Politični ogled. Avstrijske dežele. Na Dunaju se je do nedelje mudil ruski general Ignatijev in ninogo pogovarjal v imeuu ruskega carja z našim cesavjem in posloval z ministrotu Andrassyjem. Očividno je, da Rusi želijo z Avstrijo iniruo pogoditi se, ker jim Angleži žngajo z vojsko zavolj miru, katerega so z Turkom sklenili. Ali je Ignatijev kaj dosegel ali ue, to se ni prav jasno. Magjarski listi pravijo, da ni nič dosegel, marveč še lc zakrivil, da se bo Avstrija z Angleži združila iu pričela boj proti Rusoni; nemško-judovski turkoljubi pisarijo, da bo Avstrija še nekaj časa inirovala iu potem, ko se bo rusko-angleška vojska začela odločevati na eno ali drugo stran, stopila na bojišče; vendar vladini listi trdijo, da bo Avstrija zasela z vojsko celo Bosnijo, Ilercegovino in Albanijo in tudi železnico smela potegnoti od avstrijske meje do Soluna; razuo tega bi še Srbija in Črnogora morale pri- znati vrhovno oblast Avstrije, srbski vojaki bi morali z Crnogorci vred naiemu cesarju prisegnoti zvestobo in ndanost. No, to je res veliko, tako, da je skoro neverjetno. Vendar tako pišejo vladini listi in ,,Bobemijau še cel6 obžaluje, zakaj nečemo takoj vgiiznoti v te pečene golobe, ki nam sami radi med zobe letijo ? Polovico balkanskega polo- toka v oblast dobiti, to ni mala reč! Sicer se pa tolažijo z tem, da bo Ignatijev še enkrat prišel na Dunaj, to pa še z večjimi obljubami!? — Vojne priprave se vstrajno vršijo naprej; v grad Sig- mundskron pri Bozeuu na Tirolskem spravljajo 14.000 centov streljiva. — Kranjski deželni na- čelnik vitez Kallina je v Gradcu zbolel. — Tirolci so hotli osnovati novo ,,patrijotično (domoljubno) društvo" ; cesarska namestnija je prošujo odbila. — Čebi so se pod dr. Riegerjem zedinili in po svo- jih novinab zopet proglasili, ,,da ne pojdejo v državni zbor, ampak mirno čakajo dobe, ko bodo čehoni j priznane yse jihove narodne in deželne pravice, i katere so tudi sedanji svitli cesar v oktoberski [ diplomi^ 1. 1859. in v posebnem pismu 1. 1871. po- trdili. Čebov nikakor ni strah zastran bodočnosti kot sinov velike družine slovanske, ki nobenega svojih otrok zavrgla ne bo". — Iz Galicije gre velika deputacija v Rim k sv. oSetu Leonu XIII. in Jim bo izročila pismo udanosti podpisano od 150.000 vernih Poljakov. — Minister Stremajer je učiteljskim pripravnikom ukazal, da se morajo orglanja učiti, pripravnišče za učiteljice v Celovcu pa je zapovedal razpustiti; slednja novica je mnogo Ijudi osupuila. — Zbornica poslancev na Dunaju | je sklenilo novo postavo, ki bo bremena dosedanjega ; ukvartirovanja vojakovljudem, katere zadeva, polaj- šala, 7sem pa večje davke naložila, ker se bode za ukvartirovanje več plačevalo in tako stavljenje koBarn pospešilo. Nekateri poslanci so tirjali, naj se vojaki tudi pri nunah smejo ukvartirati; ta predlog je pa bil vendarle od čeravno liberalne večiue zavržen. Res čuda! Tudi so poslanci skle- noli staro nagodbo z Ogersko zopet za 2 meseca podaljšati, ker se zastran nove zbogati ne morejo. > G. dr. Vošnjak je pri tej priliki vladi in njenej ! starcj gardi očital nezmožnost novo nagodbo z Ogersko dognati in povdarjal potrebo, to reč tcm j iz rok vzeti in drugim možem izročiti. Še hujših tožeb i je morala vlada slišati v zbornici gospodov, kder j je grof Rehberg, knez Czartorisky in general Koller tožil o slabem gospodarjenju, grof Leon Thun pa I dokazival, da je Avstrija celo blizu — kride; 102 i milijona bo zopet treba izposoditi. Finančni mini- | ster je pa ugovarjal in rekel, da Avstrija ni blizu i kride! Bog dal, toda razlogi grofa Thuna 80 bili tebtni, uvrgel jib nibče ni! Vnanje države. Sv. oče Leon XIII. so 28. oiarca kardinale zbrali in imeli nagovor (alokucijo), i v ktereni so omenjali slavuo pastirovanje Pija IX. Da so nasledstvo po tolikem niožu sprcjeli, to so j storili, ker so v svoji nagli in soglasni izvolitvi zagledali glas božji. Slovesno so potem papež ob- ljubili, da bodo 780 87ojo skrb obrnili na ohranite^ 87. 7ere in pra^ic katoliske Cerk^e. Potem so molili 7ero in prisegnoli na apostolske določbe ali konstitucije, imeno^ali 11 no7ih škofo7 in naposled amerikanskega nadškofa Mak-Kloskey-ja spiejeli med kardinale. Nemški cesar, stari Slletni Viljelm je 7 Berolinu zbolel. — Francoski liberalci so 7 drža^nem zbora sklenoli 5000 milijono7 dolga drža^i naložiti in z denarjem železnice staviti, kanale delati itd. V resnici pa bocejo s^ojim prijateljem pomagati do zaslužko7 iu dobičko7 na račun da7keplačilce7; to je že tako liberalna na7ada! Zaelepljeno in oropano ljudstvo se pa prepozuo kesa. — Angleški minister Deiby, ki je do sedaj bil za nair z Rusijo, je odstopil, na njego^o me^to je prišel Saliebeiv, ki je za 7ojsko 7net. Tudi angleška kraljica, ob enem indijska cesarica, je Rusom so^ražua in je 7 Indiji dala 7eč milijono7 razglaso7 razdeliti, 7 katerih pra^i, da se Indiji bližajo resni časi in da naj bode 78ak cesarici z^est; ob enem se je 1?0.000 mož poz^alo pod puško z 420 kanoni, neizmeino 7eliko streIjiva in orožja se raz^aža 7 Malto in zadnji čas tudi 7 Kolumbijo in Kanado. Bati se je torej že precej močno, da zarad gnjilega Turka poči S7eto7ni boj med Rusijo in Angleži. Sleduji skušajo pridobiti A^strijo, Italijo, katerej Albanijo ponujajo, potem Grecijo in egipčanskega 7ice-kralja. Turške homatije postajajo čedalje bolj zamotane in namesto komaj sklenjeuega miru žuga U070 krvi preli^anje. Krivi so temu uaj^eč pohlepni Angleži. Jibo^o brodo^je — 6 7elikanskih oklopnic preži celo blizu Carigrada in pazi na 7sako gibanje Ruso7. Vsled tega se tudi ruski car pripra^lja na neizogibni boj. Vsa ruska deželna bramba je poz^ana, 7 Petrogradu je odbajajočim reser7igtom djal sla^ni car: ,,če pridete 7 ogenj, zaupam, da bodete enako hrabii, kakor 7aši to^arisi". Iz Kisenje^a prodirajo šte^ilna krdela 7 Rumunijo, ruska 7ojska na Turškem se zbira ob Dona^u, 7 Sofiji in okoli Carigrada; tukaj je 7se z šancami obdano in slišati je, da so juski vojaki angleške mornarje, ki so prišli 7 87. Štefan gledat in 7ohat, hudo pretepli. V Carigradu so ruski generali najeli 300 hiš in gla^ni stan bo kmalu tje presta^ljen in tedaj bo bržčas počil boj z Angleži, ki bodo mesto začeli z bombami pometati. V Petrogradu so se zbrali poslanci ruskih plemiče7, ki so sklcnoli carju ponuditi 100.000 prosto7oljce7 in 100 milijono7 rublje7. Izpuščanje turških jetniko7 se je naglo usta^ilo. Tnrski sultan je narareč 7 naj^ečji zadregi, ne 76 ali bi z Rusom ali z Angležcm potegnil; najrajse bi miro^al, ali to ni mogoče, in bržčas bodo ra^no Angleži naj^eč krivi, če bo Turčija 7 rusko-angleškem boju popolnem zmleta, kakor iniš med dverua mlinskima kanmoma. Turška ^ojska je zapustila Šumlo in se pobira sedaj tudi iz Varne; Osman-paša sosta^lja no7O 7ojsko 7 Mazlaku in na azijski strani Bosporja; tudi Hercego^ino zapuščajo Turki; 7 Tesaliji se pa hudo bijejo z gceškimi 78taši; 27., 28.,^ 29. maica bil je stiašen boj pred mestom Volo. Še le tretji deu so Turki 78taše razbili ia za njimi vdrli 7 Makiinico in dnige vasi, kder so strašno umarjali iu 7se požigali; tudi angleiki konzul Oble je med ubitimi. Na Kandiji imajo Turki še samo 4 mesta in ob E^fratu so 78tali zoper nje Arabi, podšču7ani od Angleže7, ti grabeži hočejo baje zasesti tudi Egipt, otoke: Ciper, Skiros, Eubejo, in 7 Greciji izbarkati 4 7ojne oddelke! Spomlad bo zopet kakor lani — kr^ava !