončenine. Pr. u. 17,8 cm; inv. št. AIII 3111 nji strani rdeče rjava. Odlomek ene- v. 3,4 cm. Odlomek ostenja posode, izdela- olitske lončenine. Pr. d. 17,9 cm; ne prostoročno iz grobozrnate lon- v. 3,3 cm. 203 SE 1034, kv. L41, čarske mase (ACE). Groba površina je 198 SE 1034, kv. K42, inv. št. AIII 3107 na zunanji strani rdeča, notranja ni 213 SE 1034, kv. K42, inv. št. AIII 3102 Odlomek ustja z ostenjem posode, ohranjena. Ostenje posode je okra- inv. št. AIII 3117 Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- izdelane prostoročno iz grobozrnate šeno z močno izbočeno ovalno bra- Odlomek dna z ostenjem posode, delane prostoročno iz grobozrnate lončarske mase (ACDE). Gladka povr- davico. Odlomek eneolitske lončeni- izdelane prostoročno iz finozrnate lončarske mase (ACDE). Gladka po- šina je rdeče rjava, poškodovana na ne. Vel. 2,3 × 3,4 cm. lončarske mase (ACE, številni delci A, vršina je na notranji strani temno obeh straneh. Odlomek eneolitske večji delci E). Gladka površina je te- rdeče rjava in na zunanji strani lisa- lončenine. Pr. u. 14,3 cm; v. 3,0 cm. 208 SE 1034, kv. K40, mno rjava, poškodovana. Odlomek sta rdeče rjava in temno rdeče rja- inv. št. AIII 3112 eneolitske lončenine. Pr. d. 11,0 cm; va. Odlomek eneolitske lončenine. 204 SE 1034, kv. K40–41, Odlomek ostenja posode, izdelane v. 3,7 cm. Pr. u. 16,5 cm; v. 3,4 cm. inv. št. AIII 3108 prostoročno iz drobnozrnate lon- Odlomek ustja z ostenjem posode, čarske mase (ACDE). Gladka površi- 214 SE 1265 = 1034, kv. D 4, 199 SE 1034, kv. L40, izdelane prostoročno iz drobnozr- na je na notranji strani lisasta rde- inv. št. AIII 3118 inv. št. AIII 3103 nate lončarske mase (ACE). Groba če rjava in siva, na zunanji strani pa Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- površina je svetlo rjava in rdeče rja- rdeče rjava in siva, poškodovana. izdelane prostoročno iz drobnozr- delane prostoročno iz drobnozrnate va. Odlomek eneolitske lončenine. Ostenje posode je okrašeno z moč- nate lončarske mase (ACD, luknji- lončarske mase (ACE, številnim del- Vel. 2,4 × 2,6 cm. no izbočeno večjo ovalno bradavi- čava). Groba površina je na notranji ci C). Gladka površina je rdeče rjava s co. Odlomek eneolitske lončenine. strani temno siva in na zunanji stra- sivo liso na notranji strani, poškodo- 205 SE 1034, kv. L40, Vel. 3,4 × 6,6 cm. ni svetlo rjava, močno poškodova- vana. Odlomek eneolitske lončeni- inv. št. AIII 3109 na. Odlomek eneolitske lončenine. ne. Vel. 3,1 × 2,4 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode, 209 SE 1034, kv. K40, Pr. d. 6,1 cm; v.1,5 cm. izdelane prostoročno iz drobnozr- inv. št. AIII 3113 200 SE 1034, kv. L40, nate lončarske mase (ACE, števil- Odlomek ostenja z ročajem posode, 215 SE 1034, kv. K40, inv. št. AIII 3104 ni delci C). Groba notranja in gladka izdelane prostoročno iz grobozrna- inv. št. AIII 3119 Odlomek ustja z ostenjem sklede, zunanja površina je temno siva do te lončarske mase (ACE). Groba po- Odlomek noge posode na nogi, iz- izdelane prostoročno iz grobozr- črna. Odlomek eneolitske lončenine. vršina je na notranji strani sivo rjava delane prostoročno iz drobnozrna- nate lončarske mase (ACDE). Gladka Pr. u. 14,9 cm; v. 2,1 cm. in na zunanji strani rdeča; poškodbe te lončarske mase (ACE, številni delci površina je na notranji strani rdeče na zunanji površini. Odlomek eneo- C). Gladka notranja površina noge je rjava in na zunanji strani svetlo rja- litske lončenine. Vel. 3,8 × 5,9 cm. temno siva in rjava, groba zunanja va. Odlomek eneolitske lončenine. površina noge pa je rdeče rjava, po- Vel. 3,0 × 2,3 cm. 210 SE 1034, kv. K40, škodovana. Odlomek eneolitske lon- inv. št. AIII 3114 čenine. Pr. noge 17,6 cm; v. 6,2 cm. Odlomek ostenja z ročajem poso- de, izdelane prostoročno iz grobo- zrnate lončarske mase (ACE). Groba notranja površina je rjava in rde- če rjava do rdeča, gladka zunanja površina pa je rdeče rjava do rde- ča. Odlomek eneolitske lončenine. Vel. 7,9 × 8,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 108 M 1:3 197 198 199 201 200 202 203 206 204 205 208 209 207 210 211 212 213 215 214 SE 1034 109 216 SE 1000, kv. D40, 221 SE 1000, kv. E30, 225 SE 1000, kv. I–J41, inv. št. AIII 3002 inv. št. AIII 3019 inv. št. AIII 3040 Odlomek ustja z ostenjem čaše, iz- Odlomek ustja z ostenjem sklede z Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- delane prostoročno iz drobnozrna- ročajem (ročaj ni ohranjen), izdelane delane prostoročno iz drobnozrnate te lončarske mase (ACD, številni delci prostoročno iz grobozrnate lončar- lončarske mase (ACDE). Gladka povr- C). Gladka površina je lisasta, svetlo ske mase (ACE). Groba površina je na šina je svetlo rjava in siva. Odlomek rdeče rjava, rjava in sivo rjava, po- notranji strani rjava, slabo ohranje- eneolitske lončenine. Pr. u. 21,6 cm; škodovana. Na ostenju posode je na, na zunanji strani pa temno rde- v. 3,3 cm. vertikalno predrto ušesce, okrašeno ča in rdeča, poškodovana. Odlomek z odtisom prsta. Odlomek eneolitske eneolitske lončenine. Pr. u. 24,3 cm; 226 SE 1000, kv. E30, lončenine. Pr. u. 9,9 cm; v. 5,2 cm. v. 3,5 cm. inv. št. AIII 3020 Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- 217 SE 1000, kv. ?, 222 SE 1000, kv. D40, delane prostoročno iz drobnozrnate inv. št. AIII 3060 inv. št. AIII 3004 lončarske mase (ACE). Gladka povr- Odlomek ustja z ostenjem sklede, Odlomek ustja z ostenjem sklede, šina je lisasta svetlo rjava in rja- izdelane prostoročno iz finozrnate izdelane prostoročno iz drobnozr- va. Odlomek eneolitske lončenine. lončarske mase (AC). Gladka površi- nate lončarske mase (ACE). Gladka Pr. u. 23,3 cm; v. 3,6 cm. na je na notranji strani temno siva in notranja površina je temno sivo rja- rdeče rjava, na zunanji strani pa rja- va, groba zunanja površina je rdeče 227 SE 1000, kv. ?, inv. št. AIII 3062 va. Odlomek eneolitske lončenine. rjava. Na ustju sklede je rahlo pri- Odlomek ustja z ostenjem sklede, Pr. u. 18,1 cm; v. 2,4 cm. vzdignjen krožen čep. Odlomek ene- izdelane prostoročno iz finozrnate olitske lončenine. Pr. u. 36,0 cm; lončarske mase (ACDE, številni del- 218 SE 1000, kv. J21, v. 8,9/9,7 cm. ci C). Gladka notranja površina je inv. št. AIII 3051 siva, groba zunanja površina je na Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- notranji svetlo rumeno rjava in zu- delane prostoročno iz drobnozrnate nanji strani svetlo rjava. Odlomek lončarske mase (ACDE, številni delci eneolitske lončenine. Pr. u. 31,6 cm; C). Gladka površina je svetlo rjava in v. 3,6 cm. siva. Odlomek eneolitske lončenine. Pr. u. 25,3 cm; v. 3,4 cm. 223 SE 1000, kv. ?, inv. št. AIII 3061 Odlomek ustja z ostenjem sklede, 219 SE 1000, kv. P12, izdelane prostoročno iz finozrnate inv. št. AIII 3055 lončarske mase (ACE). Gladka povr- Odlomek ustja z ostenjem sklede, šina je rdeče rjava in sivo rjava, lisa- izdelane prostoročno iz drobnozr- sta. Odlomek eneolitske lončenine. nate lončarske mase (ACDE, števil- Pr. u. 22,5 cm; v. 3,0 cm. ni delci C). Gladka površina je rde- ča. Odlomek eneolitske lončenine. 224 SE 1000, kv. D40, Pr. u. 22,2 cm; v. 1,7 cm. inv. št. AIII 3014 Odlomek ustja z ostenjem sklede, 220 SE 1000, kv. D40, izdelane prostoročno iz finozrnate inv. št. AIII 3003 lončarske mase (ACE). Gladka notra- Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- nja površina je siva, groba zunanja delane prostoročno iz drobnozrnate površina pa je lisasta, rdeča, svetlo lončarske mase (ACE, številni delci C). rjava in svetlo sivo rjava. Klek skle- Gladka površina je svetlo rdeča. Klek de je okrašen z ovalno bradavico in sklede je okrašen z ovalno bradavi- odtisi nohta, ustje sklede pa z odtisi co. Odlomek eneolitske lončenine. nohta. Odlomek eneolitske lončeni- Vel. 3,5 × 3,8 cm. ne. Pr. u. 29,7 cm; v. 4,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 110 M 1:3 216 217 218 219 220 221 222 223 224 225 226 227 SE 1000 111 228 SE 1000, kv. J26, 233 SE 1000, kv. I–J41, 238 SE 1000, kv. I41, inv. št. AIII 3053 inv. št. AIII 3043 inv. št. AIII 3037 Odlomek ustja z ostenjem sklede, Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz drobnozr- izdelane prostoročno iz drobnozr- izdelane prostoročno iz finozrnate nate lončarske mase (ACDE). Glad- nate lončarske mase (ACDE, številni lončarske mase (ACE). Gladka povr- ka notranja površina je siva, groba delci C). Groba površina je na notra- šina je svetlo rdeče rjava, poškodo- zunanja površina pa je siva in rja- nji strani rdeče rjava in na zuna- vana. Na notranji strani ohranjene va. Odlomek eneolitske lončenine. nji strani rjava. Odlomek eneolitske organske sledi. Odlomek eneolitske Pr. u. 25,8 cm; v. 2,3 cm. lončenine. Pr. u. 9,9 cm; v. 2,8 cm. lončenine. Pr. u. 10,6 cm; v. 2,9 cm. 229 SE 1000, kv. I–J41, 234 SE 1000, kv. P15, 239 SE 1000, kv. D44, inv. št. AIII 3041 inv. št. AIII 3059 inv. št. AIII 3016 Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem posode, Odlomek ustja z ostenjem in roča- izdelane prostoročno iz finozrnate izdelane prostoročno iz finozrnate jema lonca, izdelanega prostoročno lončarske mase (ACE). Gladka povr- lončarske mase (ACE). Gladka površi- iz zelo grobozrnate lončarske mase šina je na notranji strani rdeče rjava na je na notranji strani sivo rjava in (ACDE). Groba površina je svetlo rjava in na zunanji strani rdeča. Odlomek na zunanji strani svetlo rdeče rjava, s svetlo sivo rjavimi lisami. Odlomek eneolitske lončenine. Pr. u. 13,7 cm; močno poškodovana. Vrat posode je eneolitske lončenine. Pr. u. 20,7 cm; v. 1,8 cm. okrašen s štirimi vzporednimi žle- v. 21,4 cm. bljenimi črtami. Odlomek eneolitske 230 SE 1000, kv. I–J41, lončenine. Pr. u. 10,7 cm; v. 2,2 cm. 240 SE 1000, kv. ?, inv. št. AIII 3042 inv. št. AIII 3064 Odlomek ustja z ostenjem posode, 235 SE 1000, kv. I–J41, Odlomek ostenja z ročajem posode, izdelane prostoročno iz drobnozrna- inv. št. AIII 3044; izdelane prostoročno iz finozrnate te lončarske mase (ACE, številni del- Odlomek ustja z ostenjem posode, lončarske mase (AC). Gladka površi- ci E). Gladka površina je na notranji izdelane prostoročno iz grobozr- na je lisasta, svetlo rdeče rjava, rde- strani rdeča in na zunanji strani sve- nate lončarske mase (ACE). Gladka ča in siva. Odlomek eneolitske lon- tlo rdeča. Odlomek eneolitske lon- notranja površina je lisasta, rdeča, čenine. Nv. pr. 16,5 cm; v. 1,9 cm. čenine. Pr. u. 14,9 cm; v. 3,4 cm. siva, svetlo rjavo rdeča, groba zuna- nja površina pa je svetlo rdeče rja- 231 SE 1000, kv. P14, va, zelo slabo ohranjena. Odlomek inv. št. AIII 3056 eneolitske lončenine. Pr. u. 14,2 cm; Odlomek ustja z ostenjem posode, v. 5,3 cm. izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACDE, števil- 236 SE 1000, kv. I–J41, ni delci E). Gladka površina je rde- inv. št. AIII 3045 ča. Odlomek eneolitske lončenine. Odlomek ustja z ostenjem posode, Pr. u. 29,2 cm; v. 4,1 cm. izdelane prostoročno iz drobnozr- nate lončarske mase (ACE). Groba 232 SE 1000, kv. E30, površina je rdeče rjava, poškodova- inv. št. AIII 3021 na. Odlomek eneolitske lončenine. Odlomek ustja z ostenjem posode, Pr. u. 11,4 cm; v. 3,6 cm. izdelane prostoročno iz drobnozrna- te lončarske mase (ACE). Gladka po- 237 SE 1000, kv. ?, vršina je na notranji strani rjava in inv. št. AIII 3063 na zunanji strani rdeče rjava, poško- Odlomek ustja z ostenjem poso- dovana. Odlomek eneolitske lonče- de, izdelane prostoročno iz drob- nine. Pr. u. 14,9 cm; v. 4,2 cm. nozrnate lončarske mase (ACD). Groba površina je svetlo rdeče rja- va. Odlomek eneolitske lončenine. Vel. 2,5 × 3,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 112 M 1:3 228 229 230 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 SE 1000 228–240 113 241 SE 1000, kv. E30, 247 SE 1000, kv. I–J41, 253 SE 1000, kv. D40, 258 SE 1000, kv. E30, inv. št. AIII 3022 inv. št. AIII 3047 inv. št. AIII 3007 inv. št. AIII 3026 Odlomek ostenja z ročajem posode, Odlomek ročaja posode, izdela- Odlomek ostenja posode, izdela- Odlomek ostenja posode (čep), iz- izdelane prostoročno iz drobnozr- ne prostoročno iz finozrnate lon- ne prostoročno iz finozrnate lon- delane prostoročno iz drobnozrna- nate lončarske mase (ACDE, številni čarske mase (ACDE, posamezni večji čarske mase (ACDE). Gladka površina te lončarske mase (ACE). Gladka po- delci C). Groba površina je na notra- delci A). Gladka zunanja površi- je na notranji strani sivo rjava in na vršina je rdeča. Odlomek ovalnega nji strani temno siva in na zunanji na je rdeča, notranja ni ohranje- zunanji strani rdeče rjava. Ostenje čepa. Odlomek eneolitske lončenine. strani rdeče rumeno rjava, poškodo- na. Odlomek eneolitske lončenine. posode je okrašeno z vzporednima Vel. 1,1 × 3,0 cm. vana. Odlomek eneolitske lončeni- Vel. 3,2 × 3,6 cm; db. 1,1 cm. žlebljenima črtama. Odlomek eneo- ne. Vel. 6,9 × 6,6 cm; db. 1,5 cm. litske lončenine. Vel. 2,7 × 2,5 cm. 259 SE 1000, kv. I, J41, 248 SE 1000, kv. D40, inv. št. AIII 3048 242 SE 1000, kv. D40, inv. št. AIII 3006 254 SE 1000, kv. I–J40, Odlomek dna z ostenjem posode, inv. št. AIII 3005 Odlomek ročaja posode, izdelane inv. št. AIII 3039 izdelane prostoročno iz finozrnate Odlomek ostenja z ročajem posode, prostoročno iz drobnozrnate lon- Odlomek ostenja posode, izdelane lončarske mase (ACE, številni delci C). izdelane prostoročno iz grobozrnate čarske mase (ACDE). Gladka zuna- prostoročno iz finozrnate lončarske Gladka površina je na notranji strani lončarske mase (ACE). Groba površina je nja površina je lisasta svetlo rdeča mase (ACE, številni delci C). Gladka temno siva in na zunanji strani rde- na notranji strani svetlo rjava in na zu- in svetlo rjava, notranja ni ohranje- površina je siva in temno siva, moč- ča. Odlomek eneolitske lončenine. nanji strani rdeča; poškodbe na zuna- na. Odlomek eneolitske lončenine. no poškodovana. Ostenje posode je Pr. d. 10,3 cm; v. 2,2 cm. nji površini. Odlomek eneolitske lonče- Vel. 3,8 × 4,1 cm; db. 1,2 cm. okrašeno z žlebljenimi poševnimi nine. Vel. 6,6 × 4,8 cm; db. 1,2 cm. črtami, ki ustvarjajo navpični cikcak 260 SE 1000, kv. E30, 249 SE 1000, kv. E30, motiv. Odlomek eneolitske lončeni- inv. št. AIII 3027 243 SE 1000, kv. E30, inv. št. AIII 3024 ne. Vel. 3,4 × 5,1 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, iz- inv. št. AIII 3023 Odlomek ročaja posode, izdelane delane prostoročno iz drobnozrnate Odlomek ostenja z ročajem posode, prostoročno iz zelo finozrnate lon- 255 SE 1000, kv. D40, lončarske mase (ACE, posamezni ve- izdelane prostoročno iz finozrnate čarske mase (AC). Gladka zunanja inv. št. AIII 3008 čji delci A). Groba površina je rdeče lončarske mase (ACDE, številni del- površina je svetlo rjava, notranja ni Odlomek ostenja posode, izdelane rjava in rdeča, močno poškodova- ci C, posamezni večji delci A). Gladka ohranjena. Odlomek eneolitske lon- prostoročno iz finozrnate lončarske na. Odlomek eneolitske lončenine. notranja površina je siva, groba zu- čenine. Vel. 4,9 × 3,0 cm; db. 1,0 cm. mase (ACE, številni delci C). Gladka Pr. d. 9,5 cm; v. 3,5 cm. nanja površina je svetlo rdeče rja- poškodovana površina je na notranji va. Odlomek eneolitske lončenine. 250 SE 1000, kv. E30, strani sivo rjava in na zunanji strani 261 SE 1000, kv. ?, inv. št. AIII 3065 Vel. 3,9 × 5,5 cm; db. 1,5 cm. inv. št. AIII 3033 temno sivo rjava. Ostenje posode je Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek ročaja posode, izdelane okrašeno s snopi vodoravnih in nav- delane prostoročno iz drobnozrnate 244 SE 1000, kv. I–J41, prostoročno iz drobnozrnate lončar- pičnih žlebljenih črt. Odlomek ene- lončarske mase (ACE, številni delci E). inv. št. AIII 3046 ske mase (ACE). Gladka zunanja po- olitske lončenine. Nv. pr. 20,4 cm; Groba površina je lisasta rdeče rjava Odlomek ostenja z ročajem poso- vršina je lisasta, rdeče rjava in rja- v. 5,1 cm. temno siva, rjava. Površina je slabo de, izdelane prostoročno iz gro- va s temno sivimi lisami, notranja ni ohranjena. Odlomek eneolitske lon- bozrnate lončarske mase (ACDE). ohranjena. Odlomek eneolitske lon- 256 SE 1000, kv. D40, čenine. Pr. d. 15,0 cm; v. 7,5 cm. Groba površina je svetlo rdeče rja- čenine. Vel. 5,6 × 3,0 cm; db. 1,3 cm. inv. št. AIII 3009 va. Odlomek eneolitske lončenine. Odlomek ostenja posode, izdelane 262 SE 1000, kv. E30, Vel. 3,8 × 5,8 cm; db. 0,8 cm. 251 SE 1000, kv. D39, prostoročno iz drobnozrnate lon- inv. št. AIII 3028 inv. št. AIII 2998 čarske mase (ACDE). Gladka površi- Odlomek dna z ostenjem posode, iz- 245 SE 1000, kv. I33, Odlomek ostenja posode, izdelane na je svetlo rdeče rjava, poškodova- delane prostoročno iz grobozrnate inv. št. AIII 3036 prostoročno iz finozrnate lončarske na na zunanji strani. Ostenje posode lončarske mase (ACDE). Groba povr- Odlomek ostenja z ročajem poso- mase (ACE). Gladka površina je sve- je okrašeno z navpičnimi vrezanimi šina je svetlo rjava, na notranji stra- de, izdelane prostoročno iz zelo fi- tlo rdeča. Ostenje posode je okraše- črtami in vodoravno linijo odtisov ni s sivo liso. Odlomek eneolitske nozrnate lončarske mase (AC). Glad- no z ovalno, močno izbočeno brada- šila. Odlomek eneolitske lončenine. lončenine. Pr. d. 11,5 cm; v. 2,5 cm. ka površina je sivo rjava in rdeče vico. Odlomek eneolitske lončenine. Vel. 3,1 × 4,1 cm. rjava. Površina je slabo ohranje- Vel. 2,1 × 1,7 cm. 263 SE 1000, kv. I–J41, na. Odlomek eneolitske lončenine. 257 SE 1000, kv. E30, inv. št. AIII 3049 Vel. 4,8 × 5,6 cm; db. 1,0 cm. 252 SE 1000, kv. D39, inv. št. AIII 3025 Odlomek dna z ostenjem posode, iz- inv. št. AIII 2999 Odlomek ostenja posode, izdela- delane prostoročno iz grobozrnate 246 SE 1000, kv. E30, Odlomek ostenja posode, izdelane ne prostoročno iz zelo finozrna- lončarske mase (ACDE). Gladka povr- inv. št. AIII 3032 prostoročno iz finozrnate lončar- te lončarske mase (AC, številni del- šina je rdeče rjava s temno sivo liso Odlomek ročaja posode, izdelane pro- ske mase (ACE, številni delci C). Glad- ci C). Gladka površina je temno siva. na dnu. Odlomek eneolitske lonče- storočno iz zelo grobozrnate lončarske ka površina je temno rdeča. Ostenje Ostenje posode je okrašeno s pasom nine. Pr. d. 12,3 cm; v. 4,4 cm. mase (ACDE). Groba zunanja površi- posode je okrašeno z žlebljenimi po- vodoravnih vrezanih črt, ki ga na na je rdeča in rdeče rjava, notranja ni ševnimi črtami. Odlomek eneolitske obeh straneh zamejuje niz odtisov ohranjena. Odlomek eneolitske lon- lončenine. Vel. 2,8 × 2,4 cm. šila. Odlomek eneolitske lončenine. čenine. Vel. 5,4 × 6,0 cm; db. 1,6 cm. Vel. 7,4 × 8,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 114 M 1:3 241 242 243 246 245 244 249 247 248 250 254 252 253 251 255 257 256 258 260 259 261 263 262 SE 1000 115 264 SE 1000, kv. C40, 269 SE 1000, kv. I14, 274 SE 1000, kv. I, J41, 278 SE 1000, kv. D40, inv. št. AIII 2994 inv. št. AIII 3035 inv. št. AIII 3050 inv. št. AIII 3015 Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek zajemalke z vodoravno delane prostoročno iz drobnozrnate izdelane prostoročno iz drobnozr- izdelane prostoročno iz finozrna- predrtim držajem, izdelane pro- lončarske mase (ACDE, številni delci nate lončarske mase (ACDE). Groba te lončarske mase (ACE, številni delci storočno iz drobnozrnate lončar- C). Groba notranja površina je rjava, površina je na notranji strani rde- C). Gladka površina je lisasta, temno ske mase (ACDE). Gladka površina je gladka zunanja površina pa je rdeče če rjava in zunanji strani svetlo rja- rdeče rjava, rjava in temno rja- rjava in rdeče rjava. Odlomek ene- rjava. Odlomek eneolitske lončeni- va. Odlomek eneolitske lončenine. va. Odlomek eneolitske lončenine. olitske lončenine. Vel. 6,9 × 4,5 cm; ne. Pr. d. 12,0 cm; v. 2,4 cm. Pr. d. 15,3 cm; v. 3,2 cm. Vel. 2,4 × 3,7 cm. v. 2,0 cm. 265 SE 1000, kv. C44, 270 SE 1000, kv. E30, 275 SE 1000, kv. D39, 279 SE 1000, kv. C44, inv. št. AIII 2996 inv. št. AIII 3029 inv. št. AIII 3001 inv. št. AIII 2997 Odlomek dna z ostenjem posode, iz- Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek odebeljenega roba noge Odlomek zajemalke z vodoravno delane prostoročno iz zelo grobozr- izdelane prostoročno iz finozrnate posode, izdelane prostoročno iz fi- predrtim držajem, izdelane prosto- nate lončarske mase (ACDE). Groba lončarske mase (ACDE, številni del- nozrnate lončarske mase (ACE, šte- ročno iz grobozrnate lončarske mase lisasta površina je na notranji stra- ci C). Gladka površina je na notra- vilni delci C). Gladka površina je na (ACDE). Groba površina je lisasta ni siva in rjava, na zunanji strani pa nji strani temno siva in na zunanji notranji strani lisasta rdeče rjava rdeča in svetlo rdeča. Odlomek ene- rjava in rdeča. Odlomek eneolitske strani lisasta svetlo rdeče rjava in in rjava, na zunanji strani pa sve- olitske lončenine. Vel. 4,0 × 3,8 cm; lončenine. Pr. d. 13,2 cm; v. 7,7 cm. siva. Odlomek eneolitske lončenine. tlo rdeče rjava. Odlomek eneolitske v. 2,6 cm. Pr. d. 13,6 cm; v. 2,4 cm. lončenine. Vel. 3,7 × 2,7 cm. 266 SE 1000, kv. P14, 280 SE 1000, kv. D40, inv. št. AIII 3057 271 SE 1000, kv. E30, 276 SE 1000, kv. D40, inv. št. AIII 3012 Odlomek dna z ostenjem posode, iz- inv. št. AIII 3030 inv. št. AIII 3011 Odlomek ploščatega diskastega vre- delane prostoročno iz grobozrnate Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek zajemalke z vodoravno tenca, izdelanega prostoročno iz lončarske mase (ACE, številni delci E). izdelane prostoročno iz drobnozr- predrtim držajem, izdelane pro- drobnozrnate lončarske mase (ACE, Groba površina je na notranji strani nate lončarske mase (ACE). Glad- storočno iz drobnozrnate lončarske številni delci C). Gladka površina je svetlo sivo rjava in na zunanji strani ka površina je rjava in svetlo rjava s mase (ACDE, posamezni večji delci svetlo rdeče rjava in svetlo rjava, rdeča. Odlomek eneolitske lončeni- sivo liso na notranji strani. Odlomek A). Gladka zunanja in groba notranja slabo ohranjena. Oboda zgornje in ne. Pr. d. 11,8 cm; v. 4,0 cm. eneolitske lončenine. Pr. d. 12,2 cm; površina je rdeča, delno poškodova- spodnje ploskv. vretenca sta okra- v. 5,1 cm. na. Odlomek eneolitske lončenine. šena z odtisi šila. Odlomek eneolit- 267 SE 1000, kv. D40, Vel. 4,8 × 4,2 cm; v. 1,7 cm. ske keramike. Pr. vretenca 5,6 cm; inv. št. AIII 3010 272 SE 1000, kv. E30, db. 1,2 cm. Odlomek dna z ostenjem posode, iz- inv. št. AIII 3031 277 SE 1000, kv. I, J40, delane prostoročno iz drobnozrna- Odlomek dna z ostenjem posode, inv. št. AIII 3038 te lončarske mase (ACE, številni del- izdelane prostoročno iz drobnozr- Odlomek zajemalke z vodoravno ci C). Gladka površina je na notranji nate lončarske mase (ACD). Gladka predrtim držajem, izdelane pro- strani lisasta sivo rjava in svetlo rja- notranja površina je siva, groba zu- storočno iz finozrnate lončarske va ter na zunanji strani svetlo rja- nanja površina je lisasta temno rjava mase (ACDE, številni delci C). Zelo va. Odlomek eneolitske lončenine. in rdeče rjava. Odlomek eneolitske gladka površina je lisasta rjava, te- Pr. d. 7,9 cm; v. 2,9 cm. lončenine. Pr. d. 11,9 cm; v. 2,2 cm. mno rjava in sivo rjava, poškodova- na. Odlomek eneolitske lončenine. 268 SE 1000, kv. D39, 273 SE 1000, kv. ?, inv. št. AIII 3066 Vel. 4,2 × 4,7 cm; v. 2,2 cm. inv. št. AIII 3000 Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek dna z ostenjem posode, izdelane prostoročno iz zelo fino- izdelane prostoročno iz zelo grobo- zrnate lončarske mase (AC). Gladka zrnate lončarske mase (ACE). Gladka površina je svetlo rdeča s sivimi lisa- površina je na notranji strani rdeče mi, poškodovana na notranji stra- rjava in zunanji strani rjava s temno ni. Odlomek eneolitske lončenine. sivo liso na dnu. Odlomek eneolitske Pr. d. 15,0 cm; v. 7,5 cm. lončenine. Pr. d. 10,8 cm; v. 2,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 116 M 1:3 265 264 266 267 268 269 271 270 272 273 274 276 277 275 280 278 279 SE 1000 117 281 SE 1000, kv. ?, inv. št. AIII 3067 286 SE 1000, kv. M–N12–15, 291 SE?, kv. ?, inv. št. AIII 3283 Odlomek večje valjaste uteži, izdela- inv. št. AIII 3054 Odlomek dna z ostenjem posode, ne prostoročno iz finozrnate lončar- Odlomek rogljastega ustja z oste- izdelane prostoročno iz finozrna- ske mase (ACDE, številni delci C). Pri njem posode, izdelane na vretenu te lončarske mase (ACE, številni delci vrhu ima izdelano predrtino, pre- iz finozrnate lončarske mase. Glad- E). Gladka površina je lisasta svetlo mera 8 mm. Gladka površina je li- ka površina je svetlo rjava. Odlomek rdeče rjava in rdeča, poškodova- sasta, svetlo rdeča, rjava, rjavo siva novoveške lončenine. Pr. u. 14,0 cm; na na notranji strani. Odlomek ene- in rdeče rjava. Odlomek eneolit- v. 1,1 cm. olitske lončenine. Pr. d. 11,5 cm; ske keramike. Vel. 10 × 6,5 cm; ohr. v. 4,5 cm. db. 4,5 cm. 287 SE 1000, kv. J23, inv. št. AIII 3052 282 SE 1000, kv. C40, Odlomek ročaja posode, izdelane inv. št. AIII 2995 na vretenu iz finozrnate lončarske Odlomek ostenja posode, izdela- mase. Gladka površina je svetlo rde- ne na vretenu iz drobnozrnate lon- ča s temno sivo liso na zunanji stra- čarske mase. Groba površina je na ni ročaja. Ročaj je okrašen z odtisom notranji strani sivo rjava, na zuna- prsta. Odlomek novoveške lončeni- nji strani pa rdeča. Ostenje posode ne. Vel. 5,1 × 3,3 cm; db. 1,1 cm. je okrašeno s pasom žlebljenih črt. Odlomek rimskodobne lončenine. 288 SE 1328 = SE 1000, kv. E29, Vel. 3,4 × 4,7 cm. inv. št. AIII 3017 Odlomek ustja z ostenjem sklede, 283 SE 1000, kv. P14, izdelane prostoročno iz zelo grobo- inv. št. AIII 3058 zrnate lončarske mase (ACDE, šte- Odlomek ostenja posode, izdelane vilni delci C). Groba površina je rde- na vretenu iz drobnozrnate lončar- če rjava s temno sivo liso na zunanji ske mase. Gladka površina je na no- strani. Zunanja površina je močno tranji strani svetlo rjava in na zuna- poškodovana. Odlomek eneolitske nji strani svetlo rdeče rjava. Ostenje lončenine. Pr. u. 22,1 cm; v. 3,9 cm. posode je okrašeno z vodoravnim glavničenjem. Odlomek srednjeve- 289 SE 1328 = SE 1000, kv. E29, ške lončenine. Vel. 2,7 × 4,0 cm. inv. št. AIII 3018/1 Odlomek ostenja lonca, izdelanega 284 SE 1000, kv. D40, prostoročno iz finozrnate lončarske inv. št. AIII 3013 mase (ACE, številni delci C). Gladka Odlomek ostenja posode, izdelane lisasta površina je na notranji strani na vretenu iz drobnozrnate lončar- rjava, sivo rjava in svetlo rdeče rjava, ske mase. Gladka površina je na no- na zunanji strani pa temno rjava in tranji strani siva in na zunanji strani rjava. Ostenje posode je okrašeno s sivo rjava. Ostenje posode je okra- pasom poševnih žlebljenih črt v mo- šeno s pasom žlebljenih vodoravnih tivu cikcak, ki jih zamejujejo nizi od- črt. Odlomek srednjeveške ali novo- tisov šila. Odlomek eneolitske lonče- veške lončenine (?). Vel. 2,7 × 2,7 cm. nine. Nv. pr. 16,0 cm; v. 7,6 cm. 285 SE 1000, kv. H39, 290 SE 1328 = SE 1000, kv. E29, inv. št. AIII 3034 inv. št. AIII 3018/2 Odlomek dna z ostenjem posode, Odlomek ostenja posode, izdelane izdelane na vretenu iz drobnozrna- prostoročno iz finozrnate lončarske te lončarske mase. Groba površi- mase (ACE). Gladka površina je te- na je na notranji strani svetlo rjavo mno siva in svetlo rdeče rjava. Oste- siva in na zunanji strani temno rja- nje posode je okrašeno z navpičnimi va. Odlomek novoveške lončenine. in vodoravnimi žlebljenimi črta- Pr. d. 10,2 cm; v. 2,9 cm. mi. Odlomek eneolitske lončenine. Vel. 3,9 × 3,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 118 M 1:3 281 282 283 284 285 286 287 288 289 290 291 SE 1000 281–290 deponija 291 119 Analize Tehnološka makroskopska analiza osnovi slednjih smo lončarski masi določili zrnavost48. Natančna eneolitskega keramičnega zbira določitev sestavin je vključevala luknjičavost lončarskih mas Alenka Tomaž kakor tudi tiste sestavine, ki se pojavljajo pogosteje oziroma so večje ali pa kakorkoli drugače odstopajo od povprečja. Na osno- vi ugotovljenih osnovnih sestavin smo v nadaljevanju lončarske mase razdelili še v pet glavnih skupin (sl. 46). Uvod Lončarske mase Eneolitsko keramično gradivo iz Brezja je izdelano iz lončar- V tehnološko makroskopsko analizo eneolitskega keramične- skih mas petih zrnavostnih skupin. Najpogostejša je kerami- ga zbira je bilo vključenih 255 primerkov keramike iz Brezja, med ka iz drobnozrnatih lončarskih mas, teh je skoraj za polovico. njimi v glavnem odlomki lončenine, tudi delno ali v celoti ohra- Relativno veliko je keramike iz finozrnatih lončarskih mas; teh njene posode ter deli keramičnih predmetov, namenjeni tkanju je za dobro četrtino. Tudi keramike iz grobozrnate mase je mno- oz. predenju. go (16,4 %), medtem ko so zelo grobozrnate (7,1 %) in zelo fino- Eneolitsko keramično gradivo iz Brezja izvira iz posameznih ar- zrnate (2,2 %) lončarske mase redkejše (sl. 43, 44). heoloških kontekstov, ki pripadajo najstarejši fazi, tj. 1. fazi Obravnavano keramično gradivo je ob upoštevanju vseh se- (SE 1245, SE 1245/1189, SE 1189, SE 1176, SE 1160, SE 1193, SE 1061, stavin in njihovih medsebojnih razmerij izdelano iz 24 različ- SE 1239, SE 1016, SE 1255, SE 1283, SE 1038, SE 1248, SE 1166, SE 1093); nih lončarskih mas. V glavnem je keramika neluknjičava. Izjemo nahajalo se je tudi v jamah, ki pripadajo mlajšim fazam: 2. fazi predstavljajo le lončarske mase z oznakami 6 (LM s sestavinami (SE 1214, SE 1277, SE 1434, SE 1323, SE 1113) in 3. fazi (SE 1241, SE 1047, kremena in sljude in organskih sestavin), 9 (LM s sestavinami SE 1211, SE 1040, SE 1119, SE 1174, SE 1213, SE 1215); najbolj številno kremena, sljude in železovih oksidov), 14 (LM s sestavinami kre- pa je bilo v posameznih plasteh (SE 1294, SE 1007, SE 1326, SE 1267, mena, sljude in železovih oksidov; številni delci sljude) in 19 (LM SE 1034, SE 1000). s sestavinami kremena, sljude, organskih sestavin in železovih Velikosti posameznih keramičnih zbirov iz obravnavanih arhe- oksidov), ki pa so na splošno relativno redke (sl. 45). oloških kontekstov se med seboj močno razlikujejo, zato smo se odločili, da pri oceni tehnoloških lastnosti lončenine upošteva- 43 Zrnavost lončarskih mas. mo celoten zbir analizirane keramike. Rezultati analize celotne- zelo finozrnata 6 ga gradiva so prikazani na grafih, v preglednicah pa so navedene finozrnata 73 frekvenčne porazdelitve za posamezne arheološke kontekste45. drobnozrnata 116 grobozrnata 42 Metoda dela zelo grobozrnata 18 Pri določanju tehnoloških lastnosti posamičnega keramične- Med neluknjičavimi lončarskimi masami je bila za izdelavo ke- ga odlomka smo se oprli na smernice navodil Milene Horvat 1999 ramike na Brezju najpogosteje uporabljena masa z oznako 8 (navodila 1)46. Na makroskopski ravni smo opazovali lončarske (LM s sestavinami kremena, sljude in železovih oksidov), ugo- mase, način oblikovanja, dodelavo površine (tudi njihovo ohra- tovljena kar pri tretjini vseh primerkov. Razmeroma pogoste so njenost oz. poškodovanost) in pri okrašenih predmetih tudi na- še mase z oznakami 11 (LM s sestavinami kremena, sljude in že- čin izdelave okrasa. lezovih oksidov, številni delci sljude); 18 (LM s sestavinami kre- Pri določanju lončarske mase47 posameznega predmeta smo mena, sljude, organskih sestavin in železovih oksidov) in 21 (LM opredelili vrsto osnovnih sestavin in velikost njihovih zrnc. Na s sestavinami kremena, sljude, organskih sestavin in železovih oksidov, številni delci sljude). Ostale lončarske mase so pravi- loma redkejše (pod 4 % celotnega eneolitskega zbira keramike) 45 Slednje v tekstu niso dodatno pojasnjevane, ker v večini obravnava- (sl. 45). nih arheoloških kontekstov z izjemo plasti zbir eneolitskega kera- mičnega gradiva obsega le od 1 do 7 predmetov. 46 Vse opazovane lastnosti posameznega predmeta so zabeležene v Katalogu najdb. sestavina lončarske mase bistveno odstopala po svoji pogostnosti 47 Pri obravnavi lončarskih mas smo nekoliko odstopili od osnovnih ali velikosti, smo zabeležili tudi to. smernic in smo določili le zrnavost in osnovne sestavine, nismo pa 48 Zrnavost lončarske mase je bila določena na osnovi največjih evi- izpisovali popolne kode lončarske mase. V primerih ko je določena dentiranih zrnc v lončarski masi. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 120 44 Zrnavost lončarskih mas po posameznih stratigrafskih enotah. ata ata ata ata zelo ata ata ata ata ata zelo ata ozrn ozrn ozrn ozrn ozrn ozrn ozrn ozrn ozrn ozrn n n fin fin rob grob grob rob grob grob d d zelo fin zelo fin SE 1245 0 0 1 2 0 SE 1434 0 1 2 3 0 SE 1245/SE 1189 0 0 1 0 0 SE 1323 0 1 2 0 0 SE 1189 0 1 1 0 0 SE 1113 0 1 0 0 0 SE 1176 0 0 1 0 0 SE 1241 0 0 1 0 0 SE 1160 0 0 3 0 0 SE 1047 0 0 2 1 0 SE 1193 0 1 0 0 0 SE 1211 0 0 2 0 1 SE 1061 0 0 1 0 0 SE 1040 0 1 1 0 0 SE 1239 0 1 0 0 0 SE 1119 0 0 1 0 0 SE 1016 1 2 0 0 0 SE 1174 0 0 1 0 0 SE 1255 0 0 1 0 0 SE 1213 0 0 1 0 0 SE 1283 0 0 6 0 1 SE 1215 0 0 1 0 0 SE 1038 0 1 0 0 0 SE 1294 0 2 0 0 0 SE 1248 0 0 1 0 0 SE 1007 0 8 11 6 3 SE 1166 0 0 1 0 0 SE 1326 0 4 12 6 1 SE 1093 0 1 0 0 0 SE 1267 0 20 26 8 6 SE 1214 0 1 0 0 0 SE 1034 1 2 7 8 1 SE 1277 0 1 0 0 0 SE 1000 4 24 29 8 5 45 Lončarske mase (LM) glede na sestavine po posameznih stratigrafskih enotah. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 SE 1245 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 SE 1245/SE 1189 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 SE 1189 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1176 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 SE 1160 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1193 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1061 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 SE 1239 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1016 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1255 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 SE 1283 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 3 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 SE 1038 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 SE 1248 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 SE 1166 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1093 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1214 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1277 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1434 1 0 0 1 0 0 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 SE 1323 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1113 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1241 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 SE 1047 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 SE 1211 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 SE 1040 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1119 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1174 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1213 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1215 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1294 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1007 0 0 0 0 1 0 0 7 0 0 4 1 1 0 2 0 1 6 0 2 0 1 0 2 SE 1326 0 0 1 0 1 0 0 5 0 1 8 0 0 0 0 1 0 3 0 1 1 0 0 1 SE 1267 2 1 1 0 2 0 0 27 1 1 14 0 1 0 0 0 0 3 1 0 6 0 0 0 SE 1034 0 0 0 0 0 1 0 7 0 0 4 0 0 0 0 1 0 6 0 0 0 0 0 0 SE 1000 4 1 0 0 2 0 1 19 0 1 10 1 3 0 0 0 0 14 0 2 10 1 0 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 121 Kot osnovne sestavine se v lončarskih masah poleg gline v raz- Na osnovi vsebnosti sestavin smo lončarske mase razdelili v pet ličnih kombinacijah pojavljajo predvsem kremen (A), sljuda (C), glavnih skupin: 1) tiste s kremenom in sljudo (AC), 2) tiste s kre- organske sestavine (D) in železovi oksidi (E). V številnih je bila za- menom in železovimi oksidi (AE), 3) tiste s kremenom, sljudo in znana povečana vsebnost bodisi sljude ali pa železovih oksidov organskimi sestavinami (ACD), 4) tiste s kremenom, sljudo in že- kot npr. v masah z oznakami 2, 4, 7, 1, 13–17, 21, 22, 24. V posame- lezovimi oksidi (ACE) ter 5) tiste s kremenom, sljudo, organskimi znih masah pa so bili zaznani posamezni večji delci bodisi kre- sestavinami in železovimi oksidi (ACDE) (sl. 46, 47). Najpogostejše mena ali železovih oksidov (mase z oznakami 10, 12, 15, 16, 20, 22, med njimi so mase s kremenom, sljudo in železovimi oksidi, ki 23 (sl. 45). Lončarskih mas, ki bi vsebovale kalcijev karbonat ali predstavljajo kar 58,8 % vseh. Mase s kremenom, sljudo, organ- kakšno drugo sestavino, določljivo na makroskopskem nivoju, skimi sestavinami in železovimi oksidi so nekoliko redkejše; do- pri eneolitski keramiki z najdišča Brezje nismo prepoznali49. segajo približno 30 % celotnega keramičnega zbira, mase z osta- limi kombinacijami sestavin (AC, AE in ACD) pa dosegajo deleže 49 Tudi pri makroskopski analizi lončenine iz Goric pri Turnišču (I. pod 6 % (sl. 46, 47). faza) se je pokazalo, da je vsa lončenina izdelana iz lončarskih mas iz osnovne skupine kremenovih lončarskih mas (Horvat 2010, Način oblikovanja posodja 132); enako velja za eneolitsko keramiko iz Turnišča (Tomaž 2012, 269–272). Vsa obravnavana eneolitska lončenina iz Brezja je bila izdelana 46 Glavne skupine lončarskih mas (LM) glede na osnovne sestavine. prostoročno;uporabljena pa sta bila predvsem dva načina obli- AC 11 kovanja ostenja, od preprostega ščipanja50 do izdelave s pomo- AE 3 čjo glinenih svaljkov, zadnji način predvsem pri oblikovno zah- ACD 15 tevnejših posodah. Glede na to, da je keramično gradivo iz Brezja ACE 150 razmeroma slabo ohranjeno, le v manjših odlomkih, natančnejša ACDE 76 opredelitev načina prostoročnega oblikovanja ni bila mogoča. Le v posameznih primerih je bilo možno razpoznati mesta, kjer so 47 Glavne skupine lončarskih mas po posameznih stratigrafskih enotah. se stikali posamezni glineni svaljki. AC AE ACD ACE ACDE SE 1245 0 0 1 1 1 Način obdelave in barva površine SE 1245/SE 1189 0 0 0 0 1 V razmeroma številnih primerih je bila prvotna površina ke- SE 1189 0 0 0 2 0 ramike poškodovana, včasih le delno na eni ali obeh straneh. SE 1176 0 0 0 0 1 Poškodbe so bile ponekod tudi precej močne, v kar nekaj prime- SE 1160 0 0 0 3 0 rih je bila površina ohranjena le še v sledovih51 .Površina obrav- SE 1193 1 0 0 0 0 navane eneolitske keramike iz Brezja je bila obdelana na različne SE 1061 0 0 0 0 1 načine. Lahko je groba, kar pomeni, da so bile ob izdelavi posode SE 1239 0 0 0 1 0 odpravljene samo osnovne nepravilnosti na površini. V prime- SE 1016 0 0 2 1 0 ru, da se je obdelavi površine namenila večja pozornost, je bila SE 1255 0 0 0 0 1 ta po končani obdelavi gladka oziroma lahko celo zelo gladka. SE 1283 0 0 1 5 1 So pa tudi primeri, ko sta notranja in zunanja površina dodela- SE 1038 0 0 0 0 1 ni različno. Lahko je groba notranja in gladka zunanja površina SE 1248 0 0 0 0 1 ali pa tudi obratno. V več primerih ena od površin ni ohranjena SE 1166 0 0 0 0 1 v zadostni meri, da bi dopuščala opredelitev načina obdelave SE 1093 0 0 1 0 0 (sl. 48, 49). SE 1214 0 0 0 1 0 Glavnina obravnavanega keramičnega gradiva ima obojestran- SE 1277 0 0 1 0 0 sko gladko površino (56,8 %), grobo površino na obeh straneh SE 1434 1 1 0 3 1 ima 24,3 % keramike, s po 6,2 % oz. 7,0 % pa sta zastopani kom- SE 1323 0 0 0 3 0 binaciji grobe in gladke površine, le 0,1 % keramike pa ima zelo SE 1113 0 0 0 1 0 gladko površino (sl. 48, 49). SE 1241 0 0 0 0 1 Barva površine lončenine je dokaj svetla in pogosto lisasta. Gre SE 1047 0 0 0 1 2 za rjave, svetlo rjave, rdeče rjave, svetlo rdeče rjave, rdeče in ter SE 1211 0 0 0 1 2 tudi sive odtenke barv52. Površina lončenine je redkeje temnejših SE 1040 0 0 1 1 0 tonov, temno rjava, sivo rjava, temno siva ali črno rjava53. SE 1119 0 0 0 1 0 SE 1174 0 0 0 1 0 SE 1213 0 0 0 1 0 SE 1215 0 0 0 1 0 SE 1294 1 0 0 1 0 50 Pri manjših skodelah in predvsem zajemalkah (npr. G9, G63, G107– SE 1007 0 0 1 16 11 108, G150, G192, G276–279). SE 1326 0 1 1 15 6 51 Glej Katalog najdb. SE 1267 3 1 2 44 10 52 Podobni barvni odtenki so navedeni tudi za keramiko I. faze pose- litve Goric pri Turnišču (Horvat 2010, 132, 133) oziroma za gradivo iz SE 1034 0 0 1 12 6 Turnišča (Tomaž 2012, 273–274). SE 1000 5 0 3 34 28 53 Glej poglavje Katalog najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 122 48 Obdelava površine. Načini okrasa zelo gladka 2 Okras je na eneolitski lončenini iz Brezja dokaj redek. Okrašenih gladka 145 je le 47 primerkov, kar predstavlja 18,4% delež obravnavane ke- groba 62 ramike (sl. 50)54. gladka notranja/ 16 Okras na keramiki iz Brezja je izdelan z vrezi, žlebovi, kanelurami groba zunanja in brazdastim vrezom, kakor tudi z raznimi odtisi, izdelani s pr- groba notranja/ 18 stom ali nohtom in šilom oz. tudi z njuno kombinacijo. Posodje gladka zunanja je bilo okrašeno še z različno oblikovanimi bradavicami (krožne, gladka zunanja/ 8 neohranjena notranja predrte krožne, ovalne, jezičaste) in čepi. Okras je bil v nekaj pri- groba zunanja/ 4 merih izdelan s kombinacijo vrezanih in odtisnjenih motivov, neohranjena notranja npr. vrezov in odtisov šila, vrezov in odtisov prsta ter žlebov in odtisov nohta. Plastični okrasi pa so bili pogosto dopolnjeni z odtiskovanjem ali vrezovanjem in odtiskovanjem (npr. ovalna bradavica in odtis nohta ali pa žlebovi, odtisi šila in ovalna bra- davica). Z oblikovnega vidika je še zlasti zanimiv okras modelira- nih izrastkov, v kombinaciji z žlebovi in odtis šila (sl. 51, 52). Najpogosteje je keramično posodje iz Brezja okrašeno z žleblje- 49 Obdelava površine po posameznih stratigrafskih enotah. njem (17 %), razmeroma pogosta sta tudi kombinacija vreza in odtisa šila oziroma različno oblikovani čepi (10,6 %). Nekoliko a ka ja ja redkejše so jezičaste in ovalne bradavice ter odtisi šila, ki za- otran otran vzemajo po 8,5% delež okrašene keramike. Keramika, okrašena ja/ grob ja/ glad ja/ ja/ an a n a n s krožnimi bradavicami, predstavlja 6,4 %, ostali načini kraše- ka an otran n otran jen n jen nja posodja in ostalih kramičnih izdelkov pa so zastopani le s po ja ja ka a ka n ran ran an a n an ka zu a zu n n enim ali po dvema primerkoma (slednji npr. brazdast vrez in od- eoh eoh zelo glad glad grob glad zu grob zu glad n grob n tis prsta; sl. 51, 52). SE 1245 0 3 0 0 0 0 0 SE 1245/SE 1189 0 1 0 0 0 0 0 SE 1189 0 2 0 0 0 0 0 SE 1176 0 0 0 0 0 1 0 54 Zelo primerljiv delež okrašene lončenine (16,3 %) je bil ugotovljen SE 1160 0 0 0 1 1 0 1 tudi na Turnišču v arheoloških kontekstih z neprimerno številčnejši- mi keramičnimi zbiri (Tomaž 2012, 275, 276), kar nakazuje, da lah- SE 1193 0 1 0 0 0 0 0 ko tudi na primeru Brezja, kljub precejšnjemu uničenju arheoloških SE 1061 0 1 0 0 0 0 0 ostalin, delež okrašene lončenine razumemo kot povsem realnega. SE 1239 0 1 0 0 0 0 0 SE 1016 0 3 0 0 0 0 0 SE 1255 0 0 1 0 0 0 0 50 Delež okrašene lončenine. SE 1283 0 2 1 1 2 1 0 okrašen 47 SE 1038 0 1 0 0 0 0 0 neokrašen 208 SE 1248 0 1 0 0 0 0 0 SE 1166 0 1 0 0 0 0 0 SE 1093 0 1 0 0 0 0 0 51 Načini izdelave okrasa. SE 1214 0 1 0 0 0 0 0 pravi vrez 1 SE 1277 0 1 0 0 0 0 0 žlebljenje 8 SE 1434 1 2 3 0 0 0 0 kanelure 1 SE 1323 0 1 1 1 0 0 0 brazdast vrez 2 SE 1113 0 1 0 0 0 0 0 odtis prsta 2 SE 1241 0 0 1 0 0 0 0 odtis nohta 1 SE 1047 0 1 2 0 0 0 0 odtis šila 4 SE 1211 0 2 1 0 0 0 0 odtis nohta, odtis šila 1 SE 1040 0 2 0 0 0 0 0 vrezi, odtis šila 5 SE 1119 0 0 0 1 0 0 0 vrez, odtis prsta 1 SE 1174 0 1 0 0 0 0 0 žlebovi, odtis nohta 1 SE 1213 0 1 0 0 0 0 0 ovalna bradavica, odtis nohta 1 SE 1215 0 1 0 0 0 0 0 žlebovi, odtisi šila, ovalna bradavica 1 SE 1294 0 2 0 0 0 0 0 modelirani izrastki, žlebovi, odtis šila 1 SE 1007 0 14 12 0 0 2 0 krožna bradavica 3 SE 1326 0 10 5 3 4 0 1 krožna ploščata vodoravno predrta bradavica 1 SE 1267 0 39 12 1 7 1 0 ovalna bradavica 4 SE 1034 0 9 6 1 2 0 1 jezičasta bradavica 4 SE 1000 1 39 17 7 2 3 1 čep 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 123 52 Načini izdelave okrasa po posameznih stratigrafskih enotah. ta i, oh a o ov ln tis n oravn ta tis šila oh rsta avica avica tis n avica, od tisi šila, ova avica avica ta ta, od i izrastki, žleb rad rad je tis šila tis p rad rad loščata vod rad re ast vrez rsta oh oh i, od a b i, od a b a p a b ljen elu ov ov avica eliran rta b tis p tis n tis šila tis n ln tis šila ln ravi vrez razd rad od red eokrašen p žleb kan b od od od od vrezi, od vrezi, od žleb ova žleb b m od krožn krožn p ova jezičasta b čep n SE 1245 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 SE 1245/SE 1189 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1189 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 SE 1176 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1160 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 SE 1193 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1061 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1239 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1016 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 SE 1255 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1283 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 SE 1038 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1248 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1166 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1093 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SE 1214 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1277 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 SE 1434 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 SE 1323 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 SE 1113 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1241 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1047 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 SE 1211 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 SE 1040 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 SE 1119 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1174 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1213 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1215 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1294 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 SE 1007 0 2 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 22 SE 1326 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 22 SE 1267 1 0 0 0 1 0 1 1 2 1 0 0 1 1 1 0 0 2 1 47 SE 1034 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 15 SE 1000 0 5 0 0 1 0 1 0 2 0 0 1 0 0 1 0 1 0 2 56 Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 124 Antropološka analiza žganih kostnih ostankov Tatjana Tomazzo Ravnik Staroslovanski grob; grob 1; PN 1071; SC 1040 Zaključki Prejeta vsebina v vrečki je imela skupno težo 264,40 g. Kostni Analizirani ohranjeni žgani fragmenti nam ne omogočajo dolo- material je svetlo rjave barve, kar nakazuje na temperaturo ob čiti spola osebe. Lahko le opredelimo približno starost ob času sežigu okoli 300 stopinj. Material smo presejali skozi serijo treh smrti. To je verjetno obdobje juvenis (14–20 let), kar nam kažejo sit v velikostnih razredih več kot 10 mm, več kot 5 mm, več kot ohranjene suture, gracilnost delčkov in stanje pars petrosuma. V 2 mm. Ostanka je malo in predstavlja svetlo rjav pesek in kostni grobni enoti je bila shranjena najmanj ena oseba. drobir. Izvedli smo makroskopsko analizo in posamezno skupino razdelili na delčke, ki pripadajo lobanji, hrbtenici, trupu in dol- gim kostem. Uporabljena je bila standardna metodologija. Rezultati Skupina velikosti delčkov nad 10 mm (teža 58,20 g) Cranium (16,00 g) Ohranjenih je 21 malih fragmentov, ki dajejo vtis gracilnosti. Večinoma je ohranjena ali lamina externa ali lamina interna. Največja izmerjena debelina je 3,1 mm. Med delčki smo identificirali: - fragment pars petrosum (2,2 cm); je srednje velik in kaže zna- ke odrasle kosti, - fragment dorzalne stene mandibule s tremi alveolami (2,2 cm), - fragment s suturo, ki je dobro vidna. Ostali delčki so nedoločljivi. Columna vertebralis, thora × (0,20 g): - 1 mali gracilen fragment vretenca (2,0 cm), - 1 mali fragment rebra (2,3 cm). Fragmenti dolgih cevastih kosti (42,00 g): - 44 delčkov korpusov s tankimi stenami, velikosti od 1,2 cm do 4,3 cm, - 4 delčki epifiz ( spongiosa) v velikostih od 1,3 cm do 1,8 cm. Nedoločljivo. Skupina velikosti delčkov med 10 mm in 5 mm (teža 64,20 g) Cranium (0,20 g): - Nedoločljivi delčki razen enega malega fragmenta mandibule z eno ohranjeno alveolo in delčka z dobro vidno suturo, - fragmenti dolgih cevastih kosti (64,00 g), - drobni delčki korpusov in 4 drobni delčki epifiz, - nedoločljivo. Skupina delčkov med 5 mm in 2 mm (128,00 g) Nedoločljivo. Tanke stene. Drobci, manjši od 2 mm (14,00 g) Drobci kosti in pesek. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 125 Radiocarbon 14C analysis 53 KIA 31889 Brezje, SE 1279, SC 1011, carbon. Pieter Meiert Grootes, Marie-Josée Nadeau The samples were checked and mechanically cleaned under the microscope. The residual material was then extracted with 1 % HCl, 1 % NaOH at 60 °C and again 1 % HCl. The combustion to CO2 of all fractions was performed in a closed quartz tube together with CuO and silver wool at 900 °C. The sample of CO2 was reduced with H2 over approx. 2 mg of Fe powder as a catalyst, and the resulting carbon/iron mixture was pressed into a pellet in the target holder. The 14C concentration of the samples was measured by compar- ing the simultaneously collected 14C, 13C, and 12C beams of each sample with those of Oxalic Acid standard CO2 and coal back- ground material. Conventional 14C ages were calculated accord- ing to Stuiver and Polach (1977, 355) with a δ13C correction for iso- Fraction Corrected pMC Conventional Age δ 13C(‰) topic fractionation based on the 13C/12C ratio measured by our Charcoal, Alkali 53.58±0.16 5015 ± 25 BP -23.12 ± 0.35 residue, 5.4 mg C AMS-system simultaneously with the 14C/12C ratio. (Note: this δ13C includes the effects of fractionation during graphitization and in the AMS-system and, therefore, cannot be compared with δ13C 54 KIA 31887 Brezje, SE 1275, SC 1010, carbon. values obtained per mass spectrometer on CO2.) For the determination of our measuring uncertainty (stand- ard deviation σ) we observed both the counting statistics of the 14C measurement and the variability of the interval results that, together, make up one measurement. The larger of the two is adopted as measuring uncertainty. To this, we added the uncer- tainty connected with the subtraction of our “blank”. The quot- ed 1σ uncertainty is thus our best estimate for the full measure- ment and not just based on counting statistics. “Calibrated” or calendar ages were calculated using “CALIB rev 4.3” (Data set 2:1998 decadal atmospheric data; Reimer et al. 1998, 1041–1058). The samples were clean and did not yield humic acids, mobile alkali soluble compounds present in soils, during preparation. They were also carbon rich, as would be expected from good charcoal samples with carbon contents ranging from 40 to 54 % Fraction Corrected pMC Conventional Age δ 13C(‰) by weight. All the samples gave enough carbon and produced Charcoal, Alkali 54.18±0.18 4925 ± 25 BP -26.47 ± 0.18 residue, 5.4 mg C sufficient ion beam during the AMS measurement. The 13C val- ues lie in the normal range and thus far the results are reliable. Unfortunately, the 14C concentration of sample KIA 31890 falls 55 KIA 31888 Brezje, SE 1214, SC 1007, carbon. within the 14C age plateau caused partly by fossil fuel burning (Suess effect), and partly by an increase in solar activity after the Maunder sunspot minimum, and it is not possible to accurately determine the growth period of the sampled wood within the wide calendar age: AD 1680–AD 1930. It is very unlikely that the sample is older than 1680 AD, but it is even more unlikely that the sample is from the second half of the 20th century. The cremated bone sample KIA 31886 first was treated with 1 % HCl for one hour and then with concetrated HCl for 30 minutes, until half of the material was removed. The residual material was dried and then crushed down to pieces of 0.5 to 2 mm. The CO was liberated from the sample with 60 % phosphoric acid at 2 90 °C. To remove sulphur compounds, the sample gas was sealed in a quartz tube together with CuO and silver wool and combu- sted at 900 °C for 4 h. *References for calibration: Fraction Corrected pMC Conventional Age δ 13C(‰) The calibrated age is according to »CALIB rev 4.3« (Data set 2) Charcoal, Alkali 82.23 ± 0.25 1570 ± 25 BP -25.35 ± 0.20 residue, 5.3 mg C (Stuiver et al. 1998, 1041–1083). Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 126 56 KIA 31886 Brezje, PN 1071, SC 1040, bone. Paleobotanične raziskave Metka Culiberg Z arheološkega najdišča Brezje je bil analiziran iz izkopanega se- dimenta izbran rastlinski material. Večinoma so bili to le drobci oglja in nepooglenela semena. Najdišče je ležalo tik pod površjem njivskih površin, arheološke najdbe pa kažejo na večkratno po- selitev, prvo že v bakreni dobi (1. faza), nato v mlajši železni dobi (2. faza) in še v srednjem veku (3. faza). Tako so razdeljeni tudi re- zultati analiz v tabelah. Določanje vrstne pripadnosti oglja je bilo bolj ali manj težavno zaradi majhnosti in slabe ohranjenosti ve- čine primerkov, pri čemer smo si pomagali z ustrezno literatu- ro: Grosser (1977) in Schweingruber (1978) in za semena: Bertsch (1941), Bojňanský in Fargašová (2007) in z lastno zbirko semen. Fraction Corrected pMC Conventional Age δ 13C(‰) Cremated bone 83.23 ± 0.27 1475 ± 25BP -23.37 ± 0.19 Oglje carbonate, 4.8 mg C Skupno je bilo analiziranih 528 primerkov oglja (sl. 59). 57 KIA 31891 Brezje, SE 1293, SC 1014, carbon. Ugotovljenih je bilo 10 drevesnih vrst, večinoma listastega drev- ja. Od iglavcev je bil ugotovljen le bor ( Pinus), pri 8 primerkih pa je bilo zaradi poškodovane lesne strukture mogoče ugotovi- ti le pripadnost iglastemu lesu, ne pa tudi vrsti. Nekaj primerkov je bilo popolnoma nedoločljivih. Največ oglja je pripadalo hra- stu ( Quercus) in jesenu ( Fraxinus), razmeroma veliko tudi brezi ( Betula). Bukev ( Fagus), gaber ( Carpinus), brest ( Ulmus), javor ( Acer) in vrba ( Salix) so bili zastopani le z nekaj primerki oglja. Zastopanost vrst pa se nekoliko razlikuje v posameznih arheo- loških obdobjih. V vzorcih iz prazgodovinskega obdobja s 63 od- stotki prevladuje oglje jesena ( Fraxinus), oglja hrasta ( Quercus) je okoli 18, breze ( Betula) okoli 14 in javor ( Acer) 1 odstotek. 59 Rezultati analize oglja. s su su Fraction Corrected pMC Conventional Age δ s 13C(‰) s in s la s vec oločljivo ercu u u g xin u u lm lix la ed Charcoal, Alkali 88.68 ± 0.29 965 ± 25 BP -24.38 ± 0.17 SE Faze Qu Fa Carp Fra U Acer Aln Betu Sa Pin Ig N residue, 6.0 mg C 1015 1 1016 1 1 3 58 KIA 31890 Brezje, SE 1281, SC 1012, carbon. 1174 1 1 6 15 1 6 1176 1 1 1? x 1233 1 20 1245 1 2 1249 1 4 1275 1 130 1279 1 1 27 3 1283 1 16 7 2 4 1360 1? xxx 1361 1? xxx 1214 2 25 1267 2 3 3 1 1277 2 20 1 xxx 1293 2 105 16 1434 2 1 1281 3 9 2 2 2 Fraction Corrected pMC Conventional Age δ 13C(‰) 1305 3 8 1 5 1 5 2 4 Charcoal, Alkali 98.63 ± 0.28 110 ± 25 BP -26.53 ± 0.20 1311 3 23 4 1 1 16 1 1 3 6 residue, 5.7 mg C 1415 3 2 1 2 Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 127 60 Rezultati analize semen. tudi danes na površinah, pod katerimi so bila odkrita najdišča. Med najpogostejšimi so metlikovke ( Chenopodiaceae), dresnov- ers. er. p ceae ed s ke ( Polygonaceae), grašice ( Vicia sp.), preslice ( Equisetum sp.) in m u ia ifra u loa m tea . th od številne druge. Pozornost pa so vzbujale predvsem pečke vin- on ica h och s op u in aran isetu oločljivo krecije en u ske trte, ki so bile prav tako najdene v večini najdišč, zato je bila ed SE Faze Vitis vin Polyg Veron Vicia lu Vicia sp Ech Setaria Am Ch Eq Coryl n Kon dana pobuda za njihovo radiokarbonsko datiranje. Izkazalo 1015 1 3fr. se je, da gre za pravilno domnevo, saj je bila ugotovljena sta- 1016 1 1 1 1 rost pečk vinske trte, ki so izvirale iz plasti dveh različnih arhe- 1174 1 3 1 2 1 oloških obdobij z najdišča Grofovsko pri Murski Soboti, le okoli 1193 1 2 2 50 let (Culiberg 2013). Edina najdba, ki bi bila morda lahko soča- 1233 1 1 1 sna s prazgodovinsko naselbino, so trije fragmenti lupine lešnika 1275 1 1 1 1 13 1 ( Corylus), vendar bi bila tudi v tem primeru potrebna potrditev z 1279 1 1 2 7 12 radiokarbonskim datiranjem. Pooglenelih semen žitaric ali dru- 1283 1 4 gih kultiviranih rastlin tu ni bilo, okrogla zrnca, velikosti 1–2 mm, 1360 1 1 1 pa so bila le drobne konkrecije. 1214 2 1 1277 2 4 2 1 1 1 41 4 1293 3 1 1 23 1305 3 1 2 3 1 1311 3 4½ 119 3 1 1415 3 4 2 Nasprotno pa v vzorcih iz srednjega veka s 73,7 % prevladuje oglje hrasta, medtem ko je oglja jesena le še 14 % in breze okoli 11 %. Druge drevesne vrste tu niso zastopane. V vzorcih novove- ške in mlajše starosti še vedno prevladuje oglje hrasta z 28,4 %, oglja jesena in breze pa je že zelo malo. Z 18,1 % je zastopano oglje jelše ( Alnus), s slabimi 13 % oglje bora ( Pinus), 8 odstotkov pa je oglja gabra ( Carpinus). Glede na skromno vsebino lesnega oglja bi težko rekonstruira- li gozdno oziroma drevesno vegetacijo v okolici najdišča. Poleg tega z analizo oglja, v nasprotju s pelodno analizo, ki natančneje zabeleži vegetacijo širšega območja, ugotovimo le tiste drevesne vrste, katerih les je človek izbral in uporabil za določene namene in so tam zagotovo uspevale. Kljub temu bi morda lahko sklepa- li, da je bil še v eneolitiku tu pogostejši jesen, ki pa ga je sčaso- ma, morda zaradi prekomerne izrabe, zamenjal hrast. Zanimiva je tudi razmeroma dobra zastopanost oglja breze, kar bi na nje- no prisotnost kazalo tudi ledinsko ime Brezje. Jelša, bor in gaber pa naj bi se tu naselila šele v najmlajšem obdobju. Semena Vsa semena, ki smo jih dobili v analizo, so bila nepooglenela in menimo, da so recentna, kajti v številnih arheoloških najdiščih s Prekmurja in tudi z Dravskega polja so zastopane bolj ali manj iste zeliščne vrste, od travniških, plevelnih, ruderalnih do mo- kriščnih vrst (sl. 60). Poleg tega so te vrste enako prisotne tako v prazgodovinskih kot tudi mlajšedobnih plasteh, uspevajo pa Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 128 Literatura BALEN, J. 1997/98, Nalazište Lasinj- ČATAJ, L. 2009, Retz-Gajary kultura. FRENZEL, B., M. PECSI in A. A. VELIC- HORVÁTH, L. A. in K. H. SIMON 2003, ske kulture u Dubrancu. – Vje- – V: L. Čataj (ur .), Josipovac Pu- KO 1992, Atlas of Paleoclimates Das Neolithikum und die Kup- snik Arheološkog muzeja u Za- nitovački – Veliko polje 1, Zašti- and Paleoenvironments of the ferzeit in Südwesttransdanu- grebu 3, 13–31. tna arheološka istraživanja na Northern Hemisphere: Late Plei- bien, Siedlungsgeschichte und BARNA, P. J. in E. KREITER 2006, trasi autoceste A5, Eneolitičko, stocene-Holocene. – Stutgart. Forschungsstand. – Inventa- Középső rézkori települések Za- brončanodobno i srednjovje- GROSSER, D. 1977, Die Hölzer Mittele- ria Praehistorica Hungariae 8, laegerszeg-Andráshida, Gébár- kovno naselje, Zagreb, 23–103. uropas. Ein mikrophotographi- Budapest. ti-tó (II.) lelőhelyen, Előzetes DIMITRIJEVIĆ, S. 1961, Problem ne- scher Lehratlas. – Berlin. –. 2004, Kupferzeitliche Siedlun- közleménzy. – Zalai Muzeum olita in eneolita u sjeverozapa- GUŠTIN, M. 1976, Poročilo o izko- gen auf dem Fundort Dobri – Al- 15, 47–92. dnoj Jugoslaviji. – Opuscula ar- pu kulturnih slojev v Levako- só-mező. – Zalai Múzeum 13, BEKIĆ, L. 2006, Zaštitna arheologija chaeologica 5, 5–78 . vi jami. – Arheološki vestnik 27, 55–118. u okolici Varaždina. Arheološka –. 1979a, Lasinjska kultura – V: A. 260-282. ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna istraživanja na autocesti Za- Benac (ur.), Praistorija jugosla- –. 2005, Savska skupina Lengyel- grobišča I: grobne celote iz De- greb–Goričan i njezinim prila- venskih zemalja III, Eneolitsko ske kulture. – V: M. Guštin (ur.), želnega muzeja Joanneuma v znim cestama. – Zagreb. doba, Sarajevo, 137–181. Prvi poljedelci, Savska skupina Gradcu. – Katalogi in Monogra- BELAK, M., A. PLETERSKI in T. KNIFIC –. 1979b, Retz-Gajary kultura. – V: lengyelske kulture, Koper, 7–22. fije 32, Ljubljana. 2008, Katalog predmetov – V: A. A. Benac (ur.), Praistorija jugo- GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, –. 2000, Poetovio, zahodna grobi- Pleterski, Zgodnjesrednjeveška slavenskih zemalja III, Eneolit- Oblike in kronologija zgodnje- šča II: grobne celote iz Deželne- naselbina na blejski Pristavi. sko doba, Sarajevo, 343–365. srednjeveške lončenine na Novi ga muzeja Joanneuma v Grad- Najdbe, Opera Instituti Archae- DJURIĆ, B. 2006, MP 03 Cogetinci– tabli pri Murski Soboti. – V: M. cu. – Katalogi in Monografije 33, ologici Sloveniae 14, Ljubljana, Radmožanci, pododsek Beltin- Guštin (ur.), Zgodnji Slovani: Ljubljana. 171–227. ci–Lendava. Poročilo o rezulta- zgodnjesrednjeveška lončenina KALICZ, N. 1995a, Die Balaton-Lasi- BERTSCH, K. 1941, Früchte und Sa- tih ekstenzivnega arheološkega na obrobju vzhodnih Alp, Lju- nja Kultur in der Kupferzeit Sü- men. – Handbücher der prakti- pregleda. – Ljubljana (neobja- bljana, 46–62. dost und Mitteleuropas. – V: T. schen Vorgeschichtsforschung 1, vljeno poročilo). HOMEN, Z. 1990, Lokaliteti lasinjske Kovács (ur.), Neuere Daten zur Stuttgart. DJURIĆ, B., B. KERMAN, I. ŠAVEL, A. kulture na Križevačkom podru- Siedlungsgeschichte und Chro- BOJŇANSKÝ, V. in A. FARGAŠOVÁ 2007, PLESTENJAK in R. MASARYK 2006, čju. – Arheološka istraživanja u nologie der Kupferzeit des Kar- Atlas of seeds and fruits of Cen- MP 03/2 Beltinci–Lendava. Po- Podravini i Kalničko-Bilogor- patenbeckens, Inventaria Prae- tral and East-european flora. ročilo o rezultatih arheološkega skoj regiji, Izdanja HAD 14, Za- historica Hungariae 7, Budapest, The Carpathian Mountains Regi- pregleda na potencialnem naj- greb, 51–68. 37–49. on. – Dordrecht, Springer. dišču Brezje. – Ljubljana (neo- HORVAT, M. 1999, Keramika. Teh- –. 1995b, Letenye-Szentkereszt- BONDÁR, M. 2005, The Cooper Age bjavljeno poročilo). nologija keramike, tipologi- domb: ein Siedlungsplatz der Settlement at Zalabaksa. – An- DULAR, J. 2001, Neolitska in eneo- ja lončenine, keramični arhiv. Balaton-Lasinja-Kultur. – V: T. taeus 28, 271–283. litska višinska naselja v osrednji – Ljubljana. Kovács (ur.), Neuere Daten zur BRUKNER, O. 1981, Rimska kerami- Sloveniji. – Arheološki vestnik –. 2010, Makroskopska analiza ke- Siedlungsgeschichte und Chro- ka u jugoslovenskom delu Do- 52, 89–106. ramičnega zbira z Goric. – V: A. nologie der Kupferzeit des Kar- nje Panonije. – Dissertationes et DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV Plestenjak, Gorice pri Turnišču, patenbeckens, Inventaria Prae- Monographiae 24 , Beograd. 2009, Sledovi poznolatenske AAS 12, Ljubljana, 129–135. historica Hungariae 7, Budapest, CULIBERG, M. 2010, Paleobotanične poselitve v Ormožu. – Arheološki HORVÁTH, L. A. 2002, Die Siedlung der 61–106. raziskave. – V: A. Plestenjak, Go- vestnik 62, 159–193. Balaton-Lasinja-Kultur in Zala- KAVUR, B. 2005, Kamnita orodja na rice pri Turnišču, AAS 12, Ljublja- DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. egerszeg- Andráshida, Friedhof najdišču Čatež-Sredno polje. – na, 127–128. TECCO HVALA 1991, Utrjena praz- (Komitat Zala, Ungarn). – Antae- V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, –. Analiza paleobotaničnega ma- godovinska naselja v Mirenski in us 25, 255–282. Savska skupina lengyelske kul- teriala. – V: M. Novšak, E. Lazar Temeniški dolini. – Arheološki ture, Koper, 131–144. in S. Sankovič, Grofovsko 1, AAS, vestnik 42, 65–198. Ljubljana (v tisku). DURMAN, A. 1982, Prilog stratificira- nju Kevderc-Hrnjevac tipa Retz- Gajarske kulture. – Opuscula ar- chaeologica 7, 37–54. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 129 –. 2006, Prazgodovinsko naselje v LOSERT, H. 1993, Die früh- bis ho- PING, C. L., G. J. MICHAELSON, J. KIM- STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik Zagoncah. – V: A. Tomaž (ur.), Od chmittelalterliche Keramik in BLE, Y. L. SHUR in D. A. WALKER – arheološko najdišče. – V: A. Sopota do Lengyela, prispevki o Oberfranken. – Zeitschrift für 2002, Morphogenesis of soils Tomaž (ur.), Od Sopota do Len- kamenodobnih in bakrenodob- Archäologie des Mittelalters 8, associated with frost boils. – gyela, prispevki o kamenodob- nih kulturah med Savo in Dona- Köln, Bonn. Eos, Transactions, American Ge- nih in bakrenodobnih kultu- vo, Koper, 109–112. MARKOVIĆ, Z. 1994, Sjeverna Hr- ophysical Union 83. rah med Savo in Donavo, Koper, KAVUR, B., A. TOMAŽ in Z. MILEUSNIĆ vatska od neolita do bronča- PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika 195–201. 2006, Sodolek - naselje bakre- nog doba. Problem kontinuiteta emonskih nekropol. – Disser- STUIVER, M. in H. A. POLACH 1977, Di- ne dobe. – V: A. Tomaž (ur.), Od stanovništva i kultura sjever- tationes et monographiae 20, scussion: reporting of 14C data. – Sopota do Lengyela, prispevki o ne Hrvatske od ranog neoli- Beograd. Radiocarbon 19 (3), 355–63. kamenodobnih in bakrenodob- ta do početka brončanog doba. PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Tur- STUIVER, M., P. J. REIMER, E. BARD, J. nih kulturah med Savo in Dona- – Koprivnica. nišču. – AAS 12, Ljubljana. W. BECK, G. S. BUR, K. A. HUGHEN, vo, Koper, 121–128. –. 1976, Problem eneolita u Našič- RUTTKAY, E. 1995 (1999), Spätneo- B. KROMER et al. 1998, INT-CAL98 KERMAN, B. 2008, Zgodnjeslovan- koj regiji. – Arheološki vestnik lithikum. – V: E. Lenneis, C. Ne- radiocarbon age calibration, ske najdbe z nadišča Pod Ko- 27, 42–67. ugebauer-Maresch in E. Rutt- 24.000 cal B.P. – Radiocarbon tom-sever pri Krogu. – V: M. Gu- MEDUNA, J. 1980, Die latenzeitlichen kay (ur.), Jungsteinzeit im Osten 40, 1041–1083. štin (ur.), Srednji vek: arheološke Siedlungen und Gräberfelder in Österreichs, Wissenschaftliche ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske na- raziskave med Jadranskim mor- Mähren. – Fontes Archaeologiae Schriftenreihe Niederösterreich selbine v Pomurju. – Murska jem in Panonsko nižino, 47–48. Moravicae XI, Brno. 102/103/104/105 (Forschungs- Sobota. –. 2010, Glinena figurica s Kali- NOVŠAK, M. 1997, Šmatevž in Trnava. berichte zur Ur- und Frühgeschi- –. 2006, Prekmurje v mlajši kame- novnjeka pri Turnišču. – Zbornik Najdišči srednjelatenskega časa chte 17), St. Pölten, 108–177. ni dobi. – V: A. Tomaž (ur.), Od soboškega muzeja 15, 49–61. v spodnji Savinjski dolini. – Di- –. 1996, Zur Chronologie der Kan- Sopota do Lengyela, prispevki o –. 2011a, Kotare-Baza pri Murski plomsko delo. Univerza v Lju- zianiberg-Lasinja-Gruppe. – kamenodobnih in bakrenodob- Soboti. – AAS 17, Ljubljana. bljani, Filozofska fakulteta, Od- Archäologie Österreiches 7/2, nih kulturah med Savo in Dona- –. 2011b, Kotare-Krogi pri Murski delek za arheologijo, Ljubljana. 43–47. vo, Koper, 89–94. Soboti – AAS 20, Ljubljana. –. 2007, Naselje: Turnišče, občina: SCHWEINGRUBER, F. H. 1978, Micro- –. 2008, Gornje Njive pri Dolgi Vasi. –. 2011c, Po Kotom-sever pri Kro- Turnišče, ime: Brezje – arheo- scopic Wood Anatomy. – Swiss – AAS 6, Ljubljana. gu. – AAS 24, Ljubljana. loško najdišče Brezje. – Varstvo Federal Institute of Forestry Re- –. 2009, Pod Kotom-jug pri Krogu. –. 2013, Kalinovnjek pri Turnišču. spomenikov 43, 228–229. search birmensdorf. – AAS 7, Ljubljana. – AAS 33, Ljubljana. NOVŠAK, M. in A. PLESTENJAK 2006, SEKELJ IVANČAN, T. in T. TKALČEC 2008, ŠAVEL, I. in M. GUŠTIN 2006, Kultura KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Ke- Poročilo o arheoloških izkopa- Medieval settlements in the Vi- keramike z brazdastim vrezom ramika iz rimskega svetiščne- vanjih na lokaciji Brezje (na trasi rovitica Region of the Drava Ri- v Prekmurju. – V: A. Tomaž (ur.), ga območja v Podkraju pri Hra- AC odseka MP 03 Cogetinci–Rad- ver Basin in the period from 7th Od Sopota do Lengyela, prispev- stniku – Arheološki vestnik 59, možanci, pododsek Beltinci– to the 11th centuries. – V: M. ki o kamenodobnih in bakre- 245–277. Lendava. – Ljubljana (neobja- Guštin (ur.) Srednji vek: arheo- nodobnih kulturah med Savo in LAZAR, E. 2008, Nedelica – zgodnje- vljeno poročilo). loške raziskave med Jadranskim Donavo, Koper, 203–210. srednjeveško selišče. – V: M. Gu- NOVŠAK, M., E. LAZAR in S. SANKO- morjem in Panonsko nižino, ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri štin (ur.) Srednji vek: arheološke VIČ, Grofovsko 1. – AAS, Ljublja- 113–130. Lipovcih 1. – AAS 30, Ljubljana. raziskave med Jadranskim mor- na (v tisku). STRAUB, P. 2006a, Középső rézko- ŠTULAR, B. 2005, Lončenina s kamni- jem in Panonsko nižino, 75–78. PAHIČ, S. 1956, Neolitske jame v ri települées Sormás határában: škega Malega gradu. Izkopava- LEBEN, F. 1963, Materialna kultura Brezju pri Zrečah. – Arheološki Middle Copper Age settlement at nja leta 1992. – Arheološki ve- in izsledki arheoloških izkopa- vestnik 7/2, 227–241. Sormás. – Régészeti kutatások stnik 56, 435–452. vanj v Kevdercu in Lubniški jami. PAHIČ, V. 1983, Zbelovo. – Poroči- Magyrországon 2005: Archaeo- –. 2008, Mali grad visokosrednje- – Poročila, Acta carsologica III, lo o raziskovanju paleolita, ne- logical Investigations in Hunga- veški grad v Kamniku. – Opera 213–274. olita in eneolita v Sloveniji XI, ry 2005, Budapest, 33–60. Instituti Archaeologici Sloveniae 85–142. –. 2006b, Esteregnye-Bozókföld- 15, Ljubljana. je: Eine Siedlung aus dem Ende der mittleren Kupferzeit. – Zalai Múzeum 15, 79–92. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 130 TOKAI, Z. M. 2007, A Balaton-Lasinja VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramič- kultúra lelőhelyei Eszteregnye és no gradivo. – V: I. Lazar, Ilovica Rigyác határában. – Zalai Múze- pri Vranskem, AAS 1, Ljubljana, um 16, 7–24. 86–247. TOMANIČ JEVREMOV, M. 1973, Eneo- WASHBURN, A. L. 1980, Geocryology: litska naselbina na Pavlovskem a survey of periglacial processes vrhu pri Ormožu. – V: Ormož and environments (2nd ed.) . – skozi stoletja, Ormož, 20–31. New York, 128–146. TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in ŽIŽEK, I. 2006a, Eneolitska naselbi- B. KAVUR 2006a, Ormož – Škor- na Hardek. – Sopota do Leng- šičev vrt. – V: A. Tomaž (ur.), Od yela, prispevki o kamenodob- Sopota do Lengyela, prispevki o nih in bakrenodobnih kulturah kamenodobnih in bakrenodob- med Savo in Donavo, Koper, nih kulturah med Savo in Dona- 129–140. vo, Koper, 155–174. –. 2006b, Hajndl pri Ormožu, na- –. 2006b, Neolitske in bakreno- selje bakrene dobe. – V: A. To- dobne najdbe s Ptujskega gradu. maž (ur.), Od Sopota do Lengye- – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do la, prispevki o kamenodobnih Lengyela, prispevki o kameno- in bakrenodobnih kulturah dobnih in bakrenodobnih kul- med Savo in Donavo, Koper, turah med Savo in Donavo, Ko- 141–153. per, 175–194. TOMAŽ, A. 2006, Bakrenodobna na- selbina v Turnišču. – V: A. To- maž (ur.), Od Sopota do Lengye- la, prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Koper, 103–108. –. 2008, Prva dama, Ob odkritju prazgodovinske ženske figurine na Slovenskem. – Koper. –. A. 2010, Gomile pri Lenartu v Slovenskih goricah. – AAS 11, Ljubljana. –. 2012, Turnišče. – AAS 28, Ljubljana. TUŠEK, I., B. KAVUR in A. TOMAŽ 2006, Najstarejša poselitev v Ivankov- cih. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopo- ta do Lengyela, prispevki o ka- menodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Koper, 155–174. VELUŠČEK, A. 2004, Hočevarica. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, Ljubljana. Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 131 Indeks stratigrafskih enot SE stran SE stran SE stran SE stran Plasti 1. faza 2. faza 3. faza SE 1000 36 SE 1015/1016 40 SE 1043/1113 47 Cestišče 1 – SE 1223, SE 1224 50 SE 1002 36 SE 1037/1038 40 SE 1326, SE 1267 47 = 1303, SE 1225 = 1304, SE SE 1007 36 SE 1041/1061 40 SE 1262/1214, SE 1295, 1298 47 1390–1395 SE 1008 36 SE 1093/1094 41 SE 1276/1277 48 Cestišče 2 – SE 1216, SE 1215 50 SE 1029 36 SE 1153/1154 41 SE 1292/1293 48 = 1297, SE 1260 SE 1034 36 SE 1159/1160 41 SE 1433/1434, SE 1323 48 SE 1005/1006 51 SE 1062 36 SE 1165/1166 41 SE 1437/1436, SE 1435, SE 49 SE 1011/1012 51 SE 1114 36 SE 1175/1176 42 1438 SE 1013/1014 51 SE 1244 36 SE 1188/1189, SE 1245 42 SE 1017/1018 52 SE 1294 36 SE 1192/1193 42 SE 1019/1020 52 SE 1375 36 SE 1226/1227 43 SE 1021/1022 52 SE 1376 36 SE 1230/1231 43 SE 1027/1028 53 SE 1377 36 SE 1232/1233, SE 1261 43 SE 1039/1040 53 SE 1380 36 SE 1238/1239 43 SE 1046/1047 54 SE 1381 36 SE 1246/1247, SE 1181 43 SE 1067/1068 53 SE 1383 36 SE 1248/1249 43 SE 1075/1076 53 SE 1385 36 SE 1254/1255 44 SE 1085/1086 54 SE 1398 36 SE 1268/1269 44 SE 1095/1096 55 SE 1399 36 SE 1274/1275 44 SE 1101/1102 55 SE 1401 36 SE 1278/1279 45 SE 1103/1104 55 SE 1402 36 SE 1282/1283 45 SE 1118/1119 56 SE 1405 36 SE 1355/1354 45 SE 1127/1128 54 SE 1406 36 SE 1167/1168 56 SE 1407 36 SE 1173/1174 56 SE 1177/1178 57 SE 1179/1180 57 SE 1210/1211 58 SE 1212/1213 58 SE 1219/1220 58 SE 1221 =1302/SE 1222 = 58 1301 SE 1240/1241 59 SE 1252/1253 59 SE 1256/1257 59 SE 1258/1259 60 SE 1263/1264 60 SE 1284/1285 60 SE 1286/1287 60 SE 1289/1288 61 SE 1306/1305 61 SE 1308/1307 61 SE 1309/1310 61 SE 1312/1311, SE 1411 61 SE 1324/1325 62 SE 1343/1342 62 SE 1347/1346 62 SE 1349/1348 63 Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 132 SE stran SE stran SE stran SE 1353/1352 63 Neopredeljeno SE 1351/1350, SE 1408/1362, SE 1357/1356 64 SE 1003/1004 66 SE 1409/1361, SE 1410/1360 77 SE 1359/1358 64 SE 1023/1024 66 SE 1364/1363 77 SE 1387/1386 63 SE 1025/1026 66 SE 1366/1365 77 SE 1414/1403 64 SE 1030/1031 66 SE 1368/1367 78 SE 1315/1412 64 SE 1032/1033 67 SE 1370/1371 76 SE 1416/1415 65 SE 1035/1036 67 SE 1374/1373 76 SE 1418/1417 63 SE 1042/1112 67 SE 1389/1388 78 SE 1420/1419 64 SE 1044/1045 67 SE 1397/1396 77 SE 1424/1423 65 SE 1048/1049 68 SE 1400 78 SE 1432/1431 65 SE 1050/1051 68 SE 1421 79 SE 1053/1054 68 SE 1426/1425 79 SE 1059/1060 69 SE 1428/1427 79 SE 1063/1064 68 SE 1430/1429 79 SE 1065/1066 69 SE 1069/1070 69 SE 1077/1078 69 SE 1079/1080 70 SE 1081/1082 70 SE 1083/1084 70 SE 1097/1098 70 SE 1106/1107 70 SE 1108/1109 71 SE 1110/1111 71 SE 1115/1116 71 SE 1125/1126 71 SE 1131/1128 72 SE 1133/1134 72 SE 1135/1136 72 SE 1137/1138 72 SE 1139/1140 73 SE 1155/1156 73 SE 1157/1158 73 SE 1163/1164 74 SE 1171/1172 74 SE 1182/1183 74 SE 1194/1195 75 SE 1196/1197 75 SE 1198/1199 75 SE 1200/1201 75 SE 1202/1203 75 SE 1206/1207 75 SE 1217/1218 75 SE 1242/1243 75 SE 1280/1281 76 SE 1332/1333 76 SE 1341/1340 76 SE 1345/1344 76 Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 133 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. Kam . št. 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. št. muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 3 0 2 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 2 3 2 5 0 0 2 0 0 0 2 0 0 3 2 2 3 2 0 0 0 2 0 0 0 i. št. Steklo . št. 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 1 2 1 3 0 0 1 0 0 0 1 0 0 2 1 1 2 1 0 0 0 1 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 2 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 3 0 0 3 0 0 2 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 2 0 0 0 0 2 0 0 3 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 i. št. Plastika . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 0 0 0 1 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 ica i. št. Pečn . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. a glinn žga 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O . št.d at. .d 0 13 7 0 10 7 5 3 0 8 3 3 0 8 7 23 5 2 3 15 13 10 7 3 7 8 0 0 2 13 8 7 2 5 8 2 7 2 3 10 8 15 2 7 2 8 8 3 5 7 18 10 3 3 5 5 8 5 0 12 17 12 10 7 0 5 3 2 5 12 15 18 12 15 8 3 5 3 8 25 i m i. št. enbd laj. ob 4 3 2 0 5 2 7 3 1 2 9 4 6 4 2 0 1 8 5 4 1 4 1 2 6 5 9 1 4 1 5 6 2 2 3 3 5 3 0 6 4 0 3 2 1 3 7 9 3 2 5 ra m . št. 0 4 2 0 3 2 0 5 4 4 5 0 3 5 1 5 2 3 4 11 7 10 7 11 7 9 5 2 15 G d .d 3 2 5 3 8 5 5 7 0 2 5 0 3 7 3 7 7 5 3 7 3 8 8 7 7 5 7 3 8 i. št. 10 10 10 23 17 13 10 4 17 12 18 33 15 17 10 17 15 13 12 12 15 13 12 17 15 17 10 12 10 35 30 20 12 12 32 25 27 25 15 15 25 23 3 17 12 15 20 25 15 10 27 17 25 laj. obm . št. 6 3 3 1 7 10 1 3 2 5 8 3 6 3 4 12 10 1 7 11 10 9 3 10 6 0 2 10 4 9 2 4 8 4 7 3 2 4 2 7 9 8 7 5 10 5 9 6 7 4 4 3 4 2 6 21 18 12 7 7 19 15 16 15 9 9 15 14 23 10 7 9 12 15 9 6 16 10 15 d 10 . 0 0 0 3 3 2 0 0 0 0 7 2 0 0 0 0 3 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 2 2 0 0 3 2 5 2 0 2 0 7 0 3 0 0 2 3 3 2 0 3 0 2 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 ika d i. št. m t. ob Kera an . št. 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 4 1 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 1 0 0 2 1 3 1 0 1 0 4 0 2 0 0 1 2 2 1 0 2 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 d .d 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 3 2 3 7 5 2 3 5 0 7 2 0 3 0 3 2 0 0 0 2 0 2 0 0 7 0 0 2 2 8 3 7 0 3 5 7 0 2 0 0 8 0 7 0 0 5 0 5 2 0 2 0 3 2 0 0 2 2 0 0 2 0 2 2 2 3 i. št. 17 15 a zg. ob led rap . št. 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 2 2 3 1 2 3 0 4 1 0 2 0 2 1 0 0 0 1 0 1 0 0 4 0 0 1 1 5 2 10 4 0 2 3 4 9 0 1 0 0 5 0 4 0 0 3 0 3 1 0 1 0 2 1 0 0 1 1 0 0 1 0 1 1 1 2 d reg r o t k a F 2 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 o številon ega p sko število sk d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 retira ejand ršin m v terp 0 0 in ov a n i ž l Do 10 5 5 5 5 10 10 10 10 10 10 10 1 10 10 5 10 10 10 10 5 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 1 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 t s vo i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 atek ltati p a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E od a n l ra i b Z . št. D ezu d i. št. R 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 134 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. Kam . št. 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. št. muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 3 0 2 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 2 3 2 5 0 0 2 0 0 0 2 0 0 3 2 2 3 2 0 0 0 2 0 0 0 i. št. Steklo . št. 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 1 2 1 3 0 0 1 0 0 0 1 0 0 2 1 1 2 1 0 0 0 1 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 2 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 3 0 0 3 0 0 2 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 2 0 0 0 0 2 0 0 3 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 i. št. Plastika . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 0 0 0 1 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 ica i. št. Pečn . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. a glinn žga 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O . št.d at. .d 0 13 7 0 10 7 5 3 0 8 3 3 0 8 7 23 5 2 3 15 13 10 7 3 7 8 0 0 2 13 8 7 2 5 8 2 7 2 3 10 8 15 2 7 2 8 8 3 5 7 18 10 3 3 5 5 8 5 0 12 17 12 10 7 0 5 3 2 5 12 15 18 12 15 8 3 5 3 8 25 i m i. št. enbd laj. ob 4 3 2 0 5 2 7 3 1 2 9 4 6 4 2 0 1 8 5 4 1 4 1 2 6 5 9 1 4 1 5 6 2 2 3 3 5 3 0 6 4 0 3 2 1 3 7 9 3 2 5 ra m . št. 0 4 2 0 3 2 0 5 4 4 5 0 3 5 1 5 2 3 4 11 7 10 7 11 7 9 5 2 15 G d .d 3 2 5 3 8 5 5 7 0 2 5 0 3 7 3 7 7 5 3 7 3 8 8 7 7 5 7 3 8 i. št. 10 10 10 23 17 13 10 4 17 12 18 33 15 17 10 17 15 13 12 12 15 13 12 17 15 17 10 12 10 35 30 20 12 12 32 25 27 25 15 15 25 23 3 17 12 15 20 25 15 10 27 17 25 laj. obm . št. 6 3 3 1 7 10 1 3 2 5 8 3 6 3 4 12 10 1 7 11 10 9 3 10 6 0 2 10 4 9 2 4 8 4 7 3 2 4 2 7 9 8 7 5 10 5 9 6 7 4 4 3 4 2 6 21 18 12 7 7 19 15 16 15 9 9 15 14 23 10 7 9 12 15 9 6 16 10 15 d 10 . 0 0 0 3 3 2 0 0 0 0 7 2 0 0 0 0 3 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 2 2 0 0 3 2 5 2 0 2 0 7 0 3 0 0 2 3 3 2 0 3 0 2 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 ika d i. št. m t. ob Kera an . št. 0 0 0 1 1 1 0 0 0 0 4 1 0 0 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 1 1 0 0 2 1 3 1 0 1 0 4 0 2 0 0 1 2 2 1 0 2 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 d .d 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 3 2 3 7 5 2 3 5 0 7 2 0 3 0 3 2 0 0 0 2 0 2 0 0 7 0 0 2 2 8 3 7 0 3 5 7 0 2 0 0 8 0 7 0 0 5 0 5 2 0 2 0 3 2 0 0 2 2 0 0 2 0 2 2 2 3 i. št. 17 15 zg. obrap . št. 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 1 2 2 3 1 2 3 0 4 1 0 2 0 2 1 0 0 0 1 0 1 0 0 4 0 0 1 1 5 2 10 4 0 2 3 4 9 0 1 0 0 5 0 4 0 0 3 0 3 1 0 1 0 2 1 0 0 1 1 0 0 1 0 1 1 1 2 d r o t k a F 2 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 2 2 2 2 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 o številon d r a d n a t S sko število 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 retira ejan m v d terpin a n i ž l Do 10 5 5 5 5 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 5 10 10 10 10 5 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 t s vo i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E a n l ra i b Z . št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 i. št. 10 11 12 13 14 15 16 d Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 135 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 6 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. Kam . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. št. muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 d 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo . št. 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 d 2 2 0 2 0 3 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Plastika . št. 1 1 0 1 0 2 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 38 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 ica i. št. Pečn . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 4 d a 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. a glinn žga 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 17 O . št.d at. .d 18 7 5 7 5 17 5 3 0 0 5 10 5 7 8 2 3 2 3 0 23 10 2 7 7 8 18 0 5 7 12 7 0 7 8 22 17 0 2 25 12 13 7 8 7 i m i. št. enbd laj. ob 3 2 0 0 3 1 2 1 2 0 6 1 4 3 4 7 4 0 4 5 8 4 5 4 ra m . št. 11 4 3 4 3 10 6 3 4 5 14 4 5 11 0 13 10 0 1 15 7 522 G d .d 0 8 3 8 8 5 8 5 3 7 5 7 8 5 5 3 i. št. 25 28 27 23 23 13 25 30 22 18 10 23 13 25 20 12 22 10 12 15 10 15 18 12 10 13 15 12 18 laj. obm . št. 17 14 14 8 15 18 13 11 6 8 12 0 7 13 5 2 5 6 7 9 6 5 9 11 3 7 6 8 5 3 9 7 2 4 3 4 11 5 3 3 2 d 15 16 14 15 986 . 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 3 5 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 0 3 0 2 0 ika d i. št. m t. ob Kera an . št. 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 3 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 2 0 1 0 56 d .d 5 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. zg. obrap . št. 3 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 109 r o t k a F 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 o številon d r a d n a t S sko število 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 retira ejan m v d terpin a n i ž l Do 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 t s vo i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 aj a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E p a n l ra i b Z Sku . št. i. št. 17 18 19 20 21 22 23 24 25 d Arheologija na avtocestah Slovenije Brezje pri Turnišču 136 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 6 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. Kam . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. št. muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 d 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo . št. 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 d 2 2 0 2 0 3 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Plastika . št. 1 1 0 1 0 2 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 38 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 ica i. št. Pečn . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 4 d a 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. a glinn žga 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 17 O . št.d at. .d 18 7 5 7 5 17 5 3 0 0 5 10 5 7 8 2 3 2 3 0 23 10 2 7 7 8 18 0 5 7 12 7 0 7 8 22 17 0 2 25 12 13 7 8 7 i m i. št. enbd laj. ob 3 2 0 0 3 1 2 1 2 0 6 1 4 3 4 7 4 0 4 5 8 4 5 4 ra m . št. 11 4 3 4 3 10 6 3 4 5 14 4 5 11 0 13 10 0 1 15 7 522 G d .d 0 8 3 8 8 5 8 5 3 7 5 7 8 5 5 3 i. št. 25 28 27 23 23 13 25 30 22 18 10 23 13 25 20 12 22 10 12 15 10 15 18 12 10 13 15 12 18 laj. obm . št. 17 14 14 8 15 18 13 11 6 8 12 0 7 13 5 2 5 6 7 9 6 5 9 11 3 7 6 8 5 3 9 7 2 4 3 4 11 5 3 3 2 d 15 16 14 15 986 . 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 3 5 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 0 3 0 2 0 ika d i. št. m t. ob Kera an . št. 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 3 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 2 0 1 0 56 d .d 5 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. zg. obrap . št. 3 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 109 r o t k a F 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 o številon d r a d n a t S sko število 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 retira ejan m v d terpin a n i ž l Do 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 t s vo i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 aj a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E p a n l ra i b Z Sku . št. i. št. 17 18 19 20 21 22 23 24 25 d . . Document Outline Brezje pri Turnišču Kazalo Uvod Geološki, geomorfološki in pedološki opis Intenzivni površinski pregled Izkopavanje Potek del Izsledki 1. faza – bakrena doba Stratigrafski opis Opredelitev eneolitskega gradiva Povzetek 2. faza – od mlajše železne dobe do srednjega veka Stratigrafski opis Gradivo Povzetek 3. faza – novi vek in moderni čas Sklep Katalog stratigrafskih enot Plasti 1. faza 2. faza 3. faza Neopredeljeno Katalog najdb 1. faza 2. faza 3. faza Analize Tehnološka makroskopska analiza eneolitskega keramičnega zbira Antropološka analiza žganih kostnih ostankov Radiocarbon 14C analysis Paleobotanične raziskave Literatura Indeks stratigrafskih enot Dodatek