SLAVKO MROVLJE: Pedagoški institut učiteljska Dovoljujein si podati svoje borno mnenje k mislim tov. Pibrovca: »O pedagoškem institutu«. tzrazil bi samo svoje veselje, da je našlo to za nas tako važno vprašanje javno razpravo. četudi ni mogoče mevodajna. a vendar bo našla zanirr.anie in Iiovzročala pri tovariših(icali) razmišljanie o tem! Uvodoina naj podam uar pripumb k negaciji VI. letnika učiteljišča. Iz nekaterih razlogov ima tovariš P. mogoče prav, da se mora človek v bolj zrelj dobi odločili za učiteljskj poklic — to ie po absolviranju giinnazije (realka pri tem ne pride v poštev). K besedam, da nesrečen slučaj žene dijake na učiteljišče — naslednje: Za vstop na učiteijišče nai. se zahteva rnala matura (meščanske šole ali 4 razrede srednjih šol) in učKeljišče se logično ne bo sinatralo za »refugius peccatorum«, kakor so ga sinatrali mnogi po pravici pred prevratom. Matura na učiteljišču ie in mora biti enakopravna z ostalimi srednjinij šolami. abiturijente učiteljišč se mora brez nadaljnega sprejeti kot redne slušateljc na filozofsko fakulteto s pravico. da m<<rejo polagati tudi doktorat! Nadalje morajo imeti abiturijent: učiteljisča isto pravico do vstopa v vsako državno sHižbo II. kat. kakor abiturijenti ostalih srednjih šol „,....,.... .« Na učiteljišče naj se uvede kot obvezcn predmet učenje modernega jezika (francoščina), kakor ie na realnih giinnazijab in neobvezen predmet slovanskih jezikov (ruščine, češčine) kakor je bilo neobvezen predmet na gimnazijah petje in risanje. Matura bi se polagala w absolviranju 4 letnikov. Oni abiturijenti učiteljišč, ki bi imeli veselje do učiteljskega poklica, bi obiskovali še pedagoško akademijo v dvoletni dobi na sedežih učiteljišč. Študi.jska doba bi odgovarjala oni na ostalih srednjih šolah (4 1. meščanske šole ali srednje šole + 4 1. na učiteljišču = 8 let. kakor na drugih srednjih solali). - pedagoški krožki, izobrazba. Učitelji. to je absolventi dveletne pedagoške akademije (ali V. in VI. 1. učiteljišča) bi imeli logično pravico. da se ii«i uvrsti v večjo plačilno stopnjo, kot a'biturijente srednjih šol. Sai imajo 2 1. več študija; v obratnem slučaju bj gotovo moje izvajaiije po vse.i pravici naletelo pri naših učiteljskib kandidatih na odpor. češ, zakaj povečati študijsko dobo za 2 leti. Kakor rečeno, s teni bi dvignili izobrazbo učitelja in tudi materijalni položai učitelja. Učiteljski naraščaj bo gotovo po treznih pomislekih umirjen! K reorganizaciji učiteljišča bj -pripomnil še to. da naj se uvedejo tudi obvezna predavanja prosvetnega in pedagoškega značaja in k aktualnim predavanjem višjih letnikov. nai se pritegnejo nižji letniki; s tem bi bile zvezane istočasno vaje v govorništvu. kar učiteli najbolj potrebuje in da naša iičiteljska in kulturna društva ne bodo v zadregi. Dovolim si pri tem tudi par besed k vprašanju nadzornikov. Ponovno je treba poivdariti. da morajo biti sreski referenti iz vrst ljudskošolskih učitelje\r (kar se je po vse.i pravici energično zahtevalo na letošnjem učiteliskem kongresu v Subotici), oblastni inšpektorji za meščanske šole iz vrst meščanskošolskih učiteljev in analogno oblastni inšpektorji za srednje šole iz vrst srednješolskih učiteljev. Preostane nam še vprašanje, kako bi pospešili reorganizacijo? Tovariš P. predlaga »Pedagoški institut«. Da si ga izvojujemo, bi bil jaz misli. da bi oživotvorili »Pedagoške krožke« pri učiteljskih društvih, kj bi bili enoitno organizirani tako. kakor »Narodno-prosvetni odsek« s svojini programotn! Na sedežu Pokrajinskega odbora pedagoških krožkov na.i bi bila ločena pedagoška knjižnica (najbolje na učiteljišču). dostopna tudi učiteljiščnikom. H koncu: Da si osnujemo »Pedagoške krožke« in »Pedagoški institut«, je odvisno v prvi vrsti od nas samih; glede reorganizacije učiteljišč pa od kompetentnih državnih faktoriev!