OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO lil., štev. (.4 Predpisi občinskih ljudskih odborov čb 9f* in 9. člena urediiitvi občin Podlagi 1., 2., 7. ,.,1' ‘osnega zakona o ureantvi onem I; L akrajcv (Ur. list FLRJ št. 26-, 55) in na podlagi 50. člena Za-jj (j^.0 občinskih ljudskih odborih Tratni teto OBČINA VRHNIKA DRUŽBENI PLAN LRS št. 19/52) v zvezi z do-zveznega družbenega plana h5/1956 (Ur. list FLRJ št. 14-l določbami družbenega plana republike Slovenije za leto c 1956 (Ur. list LRS št. 13-43/56) in na 4. odst. 10. člena statuta ob-h Vrhnika je sprejel občinski ljud-ji^or Vrhnika na svoji 10. seji maja 1956 DRUŽBENI PLAN llT~ v‘NE VRHNIKA ZA LETO 1956 # Prvi del ®*Ivoj gospodarstva občine v 1. 1956 I. poglavje Industrija i ^videno je, da se bo celotna jska proizvodnja povečala v $^stri ai»iji l956 za 7"/« napram proizvodni p lytu 1955. 'ritjih tX)sa,neznrh panogah in podati,/' *e predvideva sledeči obseg, / (wvn° sledeče povečanje fizičnega * ^dustrijske proizvodnje: ^ktro Ljubi Ja na-okolica — v, °brat Vrhnika teniške opekarne rjivsirija usnja Vrhnika ^Ljubljana — Obrat finska industrija Ljub-^ hana — Obrat Vrhnika družna žaga Ljubi jan-g »ki vrh — Void 115 dobipi^00 pre<*v‘^<3n'm dohodkom sektor industrije: z do-b’ b) m 114 in dobičkom 88, JT’kiuJI ,}Cra je predvidena z indc- > *^dv,j .0|) naPram letu 1955 ter je zasedba po posameznih Y a) Podjetjih sledeča: ,11 a) p., v Poa.ietjih sledeča: 'lektro Ljubijana-okolica — ,H« b) v[hnika 108. e) i opekarne 109, Lip Oustrija usnja Vrhnika 99, e) lubljana — Obrat Verd 94, rat ii^'1 industrija Ljubljana — L zLrhnika !07, ? žaga Ljubljanski vrh delovne sile sc ujemajo s ?Xa oh nirn indeksom dosega • fizični Vlili','8'1 Proizvodnje po vpraša -Jr u^atn i produktivnosti v letu 1956 a mii,vtP.1955- Ne odgovarja edi-.iji, avka J, Ki industriji, to vsled od-K^ljsk^°vt,likoga števila nadur in i S. 8® dela, ki je bilo v letu k‘‘ *hfvideno povečanje proizvod-i^redvidena realizacija bo ph Pogoji*; z upoštevanjem ale- a) z večjo produktivnostjo dela, b) z boljšo organizacijo dela in samega proizvodnega procesa, c) z boljšim izkoriščanjem, kakor tudi čuvanjem proizvodnih kapacitet, d) z večjo štednjo s surovinami in pomožnim materialom, e) s povečanjem obstoječih kapacitet in posebno f) z boljšo oskrbo električne energije. II. poglavje Kmetijstvo in zadružništvo Predvideva se, da se bo kmetijska proizvodnja z upoštevanjem poljedelstva in živinoreje povečala v letu 1956 za 2°/t napram letu 1955, z upoštevanjem sledečih možnosti in pogojev: a) če bodo ugodne vremenske prilike, t. j. da ne bo poplav na barju ali s-uše na višje ležečih predelih; b) da se izkoristi dosedanja dejavnost in poveča dejavnost obstoječih zadružnih organizacij posebno v pospeševalni službi, službi strojnih odsekov in zatiranja škodljivcev, c) nadaljnje povečanje staleža goveje živine in mlečnosti krav; d) Pojačati službo selekcije in rodovnikov, nadaljevati in izkoriščati dosedanje pridobitve z umetno osemenjevalno službo ter povečati število krav, ki se umetno osemenjujejo, za 20 •/• napram letu 1955. c) Z upoštevanjem povečanja hektarskih donosov njih in travnikov na račun porabljenih količin umetnih gnojil v letu 1955 in doslej izvršenih melioracij. f) Stremeti je, da se kljub spremenjeni politiki regresiranja umetnih gnojil uporabi za leto 1956 vsaj 80"/« lanskoletnih porabljenih količin umetnih gnojil. g) Z upoštevanjem tempa in po-jačanja tempa poenostavljanja kmetijske proizvodnje in preusmeritve živinoreje, prašičjereje in proizvodnje poljedelskih artiklov za vrhniški in ljubljanski trg, z odpravkom velikega števila vrst artiklov v kmetijski proizvodnji. Isti pogoji in smernice veljajo tudi za zadružno posestvo Cankarjevo Verd. Na področju dejavnosti kmetijskih zadrug se predvideva sledeči razvoj in sc postavlja sledeče naloge: a) Kmetijske zadruge, katerih je 8, je organizacijsko urediti in to po vprašanju odsekov in dela, kakor tudi njihove uprave, posebno po vprašanju velike režije. b) Pri organizacijskem urejevanju je urediti vprašanje članstva, katerega je v letošnjem letu nujno povečati za 20 "/• napram letu 1955, to posebno tam, kjer je bil izpad v preteklih letih zaradi slabe organizacije in spornih vprašanj deležev. c) Urediti je organizacijo odkupne in trgovske službe kmetijskih zadrug in doseči to, da so si na tem vse kmetijske zadruge na enakem in enakovredne — pri dobičkih, regresih itd. Razčistiti je vprašanje poslovnih zvez. d) Dolžnost kmetijskih zadrug je, da skrbijo in da se čutijo odgovorne za organizacijsko izvedbo točk a) do g) tega poglavja po vprašanju kmetijstva, da s svojimi zbori zadružnikov, upravnimi odbori in ostalo svojo organizacijo, skrbijo za izvedbo tega. e) Obstoječa in prflobljena finančna sredstva iz dobička, skladov in dotacij je porabiti smotrno v cilju dviganja in ja Čanja moči in vrednosti skupne zadružne imovine in v korist celotne vasi in občine po vprašanju organizacije, raznih obratov, skladišč, strojne službe itd. f) Kljub temu, da kmetijske zadruge pri sestavljanju plana niso upoštevale reorganizacije v odkupu, se predvideva v letu 1956 za 20 "/• povečanje odkupnega in trgovskega prometa kmetijskih zadrug, na podlagi vsaj 80 "/• prevzema odkupa v svoje lastne roke, s čemer se bo tudi ustrezno dvignil dobiček kmetijskih zadrug. III. poglavje Obrtništvo Obrtna proizvodnja je vsa pretekla leta pozitivno naraščala in se jačala, ni pa kljub temu pokrila vseh zahtev in potreb naročnikov in potrošnikov, kakor tudi še ni prišla do primerne i.n solidne medsebojne konkurence. V letu 1956 so dani močni pozitivni pogoji za jačanje in nadaljnjo krepitev obrti, posebno družbenega sektorja, t. j. prav s strani investicij, katerih gotovi del je prešel v občinsko pristojnost in katerih bo v letu 1956 na razpolago skupno za obrt in trgovino v občini, 24 milijonov. V skupnem pregledu družbenega sektorja obrtništva se predvideva za leto 1956 realizacija dohodka 106 in dobička 106, z delovno silo 104 indeksa. napram letu 1955, brez povečanja cen storitvam in uslugam. V skupnem pregledu privatnega sektorja obrtništva se predvideva porast prometa 135 in delovne sile 110 indeksa, napram letu 1955, z zahtevo brez povečanja cen storitvam in uslugam, z upoštevanjem novih obrti in realnejšim zajetjem, odnosno ugotavljanjem celokupnega prometa. Predvideno povečanje bo doseženo: a) Z reanejšo oceno prometa v privatnem sektorju obrtništva, b) na podagi že izdanih In nadaljnjo predvideno izdajo odločb in dovoljenj za uslužnostno In malo drobno obrt, d) s pravilno Investicijsko 'politiko prav na vprašanju povečanja obstoječih kapacitet v družbenem sektorju, brez nepotrebnih visokih investicij in visokih nepotrebnih zadolžitev podjetij, • e) z organizacijo novih obratov družbenega sektorja, s povečanjem sedanjih ter z organizacijsko in delovno ureditvijo že obstoječih. I) z večjo produktivnostjo in koriščenjem obstoječih kapacitet, večjim čuvanjem materiala ter večje delovne discipline, g) z boljšo preskrbo obrti, posebno družbenega sektorja v materialu, h) z boljšo preskrbo družbenega in privatnega sektorja z električno energijo, i) z nadaljevanjem ukrepov in preganjanja šušmarstva in vključevanj« teh v družbeni in privatni sektor. Predvideva se sledeči razvoj blagovnega prometa v občini napram letu 1955, izražen v tisočih, in to ločeno državni in zadružni sektor: a) državni sektor: Promet •/. Dobiček »/. 1955 235.147 100 1510 100 1956 244.552 104 1569 104 b) zadružni sektor: Promet •/o Dobiček •/. 1955 160.707 100 3026 100 1956 167.135 104 3147 104 Brez upoštevanja možnega povečanja prometa in dobička v zadružni trgovini prav na vprašanju vsaj 80°/« zajetja odkupa kmetijskih proizvodov, kar kmetijske zadruge niso predvidevale pri sestavljanju družbenega plana, ter se temu ustrezno končna letna realizacija pokaže primerno višja. Skupno upoštevanje državne in zadružne trgovine, t. j. na notranji trgovini po teritorialnem principu, se predvideva za leto 1956 realizacija 410.099 ali 104 nasproti letu 1955 s 4645 dobička ali 104 nasproti letu 1955 Predvideva se, da se predpiše občinski prometni davek na maloprodajni promet v trgovini na drobno, kateri pa ne sme vplivati na dvig cen. Možnost dviga prometa in izpolnitve postavljenih pogojev in postavljenega plana so možne v sledečem: a) s povečanjem števila vrst artiklov v maloprodajni mreži in večjo možnostjo izbire, b) z organizacijo novih poslovalnic, trgovin ali novimi oddelki z istočasnim povečanjem števila vrst artiklov, posebno po vprašanju prehrane in materiala obrti, c) s solkHejšo in kulturnejšo postrežbo potrošnikov, d) z zbližanjem potrošnika kmečkim proizvajalcem potom trgovske mreže kmetijskih zadrug in odprave vseh nepotrebnih posredovalcev ter vsaj 80 */o zajetjem odkupa kmečkih viškov, e) z rentabilno in koristno naložbo finančnih sredstev svojih skladov, kakor tudi skladov za investicije. V. poglavje Gostinstvo Promet gostinstva, posebno družbenega sektorja, se je vsa leta nenehno dvigal in lo na |M>dlagi ustanavljanja in odpiranja novih gostišč, dotoka turistov, kakor tudi na podlagi boljše in solidnejše možnosti nadaljnjega razvoja v sedanjih kapacitetah, v glavnem izkoriščene, ter se s te strani ne more pričakovati večjega nadaljnjega razvoja in dviga, ker so vse kapacitete v lasti privatnikov, ter je družbeni sektor najemnik, razen manjše vrednosti osnovnih sredstev in drobnega inventarja Predvideva se, da se bo promet družbenega sektorja gostinstva v letu 1956 povečal na 108, z dobičkom 108, ter delovno silo 100 nasproti letu 1955. Pogoji za dosego tega so: a) izboljšati in urediti vprašanje solidne in kulturne postrežbe ter dati še večjo možnost izbire; b) izkoristiti še neizkoriščene kapacitete prostorov za nova gostišča družbenega sektorja; c) perspektivno je delali na tem, da se z investicijsko politiko zaga-rantira družbenemu sektorju gostinstva v čim krajši bodočnosti lastne prostore — lastna gostišča — lastna osnovna sredstva. VI. poglavje Davčna politika A Kmetijstvo: Vsled sprememb v katastru in to po vprašanju urejevanja posestnega stanju in spremembah kultur, 1h> letošnja višina katastrskega dohodka v občini 96% nasproti I. 1955. S predvidenim predpisom občinske doklade v višini 11 do 15% na katastrski dohodek in prištevkom dohodnine po novi davčni lestvici za leto 1956, se predvideva višina davka v kmetijstvu 93,9%, nasproti letu 1955 po takratni davčni lestvici in občinski dokladi. Z upoštevanjem novih predpisanih taks na vprežna vozila, vozove in stroje, Im skupna davčna in taksna obremenitev 113%, nasproti obremenitvi v letu 1955 ali 122% nasproti obremenitvam v letu 1953, kar ustreza dvigu cen kmečkih artiklov v teh letih. Primerjava dajatev, dohodnine, občinske doklade in taks, t. j. skupna obremenitev kmetovalcev pokaže, da vzame v letu 1956 7,2% skupnega celotnega dohodka kmetijstva. 11 Obrtništvo: Predvideva se predpis občinske doklade na dohodnino obrtništva in samostojnih poklicev, in sicer na ta način, da plača do 160.000 din davčne osnove 10%, od 160.000 do 300.000 din 20% in nad 300.000 din davčne osnove 25% občinske doklade, nko se buv> pretežno z usluž-nostnimi storitvami in storitvami individualnih 'naročil. Če sc buvi obrtnik pretežno s serijsko proizvodnjo, brez individualnih naročil, in to v pretežni meri, se po istili kategorijah davčne osnove predpiše dohodnina 15, 50 in 45% občinske doklade na dohodnino. Z upoštevanjem tegn. novih obrti, dejansko višjim prometom in realnejšim zajetjem prometa, bo obdavčitev v letu 1956 nasproti letu 1955 izglodala takole: L. Promet Dohod- 55 : 50 e/» V pro-v 000 ni na v 000 metu 1955 40.407 4.149 100 10,2 1956 54.050 6.030 133 11,1 ter se s tem smatra, da je predvidena obdavčitev realna in primerna. Drugi del Ekonomski instrumenti občine za leto 1956 VII. poglavje Kot komunalna podjetja bodo poslovale na območju občine Vrhnika naslednje gospodarske organizacije: Pekarna Vrhniko, Kino Cankarjev dom. Vlil. poglavje Amoi tizucija 1. Gostinstvo: Gostinska podjetja in gostišča ter pavšalizirana samostojna gostišča bodo obračunala polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. Gostišča na pravila bodo obračunala amortizacijo po stopnji 10% od vseh osnovnih sredstev. 2. Obrt: Obrtne gospodarske organizacije bodo obračunale polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. Ne glede na prejšnji odstavek bo vplačevala le 50% polne amortizacije : Zadružna mlekarna Vrhnika. 3. Komunalna podjetja: Komunalna podjetja bodo obračunala polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. IX. poglavje Obresti od osnovnih sredstev 1. Gostinstvo: Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto za: a) zgradbe 2 %, b) ostala osnovna sredstva 4%. Podjetja in gostišča družbene prehrane ne plačujejo obresti od osnovnih sredstev. 2. Obrt: Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto za: a) obrate, ki izdelujejo gradbeni material t %, b) obrate živilske stroke, stroke osebnih uslug, storitev in popravil, kakor tudi za vse novo ustanovljene obrate 2%, c) obrate s pretežno ročnim delom 3 %, d) obrate z večjo uporabo strojev 4 %, e) obrate, ki se bavijo z večjo 'serijsko proizvodnjo 6 %. Razvrstitev obrtnih podjetij in delavnic po navedenih skupinah je razvidna iz seznama, ki je priložen planu. Podjetja, ki so bila v letu 1953 zadolžena za pavšalno plačilo obrestne mere na osnovna sredstva, se jim tudi za leto 1956 predpiše plačilo obrestne mere v pavšalnem znesku. O višini pavšalnega zneska odloča in izda odločbo pristojni svet za družbeni plan. Pavšalna, obremenitev podjetij je razvidna iz seznama, ki je priložen planu. 5. Komunalna podjetja: Obresti)a mera zu osnovna sredstvu znaša na leto za: a) podjetja za predvajanje filmov 1 %. 4. Splošne kmetijske zadruge: Obrestna mera za osnovna sredstva znaša na leto 2 %. X. poglavje Občinski prometni davek o znašal za leto 1956 ............ 2.658 Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo znašal v letu 1956 .............................................. 18.076 * Občinski sklad za pobijanje alkoholizma bo znašal v letu 1956 ...............••.............................1.500 '• Občinski sklad za varstvo otrok bo znašal v letu 1956 264 *■ Občinski sklad za pospeševanje živinoreje bo znašal v letu 1956 ................................................ 453 *• Občinski stanovanjski fond za dotacijo in pomoč stanovanjski skupnosti in hišnim svetom bo znašal v letu 1956 2.217 XV. poglavje Prehodne določbe h®vet za gospodarstvo je poobla-jTen’ da po potrebi izda natančnej-vodila za izvajanje tega plana, a družbeni plan velja od objave v ir Itfi uradnem glasilu okraja ** od*18 Glasniku, uporablja pa A 'Crn| t ^ določeno: Glasniku, 1. januarja 1956 dalje, v ko-s posameznimi določili dru- Predscdnik občinskega LO Vrhnika BRENČIČ JANEZ, 1. r. pliILOGA K DRUŽBENEMU PLANU SEZNAM ? kategorizaciji obrtnih ixx!jctij 18 delavnic po stopnjah obresti od osnovnih sredstev Kategorija b (2°/o) *• čevljarska zadruga Vrhnika ^ Zadružna mlekarna Vrhnika Kategorija e (6 °/o) ’ Splošno mizarstvo Vrhnika ‘ Mont *lr*MO gradbeno i>odjetje RE-Vrhnika SEZNAM o pavšalni obremenitvi ' 'etij davku na osnovna si—,.va (namesto obrestne mere na osnovna sredstva) 1. Kovinarska delavnica ■ 2. Klavnica Vrhnika 3. Brivnica in česal niča 4. Stavbeno in pohištveno mizarstvo 5. Destilacija »Jelka« 6. Splošno krojaštvo in šiviljstvo 7. »Elektron« 8. Pekarna Vrhnika 9. Šivalnica Vrhnika 10. Vodovodno instalaterstvo 11. Dimnikarstvo SEZNAM o pavšalni obremenitvi podjetij za dobiček 1. Kovinarska delavnica 2. Klavnica Vrhnika 3. Brivnica in češalnica . 4. Stavbeno in pohištveno mizarstvo 5. Destilacija »Jelka« 6. Splošno krojaštvo in šiviljstvo 7. »Elektron« 8. Pekarna Vrhnika 9. Šivalnica 10. Dimnikarstvo 11. Vodovodno instalaterstvo OBČINA LOŠKA DOLINA DRUŽBENI PLAN Podlagi 1., 2., 7. In 9. člena ^-'-tirtega zakona o ureditvi občin Jerajev (Ur. list FLRJ št. 26-5I in na podlagi 12. in 50. člena ftk ,na o občinskih ljudskih odborih lojl llRt LRS št 19/52) v zvezi z doli Zveznega družbenega plana 135/2® L956 (Ur. list FLRJ št. 14-LjUd L določbami družbenega plana Ifijg ,e republike Slovenije za leto »4 iUr. list LRS št. 13-43/56) in ObfjjTdLagl 3. točke 14. člena statuta titigv.6 Loška dolina je sprejel ob-ša 1 ljudski odbor Loška dolina titjQ j°ii redni 8. seji dne 21. ju- družbeni plan UI$C1NE LOŠKA DOLINA ZA LETO 1956 Prvi del . gospodarstva v letu 1956 Loju ^ Podarslvo na področju občine ^islo dolin'a se bo v letu 1956 raz-c3inii vV ^iodu s splošnimi smerni-i%ljV1 ®o nakazane v zveznem, tc-%u in okrajnem družbenem !? 6sm . ukrepi družbenega plana ^rnjwi,<:rjen.i k temu, da sc doseže rQstatJ®nj° stabilizacijo tržišča in n 'dvig življenjske ravni de-U “ Uudstva. J^ev teh nalog je v glav-ic bolHm8 pravilne investiclj- v r,_ uke, povečanja proizvodnost gospodarskih panoge proizvodnje blaga ši- ,, ,9je b* smotrne izrabe in ^ .obst°ječih proizvod- I. poglavje Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek V letu 1956 'je predvideno povečanje skupnega družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Na povečanje družbenega proizvoda bo v največji meri vplivalo povečanje obrtno-tndustrijske proizvodnje. Povečanje proizvodnje morajo gospodarske organizacije doseči predvsem z večjo produktivnostjo in boljšo organizacijo dela, 'S povečanjem štev t a zapadenih pa samo tam, kjer razširitev proizvodnih lca-pacitet to nujno narekuje. II. poglavje Industrija in obrt Industrijska in obrtniška proizvodnja se bo v primeru z realizacijo iz leto 1955 povečala. Predvideno povečanje bo doseženo: 1. z večjo produktivnostjo dela, 2. z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, 3. z vključitvijo v proizvodnjo novoustanovljenega obrtno kovinskega podjetja. Naj večji delež pri povečanju proizvodnje odpade na novoustanovljeno obrtno kovinsko podjetje in lesno industrijo, ki. bo povečala proizvodnjo končnih izdelkov. Da bi se dosegla čim večja produktivnost, morajo organi družbene-, ga upravljanja skrbeti predvsem za: a) uvedbo realnih norm tn pravilno izvanaje premiranja, b) boljšo organizacijo dela in c) racionalizacijo proizvodnega procesa. III. poglavje Kmetijstvo in gozdarstvo V družbenem planu za leto 1956 ni predvideno povečanje kmetijske proizvodnje zaradi neugodnih vremenskih prilik v prvem polletju tekočega leto, ki so zelo nepovoljno vplivale predvsem na posevke žitaric. Kljub temu se pričakuje, da bo v kmetijstvu v povprečju dosežena realizacija v višini lanskoletne, zaradi povečane uporabe umetnih gnojil, kvalitetnih semen ter uporabe sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. IV. poglavje Zadružništvo Na področju občine Loška dolina so 4 zadruge splošnega tipa. Kmetijske zadruge opravljajo trgovinsko, gostinsko in obrtno uslužnostno dejavnost. V sklopu teh zadrug poslujejo naslednji odseki: a) kmetijsko pospeševalni, b) sadjarski, c) živinorejski, d) poljedelski, c) strojni, f) lesni in g) hranilno kreditni odseki. Odkupi klavne živine, poljedelskih pridelkov, zdravilnih rastlin in lesa se vršijo preko zadrug. Da bi bile zadruge sposobne prevzeti celoten odkup viškov kmetijskih pridelkov, je potrebno čimpreje strokovno usposobiti kadre, nabaviti nujno potrebna prevozna sredstva in zagotoviti investicijska sredstva za gradnjo priročnih skladišč v svrho oču-vanja blaga pred okvaro. V. poglavje Trgovina In gostinstvo V letu 1956 se bo blagovni promet v primerjavi z letom 1955 dvignil predvidoma za 3 °/o predvsem zaradi povečane izbire blaga široke potrošnje. Sredstva, ki bodo v tekočem letu na razpolago za pospeševanje trgovinske dejavnosti, se bodo pretežno porabila za izpopolnitev opreme, za notranjo ureditev lokalov in za izboljšanje zunanjega izgleda posameznih poslovalnic. Promet v gostinstvu se bo predvidoma povečal napram realizaciji iz leta 1955 za 2 %>. Na povečanje prometa bo vplivalo izboljšanje notranje organizacije in poslovanja posameznih gostinskih obratov. Sredstva, ki se stekajo iz gostinstva v občinske sklade, se bodo porabila za investicije v gostinstvu. Drugi del Ekonomski Instrumenti družbenega plana občine Loška dolina za leto 1956 VI. poglavje Amortizacija Gostinska in obrtna podjetja ter obrtne delavnice in gostišča obračunavajo in plačujejo amortizacijo po stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. Ne glede na - prejšnja določila bodo plačevala: 1. Gostinstvo Loška dolina za poslovno stavbo v Pudobu samo del amortizacije za vzdrževanje. 2. Obrtno kovinsko podjetje Lož 50 °/» od polne amortizacije za vsa osnovna sredstva. VII. poglavje Obresti od osnovnih sredstev Gostinska podjetja in gostišča plačujejo obresti od osnovnih sred- stev po stopnji 4 %>. Izjemoma ne bo plačevalo nobenih obresti gostinstvo Loška dolina za stavbo v Pudobu. Obrtna podjetja in delavnice plačujejo obresti od osnovnih sredstev ixi sledečih stopnjah: 1. Mizarsko podjetje, Stari trg 6 °/o 2. Obrtno kovinsko podjetje 6°/« 3. Mizarstvo, Lož 4 °/« Splošne kmetijske zadruge plačujejo obresti po sledečih stopnjah: 1. Kmetijska zadruga Stari trg 6% 2. Kmetijska zadruga Iga vas 6 °/o 3. Kmetijska zadruga Lož 2 %> 4. Kmet. zadruga Babno polje 2 °/e VIII. poglavje Občinski prometni davek od prometa na drobno Občinski prometni davek od prometa na drobno v trgovini in gostinstvu se določi s posebnim odlokom. IX. poglavje Sklad za plače Trgovska podjetja oblikujejo svoj sklad za plače v procentih od doseženega prometa kot sledi: 1. Trgovsko podjetje Ulaka, Stori trg 3°/« Gostinska podjetja oblikujejo svoj sklad za plače v procentih cd doseženega prometa (brez prometa tobačnih izdelkov) kot sledi: 1. Gostinstvo Loška dolina 16 °/e Svet za gospodarstvo in komunalo je pooblaščen, da lahko ta procent poveča v primeru ko trgovsko ali gostinsko podjetje ni moglo kriti svojega sklada za plače po tarifnem pravilniku za leto 1955 oziroma ko ugotovi, da se s tem procentom ne krijejo redne plače do tarifnega pravilnika za leto 1956. X. poglavje Delitev, dobička Dobiček trgovskih in gostinskih podjetlij, ki ostane ko se izločijo sredstva za okrajni investicijski sklad po 90. in 113. členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 10/56) se razdeli 50 % v občinski proračun, 50 % pa v občinski družbeni investicijski sklad. Gostišče Lož plačuje svoje obveznosti do občinskega proračuna in občinskega družbenega investicijskega sklada ter stolne prispevke družbeni skupnosti v enem samem pavšalnem znesku. Splošne kmetijske zadruge razdelijo tisti del dobička, ki ostane po izločitvi zveznega davka na dobiček kot sledi: 1. 30 °/o v občinski proračun, 2. 10 %> v sklad za pospeševanje kmetijstva KZ, 3. 10 °/e v sklade okrajne zadružne zveze, 4. 50 % kmetijski zadrugi. Sredstva sklada pod točko 3 sme Okrajna zadružna zveza uporabiti le za pospeševanje trgovinske dejavnosti. XI. poglavje Občinske doklade Stopnja občinskih doklad na dohodnino od kmetijstva znaša 6 °/e od katastrskega dohodka. Stopnja občinskih doklad od privatnih obrtnikov in ostalih poklicev se določi s posebnim odlokom. XII. poglavje A. BILANCA DOHODKOV IN IZDATKOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LOŠKA DOLINA ZA LETO 1956 Občinski LO Loška dolina bo v letu 1956 razpolagal s sredstvi, ki so bodo zbrala iz sledečih virov: DOHODKI: v 000 din 1. Ded dobička gospodarskih organizacij . . *...........4.085 2. Del prometnega davka iz gospodarstva.................1.295 3. Del posebnega proračunskega prispevka • »«»•» 200 4. Del dohodnine kmečkih gospodarstev...............4.138 5. Del dunodmne ostalih poklicev....................1 -20® 6. 45 “/o občinske doklade na dohodke od kmetov .... 927 7. Občinske doklade na dohodke ostalih poklicev .... 20 8. Občinski prometni davek.......................1.100 9. Lokalne takse .................»••••••• 480 10. Zemljarina (brez kmetijstva)........................ 70 11. Dohodki uradov in ustanov.......................... 200 12. Ostali proračunski dohodki....................... 39 13. Davek na maloprodajni promet............... L110 14. 50 °/o ostanka dobička gost. podjetij in pavšal, podjetij 305 15. Dotacija OLO............................... 102 16. 10 •/• davka z alkoholnimi pijačami . . ........1.500 Skupaj dohodki 16.762 IZDATKI: 1. Administrativni izdatki..........................16.762 B. SREDSTVA SKLADOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LOŠKA DOLINA . 1. Občinski družbeni investic. sklad bo znašal v letu 1956 11.724 2. Občinski cestni sklad............................ 480 3. Občinski sklad za stanovanjsko izgradnjo.........6.464 XIII. poglavje Ta družbeni plan velja od 1. ja- Končne določbe nuarja 1956 dalje. Svet za gospodarstvo in komunalo ’ oooblaščen, da po potrebi izda na- Predsednik čnejša navodila za izvajanje tega Občinskega ljudskega odbora: ■■ benega plana. Janez Zigmund 1. r. OBČINA CERKNICA DRUŽBENI PLAN Na podlagi L, 2„ 7. in 9. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. I. FLRJ št. 26-269/55) in na podlagi 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) v zvezi z določbami zveznega družbenega planu za leto 1956 (Ur. 1. FLRJ št. 14-155/56), določbami družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1956 (Ur. 1. LRS št. 13-45/56) 10. in 24. členu statuta občine Cerknica, je sprejel občinski odbor Cerknica na svoji 7. seji dne 31. maja 1956 DRUŽBENI PLAN OBČINE CERKNICA ZA LETO 1956 Prvi del OSNOVNE ZNAČILNOSTI IN SMERNICE RAZVOJA GOSPODARSTVA V LETU 1956 I. poglavje Splošni pregled Za gospodarski razvoj občine Cerknica bodo v letu 1956 značilne zlasti tele okolnosti: 1. Industrijska proizvodnja bo znatno večja, kot je bila v preteklem letu. Povečanje skupne proizvodnje bo omogočilo povečanje zmogljivosti v proizvodnji končnih izdelkov lesne industrije. 2. Predviden" je manjši obseg kmetijske proizvodnje kot v letu 1955 zaradi neugodne zime, pozne spomladi in zaradi tega, ker so bili poljedelski pridelki v lanskem letu izjemno dobri. Dosedanji ukreni in napori na področju kmetijstva bodo omogočili nekoliko višjo raven proizvodnje, kot je bila povprečna proizvodnja v preteklih petih letih. 3. Sečnju- v gozdovih na področju občine ho zaradi lanskoletnega zastoja nekoliko povečana. 4. Obseg gradbenih del ho znatno manjši, kol je bil v preteklem letu. To zmanjšanje bodo povzročili ukrepi v zvezi z omejevanjem in-vestiei j. 5. Blagovni promet bo v primerjavi z letom 1955 nekoliko večji. Povečanje blagovnega prometu bo omogočila povečana kupna moč v industriji, v obrti ter kmetijstvu. 6. Večja sredstvu za razvoj obrti bodo poleg povečane vzpodbude in skrbi organov družbenega upravljanju pripomogla, d n bo raven obrtne proizvodnje znatno presegla raven iz leta 1955. Tak razvoj bo mogoče zagotoviti le ob smotrni izrabi obstoječih zmogljivosti in s povečanim prizadevanjem za dvig storilnosti dela na vseh področjih gospodarstva. Na podlagi predvidevanj bo skupni družbeni proizvod na področju občine kljub manjši kmetijski proizvodnji za I #/o večji kot v pretek leni letu. Fizični obseg industrijske proizvodnje ho za 7•/• večji kot je bil v letu 1955. Na to povečanje bo v največji meri vplivala povečana proizvodnja pohištva v podjetju »Brest« v Cerknici, medtem ko se proizvodnja rezanega lesa in zabojev v bistvu ne. bo povečala. II. poglavje Kmetijstvo Obseg kmetijske proizvodnje je predviden v višini 95 •/• lanskoletne proizvodnje oziroma za okoli 8•/• nad petletnim povprečjem. Povečana kmetijska proizvodnja v primerjavi s petletnim povprečjem je rezultat ugodnega delovanja ekonomskih ukrepov na področju kmetijstva v preteklih letih ter širše uporabe agrotehničnih mer. Vsled povečanih dohodkov kmetov zaradi dobre letine v letu 1955 in nesorazmernega porasta cen kmetijskih proizvodov bo treba z davki zajeli del neupravičenih zaslužkov kmetijskih proizvajalcev,—Tako ho dohodnina kmetov povečana za okoli 20%>. Zraven tega bodo predpisane občinske doklade v znesku 7,5 milijona dinarjev. III. poglavje Zadružništvo Kmetijske zadruge bodo letos razpolagale z znatnimi sredstvi za pospeševanje kmetijstva in za druge investicije, ki so posredno v zvezi s kmetijsko proizvodnjo. Tako je v planu predvideno, da bodo skladi zadrug, ki izvirajo iz oprostitve pri plačevanju zveznega davka na dobiček, dosegli 16 milijonov dinarjev. Poleg tega bodo zadruge razpolagale še z 10 milijoni dinarjev iz tistega dela dobička, ki se deli med občino in zadrugami. S 'temi sredstvi in ob povečanih naporih za organizacijsko učvrstitev kmetijskih zadrug ho mogoče znatno izboljšati in razširili ukrepe na področju zaščite rastlin, semenske službe, selekcije v živinoreji itd. Kmetijske, zadruge bodo morale zlasti skrbeti, da bodo s temi sredstvi razširile svojo dejavnost na vsa tista področju, kjer ima zadružništvo gospodarske osnove za nadaljnji razvoj. IV. poglavje Gozdarstvo Sečnja v gozdovih Splošnega ljudskega premoženja bo v letu 1956 znašala 12.739 m3, zasebnih gozdovih pa 25.320 m3 raznih sortimentov. Občinski gozdni sklad bo v letu 1956 razpolagal s približno 14 milijoni dinarjev, ki bodo doti ra ni iz okrajnega gozdnega sklada. Navedena sredstvu bodo uporabljena predvsem za varstvo gozdov, za vzdrževanje gozdnih cest, gozdno-gojitvena dela in za pogozdovanje. V. poglavje Gradbeništvo Obseg gradbeništva bo za okrog 30 °/» manjši kot je bil v preteklem letu. Zmanjšali obseg gradenj bo omogočil konkurenco med izvajalci gradbenih del. Na tej podlagi je mogoče pričakovati znatno zboljšanje kvalitete gradbenih storitev ter znižanje gradbenih stroškov. VI. poglavje Trgovina Blagovni promet trgovine na drobno bo za 2 •/» večji, kot je bil v lanskem letu. To povečanje bo povzročila večja kupna moč (za okrog 6 milijonov dinarjev), medtem ko bo kmetijsko prebivalstvo razpolagalo z okoli 8 milijonov dinarjev prenesene kupne moči iz lanskoletnih dohodkov, ki so bili zaradi dobre letine v preteklem letu sorazmerno visoki. Zadružni sektor trgovine bo povečal svoj promet za 6 °/o zlasti na osnovi povečanega odkupa kmetijskih pridelkov. Doslej so namreč kmetje prodajali precejšen del svojih tržnih presežkov mimo kmetijskih zadrug. V tem letu pa je predvideno, »la bodo kmetijske zadruge na osnovi boljše organizacije odkupa uspele zajeti pretežni del teh presežkov. Novost v trgovini na drobno je udeležba potrošnikov na njihovem dobičku. V o bo ojačalo družbeno kontrolo v trgovini in pripomoglo k kulturnejši postrežbi in znižanju stroškov. Za modernizacijo poslovanja bodo imele trgovine na področju občine okoli 600.000 din v skladih za samostojno razpolaganje. Zraven tega bo v občinskem investicijskem skladu na razpolago pol milijona dinarjev, ki bodo uporabljeni izključno za razvoj trgovinske »leja vnosti. zlasti za izpopolnitev opreme in ureditev lokalov. Vil. poglavje Gostinstvo Promet gostinstva bo za 5 %> večji kot v l»'lu 1955. V ta namen l)o treba zlasti zboljšati postrežbo in skrbeti, da bodo gostinski lokali primerno založeni s brano in pijačami. Vlil. poglavje Obrt •Obrtna proizvodnja bo za 10.2"/e večja kot v letu 1955. Od tega povečanja odpade okrog nolovico na povečano proizvodn jo •lesno-gnlan-teriiških izdelkov v delavnici »Tisa« na Rakeku. Poleg tega se bodo izpopolnili- obstoječe zmogljivosti in osnovale nove obrtne delavnice, zlasti v zadružni-m sektorju, ker je predvideno, da se bo obrtna proizvodu ja povečala zn 15 Vo. V ta namen bodo na razpolago sredstvu iz skladov kmetijskih zadrug in sredstva iz »tbčinskcgn investicijske! skladu v znesku 5 milijonov »lin. .Posebno pozornost bo treba svetiti dotoku vajencev zlasti j elektrotehnično, mehanično, ra«10-tehnično, urarsko in dimnikar!« ' stroko, ki na področju občine v krijejo potreb. Predvidena je pavšalizucija obrij tov čevljarske stroke. To bo t*» obratom omogočilo enostavnejše P4 j slovanie in znižanje režijskih sef* škov. Obenem bo treba skrbeti, ®: bodo obveznosti socialističnega 1 privatnega sektorja obrti izenačen Razvoj obrti zlasti uslužnih s*10 bo treba v tem letu podrobneJ proučiti in v ta namen sestaviti p4, soben perspektivni program. Drugi del EKONOMSKI INSTRUMENTI OBČINE CERKNICA ZA LETO 1* IX. poglavje Kot komunalno podjetje bo P slovula na območju občine Cerku11 Pekarna Rakek. X. poglavje Amortizacija . Gostinska, obrtna in komuna^ podjetja ter obrtne delavnice 1 gostišča obračunavajo m plačuj®! amortizacijo po stopnjah, ki so “ ločene z zveznimi predpisi. XI. poglavje Obresti od osnovnih sredstev Gostinska podjetja in gost1*,; plačujejo obresti od osnovnih osf‘ štev po stopnji 4°/o. .j Obrtna podjetja ih delavB*^ plačujejo obresti od osnovnih sf® štev po tehle stopnjah: Splošno čevljarstvo Cerknica ",( Obutev Rakek Elcktroinštulucija Cerknii-u in obrati, ki se v letu I95(i na novo ustanovijo Valjčni mlin Cerknica Elektro žuga Nova vas »Tisa« Rakek »Remont« Cerknica Komunalna podjetja in i? ;; Lil M ■cd- pluču jejo ol>r»-sti od osnovnih sr< štev po stopnji 2 %>. ■ Splošne kmetijske zadruge P, čujejo obresti od osnovnih sreds po stopnjah 6 “/o, razen splošne k" J tijske zadruge Cajnarje, ki |dal'j obresti od osnovnih sredstev r stopnji 2°/«. XII. poglavje , Občinski prometni davek 0. ,'1 50 % preostalega dobičku od-cii «J° v občinski družbeni investi-bičii,' S*t*u<*' 50«/, pa v občinski pro- hi(i^l>ni,l|'alna podjetja smejo npora-ga .Sr,!it....10“/* -v sklad zn pospeševanje ''jstva, kmetijske zadruge; zveze.'0% v s*t*lu* okrajne zadružne Sr kmetijski zadrugi. OkL- *tva sklada pod toč. e sme t"11 zadružtia zveza uporabljati »t*,?'Sevanje trgovinske dejav- XV. poglavje , St„ Občinske doklade hod,.;občinskih doklad na do- Wsi . 0,1 kmetijstvu znaša 6«/. (ji r^kega dohodka. c,l s "iška doklada na dohodnino kravnii^"stojnih poklicev in zasebno 'K**0!«1,1 oseb se določa * posebnim Tretji del XVI. poglavje A. BILANCA SREDSTEV OBLO CERKNICA DOHODKI: 1. 45% občinskih doklad na dohodke od kmetijstva . . . 3.555 2. Občinska doklada na dohodke ostalih poklicev .... 200 3. Občinski prometni davek............................2.400 4. Lokalne takse................................. 1.520 5. /emljarinu....................................... 80 6. Davek na maloprodajni promet...................1.200 7. Proračunski prispevek trg. gostinstva in splošnih KZ . . 4.932 8. Davek na dediščine in darilu..................... 50 9. Del posebnega proračunskega prispevka iz plač .... 329 10. Dohodki uradov in zavodov...................... 300 11. Ostali proračunski dohodki..................... 300 12. Del dohodnine od kmetijstva (70°/e)...................19.420 13. Del dohodnine od ostalih poklicev (70%)................3.375 14. Del prometnega davka iz gospodarstva (2 °/u)..........1.260 15. Del dobička gospodarskih organizacij (43 %) . . . . . 4.650 16. Dotacija OLO....................................... 1.733 Skupaj dohodki 45.304 IZDATKI: 1. Za administrativne izdatke......................... 44.425 2. Za negospodarske investicije.......................... 879 Skupaj izdatki 45.304 B. SREDSTVA SKLADOV OBČINE CERKNICA 1. Občinski družbeni investicijski sklad bo znašal v I. 1956 13.102 2. Občinski cestni sklad............. ..................1.250 3. Občinski sklad za pobijanje alkoholizma..............1.390 4. Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš..........17.464 XVII. poglavje Končne določbe Svet zn gospodarstvo in komunalo je pooblaščen, da po potrebi izda natančnejša navodila za izvedbo tega družbenega plana. Tn družbeni plan velja od 1. januarja 1956 dalie. Predsednik ObLO: Telič Jože I. r. OBČINA LJU8LJANA-ŠENTVID Na podlagi 2. odstavku 15. in 79. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), lil. razdelka 2. poglavja priloge I/B Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list •FLRJ št. 34/55) ter 3. člena zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Ur. 1. FLRJ št. 58/55) izdaja občinski ljudski odbor po sklepu seje ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloku o stanovanjski larili razdelitvi najemnin in skladih 1. člen Besedilo 7. člena odloka o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih MIX) Ljubljana (Ur. list št. 31/54) se spremeni tako, da se glasi: Hišni sveti stanovanjskih hiš, ki so bile zgrajene v letu 1918 in prej, ne vplačujejo v sklad za zidanje stanovanjskih hiš delu amortizacijskega skladu. Amortizacijski sklad in sklad za vzdrževanje še za te lirše združita v en sklad za vzdrževanje. Hišni sveti stanovanjskih hiš. ki so bile zgrajene |>o letu 1918, odvajajo od stanovanjskih najemnin mesečno iz umortizncijskega sklada v skjud za zidanje stanovanjskih hiš občinskega ljudskega odbora 20°/« tistega dela najemnine, ki se plačuje v amortizacijski sklad. 2. člen V istem odloku se spremeni besedilo 8. Člena tako, da se glasi: Od najemnin za poslovni prostore v hišah, last splošnega ljudskega premoženju, družbenih in zadružnih organizacij ter zasebnih hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja hišni svet za zidanje stanovanjskih hiš: 1. pri hišah, zgrajenih do vključno leta 1900 — 30%; 2. pri hišah, zgrajenih od 1. 1901 do vključno leta 1910 — 40%; 3. pri hišah, zgrajenih od 1. 1911 do vključno leta 1918 — 50°/o; 4. pri hišah, zgrajenih od I. 1918 do vključno leta 1945 — 60°/e; 5. pri hišah, zgrajenih od 1. 1945 dalje — 70%. Ostanek najemnine pa se razdeli: • najmanj 60% v amortizacijski sklad; najmanj 20% za vzdrževanje; do 20% za hišno upravo. Hišni svet lahko določi za razdelitev v amortizacijski sklad in v sklad za vzdrževanje tudi višji odstotek na račun-zmanjšanja stroškov za hišno upravo. 3. člen Hišni sveti, ki bodo po določbah tega odloka razpolagali z večjimi denarnimi sredstvi, tega viška sredstev ne smejo uporabljati za stroške hišne uprave. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu 01.0 Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1956 dalje. Predsednik štular Lojze I. r. Enak odlok je sprejel ObLO Ljubljaiia-Bežigrad na 12. seji dne 11. 7. 1956. OBČINA - LJUBLJANA-ŠIŠKA Na osnovi 2. in 9. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. 26/55), zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55), priloga l/.\ — LXXVIL, točke 18., 19. in 20. na osnovi 57., 58. in 59. člena uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. list FLRJ št. 6/54) in po predlogu Sveta za gospodarstvo je Občinski ljudski odbor Ljubljana-šiška na 12. seji dne 13. juliju 1956 izdal ODLOK o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistom in o oddajanju hrane alimentom v zasebnih gospodinjstvih na področju občine Ljubljana-šiška. I. Opravljanje gostinskih storitev Izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč 1. Člen Gostinske storitve sc lahko opravljajo izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na priložnostnih shodih in prireditvah (zabavah, veselicah), na sejmih, razstavah in raznih'drugih prireditvah na prostem ali v zaprtih prostorih. 2. člen Za opravljanje gostinskih storitev po I. členu tega odloka je potrebno dovoljenje, ki se izda samo za čas, dokler traja prireditev. 3. člen Dovoljenje po prejšnjem členu se daje gospodarskim, zadružnim, družbenim in množičnim organizacijam, predvsem pa tistim organizacijam, ki imajo lastna gostinska podjetja in gostišča ter ga izda oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora po poprejšnjem zaslišanju gostinske zbornice in pristanku pristojnega organa zn notranje zadeve, na prošnjo organizacije, ki namerava opravljati take storitve. Dovoljenje se izda, če organizacija, ki namerava opravljati take storitve, izpolni naslednje pogoje: a) da prosilec nudi dovolj poroštvu za kulturno postrežbo; b) da jhmIu prosilec zagotovilo, da bodo prireditveni prostori ustrezali osnovnim sanitarnim in higienskim pogojeni za opravljanje gostinskih storitev; c) da je prireditveni prostor preskrbljen s primernimi stranišči; č) da je prireditveni prostor v nočnem času zadosti razsvetljen; d) da je prireditveni prostor zavarovan pred onesnaženjem in prahom in da ne ovira javnega prometa. H. Oddajanje opremljenih sob turistom in potnikom 4. člen Zasebniki lahko oddajajo turistom in potnikom opremljene sobe v svojem stanovanju pod pogoji, predpisanimi s tem odlokom. 5: člen Zasebniki, ki nameravajo oddajati opremljene sobe v svojih stanovanjih potnikom in turistom, morajo priglasiti oddelku za gospodarstvo .občinskega ljudskega odbora število in opis teh sob, ter morebitne druge podatke o sobah. Na podlagi priglasitve odredi oddelek za gospodarstvo pregled priglašenih sob po komisiji, ki jo sestavljajo zastopniki sanitarne inšpekcije, turistične organizacije in gostinske zbornice. Nn podlagi poročila komisije izda oddelek za gospodarstvo prosilcu dovoljenje za oddajanje sob in določi najemnino ter vpiše sobo v seznam opremljenih sob in en izvod dovoljenja dostavi krajevni turistični ali gostinski organizaciji. 6. člen Ce je komisija mnenja, da soba ni primerna za oddajanje potnikom in turistom, da komisija prosilcu ustrezno navodilo za odpravo pomanjkljivosti. Na zahtevo prosilca pa izda oddelek za gospodarstvo prosilcu tudi odločbo o odklonitvi dovoljenja in vpisa v seznam opremljenih sob. Proti odklonitvi dovoljenja ima prizadeta stranka pravico pritožbe na Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. 7. Člen Zasebnik, ki prejme dovoljenje za oddajanje sob, lahko oddaja sobe samo po napotnici krajevne turistične ali gostinske organizacije, s katero sklene pogodbo, da bo od-dajul sobe s posredovanjem te organizacije. . 8. člen Zasebniki, ki bodo oddajali sohe turistom in potnikom v smislu tega STRAN 272 GLASNIK odloka, smejo nuditi prcnočcvalcem le take storitve, ki so neposredno vezane na oddajo sob. Oddajanje opremljenih sob v podnajem za čas. daljši od 15 dni, se ne šteje za oddajanje sob potnikom in turistom v smislu tega odloka. 9. člen Predpisi o prijavljanju prebivališča veljajo tudi za potnike in turiste po tem odloku. III. 10. člen Cc zasebna gospodinjstva dajejo hrano več kot petim abonentom, ki niso njihovi stalni stanovalci, sc šteje to za gostinsko delavnost in je zanjo potrebno dovoljenje po predpisih uredbe o zasebnih gostiščih (Ur. list FLRJ št. 14/54). IV. 11. člen Končne določbe Za prekrške se kaznujejo z denarno Kaznijo do 5000 din: 1. fizične in pravne osebe, ki niso gostinska podjetja in gostišča, ki brez dovoljenja opravljajo gostinske storitve; 2. kdor pri oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom ravna v nasprotju s predpisi 4., 7. in 8. čl. tega odloka. Če opravljajo gostinska podjetja ali gostišča gostinske storitve izven poslovnih prostorov brez dovoljenja, se kaznujejo po uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih (Ur. list FLRJ št. 5/54). 12. člen Ta odlok velja od dneva objave ▼ »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju te občine veljati predpisi odloka o opravljanju gostinskih storitev izven gostinskih poslovnih prostorov, o dajanju opremljenih sob turistom in potnikom in o dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Ur. list LRS št. 15/55), ki je veljal na področju bivšega MLO Ljubljana. Predsednik občinskega ljudskega odbora Jenko Marjan Enake odloke so sprejeli občinski ljudski odbori: Ljubljana-Bežigrad na 12. seji dne II. julija (956; Ljubljana-Rudnik na 10. seji dne 14. julija 1956 in Ljuhljann-Sentvid na 9. seji dne 16. julija 1956. Na osnovi 2. in 9. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. 26/55), zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55), 4., 8., 23. in 30* člena statuta občine Ljubljana-Siška in po predlogu Sveta za gospodarstvo ObLO Ljubijana-Siška je Občinski ljudski odbor Ljubi jana-Siška " na 12. seji dne 13. julija 1956 izdal ODLOK o namenski uporabi lokalov 1. člen Kot lokali po tem odloku sc štejejo poslovni prostori, ki so grajeni ali preurejeni za trgovsko, gostinsko, turistično, obrtno, uslužnostno dejavnost in za namene ateljejev (kiparjev, slikarjev, arhitektov). Kot lokali se štejejo tudi oni poslovni prostori, ki so na dan uveljavitve tega odloka uporabljeni za potrebe javne službe, družbenih organizacij in društev. 2. člen Svet občinskega ljudskega odbora, pristojen za gospodarstvo, raz- vrsti lokale iz člena 1. tega odloka po primernosti uporabe upoštevajoč zlasti: namen, za katerega so bili grajeni ali preurejeni, krajevno potrebo, lego ter zunanji izgled ulic, trgov, odnosno kraja. 3. člen Odločbe o razvrstitvi lokalov po sklepu sveta izdaja pristojni upravni organ. 4. člen Do razvrstitve lokalov v smislu 2. člena tega odloka je dopustna sprememba uporabe lokala za drugo dejavnost le s pristankom'upravnega organa občinskega ljudskega odlmra, pristojnega za gospodarske zadeve. 5. člen Po pravnomočnosti odločbe o razvrstitvi je izpraznjene lokale do-ustno uporabljati snino v namene, i so po razvrstitvi zanje določeni, pri čemer pa se tudi zamenjava smatra za izpraznitev. 6. člen Kršitve določil iz člena 4. in 5. tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din. 7. člen Pristojni upravni organ iz čl. 3. tega odloka odredi prisilno izpraznitev lokalov, ki so zasedeni v nasprotju z določili tega odloka. Prisilna izpraznitev po tem členu sc izvrši takoj, in sicer po predpisih, ki veljajo za izvršitev upravnih odločb. 8. člen Navodilo za izvajanje odloka bo izdal Svet za gospodarstvo. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Predsednik obč. ljudskega odbora: Jenko Marjan 1. r. Enak odlok je sprejel občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad na 11. seji dne II. julija 1956. OBČINA LJUBLJANA-VIČ Na podlagi 29. in 35. člena uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ št. 29-344/54), v zvezi z 2. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odlmrov — priloga I/A — točka 2/X-8 (Ur. 1. FLRJ št,- 34-171/55). 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46-428/31) in 2. točke 24. člena statuta občine je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič sprejel na 11. redni seji dne 13. jpliju 1956 ODLOK o hišnem 'redu 1. člen Ta odlok velja za vse hiše, v katerih se oddajajo stanovanja v najem, ne glede na to, kdo jih upravlja, 2. člen Ob vselitvi, najkasneje pa v petnajstih dneh po pravnomočnosti odločbe, mora organ upravljanja oziroma hišni lastnik skleniti z uživalcem stanovanja oziroma sostanovalcem (v nadaljnjem besedilu: uživalec stanovanja) pismeno pogodbo na predpisanem obrazcu in zapisniško ugotoviti stanje prostorov. 3. člen Skupni prostori in skupne naprave (odprte kleti, stopnišča, hodniki, terase, pralnice, dvorišča, parki, dvigala, vodnjaki itd.) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem hiše. Čas, način uporabe in čiščenja skupnih prostorov in naprav, določi organ upravljanja, hišni lastnik pa sporazumno z uživalci stanovanj. 4. člen Uživalci stanovanj so dolžni uporabljati stanovanja, skupne prostore in naprave in se vesti v njih tako, da ne motijo dela in počitka stano- valcev, da pazijo na čistočo in da ne delajo škode. Prepovedano je: 1. uporabljati stanovanjske in skupne prostore v nasprotju z njih namenom tur na način, ki povzroča prekomerno obrabo; 2. uporabljati vodovodne, električne, plinske, ogrevalne in druge sanitarne naprave in instalacije na način, ki povzroča okvaro; 3. hraniti kurjavo, sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni; 4. prekomerno močiti tla in ribati parketc z vodo; 5. prati ali sušiti perilo v stanovanjih, če je na razjKilago pralnica ali prostor za sušenje perila; 6. metati odpadke ali druge predmete v stranišča in vodovodne školjke ali odtočne cevi in kanale; 7. s pisanjem, pritrjcfvanjem objav, naznanil in obvestil na mestih, ki niso za to določena ali na kakršen koli drug način zamazati ali poškodovati poslopje; 8. opustiti nujno potrebno zračenje stanovanjskih prostorov; 9. opustiti uničenje mrčesa v stanovanju; 10. rediti domače živali ali imeti se, mačke ali večje število ptičev rez dovoljenja hišnega sveta oziroma hišnega lastnika; 11. pri straniščih brez vodnega izpiranja opustiti potrebno razkuževanje; 12. polivati kurivo z bencinom ali drugimi hitro vnetljivimi tekočinami; 13. hraniti v hiši večjo količino vnetljivih snovi, v podstrešju pa sploh vnetljive predmete; 14. poškodovati parke, vrtove, nasade, le[X)tično grmičje in druge ureditve pri hiši; 15. brez potrebe pustiti teči vodo ali v skupnih prostorih prižgano luč, kratiti uporabo plina, vode in električnega toka; 16. puščati v letnem času od 21. do 5. ure, v zimskem času pa od 20. do 6. ure vežna ali vrtna vrata odklenjena; 17. metati odpadke, pljuvati ali drugače ponesnažiti poslopje; 18. iztepati predmete, zračiti posteljnino, sušiti perilo ali odlagati odpadke na nedovoljenih mestih ali na neprimeren način ter onesnažiti okolico smetnjakov; 19. zastavljati veže, hodnike, stopnišča in dvorišča s kakršnimi koli predmeti. Kolesa, otroške vozičke in posode za smeti je dopustno postavljati na mesta, ki jih določi organ upravljanja oziroma hišni lastnik; 20. postavljati na okna nezavarovane posode s cveticami ali zalivati tako. da odteka voda po fasadi zgradbe; 21. zlagati drva tik ob zidu in izven prostoru, ki gn določi organ upravljanja oziroma hišni lastnik ter jih dalje časa puščati na teh mestih; 22. motiti mir in počitek stanovalcev, predvsem od 22. do 6. ure; 23; uporabljati stroje ali naprave, ki povzročajo prekomerni hrup, ropot a)i smrad; 24. nadlegovati, smešiti, izzivati ali ogrožati stanovalce hiše; 25. puščati izobešene okenske ali izložbene rolete ali senčne zavese ob nalivih in mrazu. 5. člen Uživalci stanovanj' morajo oskrbeti vsa popravilu, ki postanejo potrebna zaradi njihove krivde ali malomarnosti in vsa popravila, ki postanejo potrebna v času, ki je krajši od časa normalne obrabe, sicer to stori na njih stroške organ upravljanja oziroma hišni lastnik. Uživalci stanovanj morajo na lastne stroške; 1. oskrbeti popravila malih okvar kot n. pr. električnih stikal in varovalk, vodovodnih tesnil, poškodovanih ključev in ključavnic, zvoncev pri vratih, razbitin pečnic v pečeh in štedilnikih, kurilnih in pepelnik vratič, rešetk, štcdilniških plošč, j plovk in tesnil v straniščnih rezervoarjih, straniščnih desk, razbitih stekel in podobno; 2. preslikati stanovanje po po* trebi ali ako to odrfcdi sanitarna in* špekcija. Popravila sc morajo oskrbeti takoj i»o ugotovitvi okvare ter v obsegu in kvaliteti, ki odgovarja pr-votnemu stanju. Druge okvare so uživalci stanovanj dolžni takoj javiti organa upravljanja oziroma hišnemu lastniku, sicer odgovarjajo za nastalo škodo. 6. člen Uživalec stanovanja mora ob iz* selitvi izročiti v najem vzete prostore v takem stanju kot jih je prejel upoštevajoč normalno obrabo. Stanje prostorov se zapisniško ugotovi ob izselitvi v navzočnosti dosedanje- | ga uživalca stanovanja. Povračilo ugotovljene škode se \ obravnava po določilih 5. člena tega odloka. Ob izselitvi je dolžan uživalec stanovanja izročiti organom upravljanja oziroma hišnemu lastniku vse primerke ključev od stanovanja« vežnih vrat in ostalih prostorov kakor tudi listine o točkovanju stanO* vanju. 7. člen Organ upravljanja oziroma hišni lastnik jc dolžan: 1. vsaj enkrat na leto pregledat1 v navzočnosti uživalca stanovanja stanovanje; 2. določiti sporazumno s stano-valei v hišah, kjer ni hišnika, osebo« ki hrani ključe od skupnih pro-štorov; 3. skrbeti za pravočasno in strokovno izvršitev potrebnih popravil: 4. skrbeti, da sc ob državnih praznikih izobesi primerna zastava: 5. skrbeti za urejeno okolico hi§e (dvorišče in vrt). V hišah, ki se družbeno upraV* Ijajo, določi organ upravljanja os®" lx>, ki nadzira stanovanjsko liišo predlaga pravočasno odstranit*^ vseh napak ter potrebno popravi!0, 8. člen Pravice in dolžnosti hišnika se določijo s [losebno pogodim, ki jo. z njim sklene organ upravljanj^ skladno z veljavnimi predpisi. ’ vseh hišah, kjer ni hišnika, opra/j Ijajo dolžnosti hišnika stanovale' hiše po vrstnem redu, ki gn v sp0* razumu z uživalci določi orgo" upravljanja oziroma hišni lastnik' , Hišnik se lahko nastavi za vcC hiš. Hišnik je dolžan: 1. vsak dan pomesti pločnik 'S gn pozimi do 6. ure zjutraj očisti* snega, ob poledicah ga posipati *(’ prav tako očistiti vse prehode 0 niše; 2. vsak dan pomesti stopnišč0’ veže in skupne hodnike ter jih P° pptrebi tudi poribati; 3. vsak dan očistiti dvorišče; 4. pomiti enkrat na mesec <**** na stopniščih in skupnih hodnikih: 5. ob določenih urah zaklepati ' odklepati vežna ali vrtna vrata tc prižigati in ugašati skupne luči; 6. opozarjati hišni svet na nap0, kc in okvare na hiši ter predla#0 potrebna popravila; (j 7. vse hišne naprave zavarov pred okvarami, zlasti pred mraz0 ’ vlago ali požarom ter jih vsaj c krat na mesec pregledati; i 1 ; i i i i I i 1 ( t : v t z 6 i; ! d i d z k t ii » t 8. ravnati se po navodilih hižnc-1» sveta v skladu s tem odlokom in tougimi zakonitimi predpisi. 9. člen . Hišni red mora biti izobešen na Vidnem mestu v vsaki hiši. 10. člen , Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznujejo storilci za prekrške iz 2„ .. 9, člena odloka, kolikor za kr- «tev po drugih predpisih ni zagro-žcna strožja kazen. 11. člen , Ta odlok začne veljati z dnem, ?° 5a sprejme občinski ljudski od-f?r» objavi pa se v »Glasniku« OLO Ljubljana. Predsednik ObLO dr. Štefan Šoba , .Enake odloke so sprejeli občin-JV ljudski odbori: Dobrova pri ii* bi ja ni na 7. seji dne 13. junija ,’6; Ljubljana-Moste na 11. seji ,.ne 28. junija 1956; Ljubijana-Po-Je.na 9. seji dne 10. julija 1956; jJubljana-šentvid na 9. seji dne julija 1956; Medvode na 10. seji "e 21. junija 1956; Moravče na 8. e|* 31. maja 1936; Vrhnika na 11. ScJi dne 17. junija 1956. OBČINA LOŠKA DOLINA ključnem računu o Izvršitvi občinskega proračuna za leto 1950. Za razdelitev presežku dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Ur. list FLll J št. 17/53). 4. člen Predračune novo ustanovljenih občinskih organov in zavodov, kakor tudi izdajo no.vih odlokov, ki imajo za posledico povečanje izdatkov, odobrava komisija za gospodarstvo ObLO, ki jih predloži naknadno v potrditev ljudskemu odboru. 5. člen Komisija za gospodarstvo sc pooblašča, da razpolaga s proračunsko rezervo proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 6. člen Krediti, ki jih vrnejo zavodi za socialno zavarovanje po 24., 26. in 29. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, kakor tudi od samoplačnikov zdravstvenih storitev,, se smejo uporabili brez soglasja komisije za gospodarstvo. j. Ha podlagi 12., 16. in 10. točke Ir;, Člena zakonu o občinskih ljud-j*1 II.« odborih (Ur. list LRS 19-88/52) ® *2. člena .Temeljnega zakona o Poračunih (Ur. list FLRJ 13-126/56) ■doju Občinski ljudski odbor Loška na svoji 9. seji dne 29. ju- ODLOK 0 Proračunu Občinskega, ljudskega ^boru Loška dilona za 1, 1956 p 1. člen r<>ručun Občinskega ljudskega p0b<>ra Loška dolina za leto 1956 s Sebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun: z dohodki 16,762.000 din, z izdatki 16,762.000 din. II. Predračun finančno samostojnih zavodov: z dohodki 5.696.000 din, z izdatki 7,659.000 din, 8 Presežkom izdatkov 1,963.000 din. I. Skladi: >> 2. člen j)t(}jr<‘scžki izdatkov nad dohodki v 1'iv i ^'ln'li finančno samostojnih din' • v v skupnem znesku 1,963.000 ^iiisk <>V se brijejo z dotacijami ob-' K,'Pa ljudskega odbora, p. , 3. člen (k,. Jn?iično samostojni zavodi, ki 0 v let" 1956 presežek do-V.«v nad izdatki s tem, da z v,‘Čip’n<)| organizacijo dela dosežejo Pred , rhodke kot so planirani s koV(,^U l,nv nad izdatki, kot je to ugo-V0d "« z zaključnim računom za-z“ leto 1956, tako du vplačajo: <6./ v skln; c) od prodaje alkoholnih pijač (vina in žganju) na drobno po individualnih proizvajalcih 15 °/o. 5. člen Individualni proizvajalci plačujejo prometni davek od alkoholnih pijač ob prejemu dovoljenja za prodajo alkoholnih pijač. Za tiste količine alkoholnih pijač, ki jih naknadno pripeljejo za prodajo, pa so , dolžni vložiti prijavo pri občinskem finančnem organu v 24 urah po dospetju in v istem roku plačati davek. 6. člen Ce se iz poslovnih knjig gospodarske organizacije, ki je zavezana plačilu tega davka, ne more ugotoviti promet blaga, ki je zavezan plačilu lega davka, lahko občinski LO z individualno odločbo določi povprečni odstotek občinskega davku od celokupnega prometu, ki ga je dotična gospodarska organizacija dosegla z nadrobno prodajo tega blaga z izjemo alkoholnih pijač. 7. člen Trgovsko inidjctjc na delielo, ki se ukvarin hkrati s trgovino na drobno, plačuje prav tako prometni davek og—priključek na rep. cesto Ljubljana—Litija Konj 2,200 42,340 OBČINA LOGATEC Na podlagi 13. člena zakona o pokopališčih (Ur. I. LRS št. 49-160/33) je Občinski ljudski odbor Logatec na svoji 9. redni seji dne 13. 7. 1936 sprejel ODLOK e pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Logatec 1. člen Vstop na pokopališče je dovoljen ▼sak dan v času od 3. do 20.30 ure. 2. člen Poškodovanje in ponesnaženjc grobov, nagrobnikov, spomenikov, grobne okolice grobov, nasadov, stez ter drugih zgradb in naprav na pokopališčih je prepovedano. Pri okraševanju grobov nastale odpadki' in smeti je treba odlagati na krajih, ki so za to določeni z vidno označbo. Pse je dovoljeno voditi na pokopališča samo na vrvici. 3. člen Na pokopališčih mora vladati mir. Petje in godba je dovoljena na pokopališčih samo v okviru pogrebov ali komemoracij. 4. člen Prostori zu grobove se praviloma dodeljujejo na podlagi mrliško Oglednega lista ter jhi plačila predpisane pristojbine za vrslni rodbinski grob, zagrobniro ali za skupno grobišče. Prostori za grobove borcev padlih v NOV in v.a grobove žrtev fašističnega teroVja se odka-zujejo brez plačilu pristojine. 3. člen Prostori za grobove se dodeljujejo zu dobo največ 10 let. Uporabna doba se lahko poduljša po plačilu pristojbine za nadaljnjih 10 let. Grobovi borcev NOV in žrtev fašističnega terorja se ne smejo prekopavati. f 6. člen Grob vzdržuje uporabnik prostora zu grob. Vzdrževanje se mora vršiti v skladu z načrtom o razdelitvi g rol m v ter s predpisi o ureditvi pokopališč. Za sajenje in odstranjevanje okrasnih dreves je potrebno posebno dovoljenje. 7. člen Kdor ne želi več njtorubljati prostora zu grob. mora to naznaniti |»o-kopališkemu oskrlmištvu. V tem primeru lahko odpelje nagrobnike in spomenike, vendar mora sporočiti oskrlmištvu. da jih namerava od-straniti. Okrasno drevje in vzidane spomenike sme odpeljati le s privoljenjem pokopališkega oskrlmištvu. 8. člen Kudur pokopališko oekrbništvo ugotovi opuščen grob ali grobnico ali zanemarjen nagrobnik ali s|*i-menik, pozove člane družine, če so znani, da se v določenem roku izjavijo, ali žele ohraniti grob ter plačali pristojbino, če je dospela v plačilo, pri čemer jih tudi opozori, da morajo poskrbeti zn ureditev groba. A ko se družinski člani v določenem roku ne odzovejo povabilu. ugasne pravica do uporabe prostora zu grob s potekom roka in pokopališko oskrbništvo luliko svolmdno razpolaga s prostorom zu grob. 9. člen Za vzdrževanje javnih potov in nasadov, čistoče, reda in miru na pokopališčih, za izkope juin, za zasutje in naprave gomil ter za pomoč pri sodnih obdukcijah skrbi jx>ko-pališko osebje, to so grobarji in pazniki. Poleg pogodbeno določenih pravic in dolžnosti morajo grobarji tudi skrbeti za to, da se sproti odstranjujejo odpadki, smeti in druga nesnaga. Ako opazijo nerod in nesnago na grobovih in grobnicah, morajo opozoriti na to uporabnike prostorov. 10. člen Krš-itciji določil L., 2., 3., 6. in 7.'člena tega odloka sc kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 din. 11. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem glasilu OLO Ljubljana. Predsednik ObLO: PETKOVŠEK ANION, 1. r. OBČINA VRHNIKA Po določilih 2. točke 50. člena zakona o občinskih LO (Ur. list LRS št. 19/52), na podlagi čl. 4. in 6. uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpišejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ 19/53), čl. I. odloka o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davku (Ur. list LRS 16/56), čl. 4. uredbe o spremembah in do|H>luilvali tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ 8/56), II. odst. odredbe o najvišji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka (Ur. list FLRJ 29/56) in 3. toč. XXI. poglavja zveznega družbenega plana za lelo 1956, je Občinski ljudski odbor Vrhnika na 11. redni seji dne 11. julija 1956 sprejel naslednji reja, 215 — ribištvo, 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov * izjemo alkoholnih pijač. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje: a) od prometa v trgovini, iz-vzvmši od alkoholnih pijač 2%; b) od prometa z alkoholnimi pi-jučumi v trgovini 10%; e) od prodaje vina in žganja na drobno jhi individualnih proizvajalcih 13%. 5. člen Individualni proizvajalci plaČu- j jejo prometni davek od alkoholnih pijač ob prejemu dovoljenja za prodajo alkoholnih pijač. Za liste količine alkoholnih pijuč, ki jih na- j knadno pripeljejo zu prodajo, so pa dolžni vložiti prijavo pri pristojnem finančnem organu v 24 urah po dospetju in v istem roku tudi plačah davek. 6. člen C'e se iz poslovnih knjig gos|>°" darske organizacije, ki je zavezana plačilu tega davka, ne more ugolo* viti promet blaga, ki je zavezan plačilu tega davka, lahko občinski ljudski odbor z individualno odločbo določi povprečen odstotek občinskega davka od celokupnega prometa, ki ga je tista gospodarska organizacija dosegla z nadrobno prodaje tega blaga z izjemo alkoholnih pijač. 7. člen Trgovsko podjetje na debelo, ki se ukvarja hkrati a. trgovino na drobno, plačuje prav tako prometni davek od prometa na drobno. 8. člen Občinski prometni davek po tem odloku je deloma dohodek občinskega proračuna, deloma pa sklada z.a pobijanje alkoholizma. Razmerje, v katerem se deli dohodek med občinski proračun in sklad z.a pobijanje alkoholizma, se določa za vsako leto z občinskim družbenim planom. 9. člen ODLOK o občinskem prometnem davku od prometa nadrobno v občini Vrhnika . 1. člen Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo trgovska podjetja, trgovine, prodajalne proizvajalnih podjetij lii zasebni proizvajalci alkoholnih pijač od prometa z blagom na drobno, ki ga ostvar-jajo na območju občine Vrhnika. ■ 2. člen Občinski prometni davek se ne plučujc: 1. na proizvode, zn katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno; 2. na proizvode, zu katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno; 3. na proizvode,, za katere je z zveznimi predpisi določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno; 4. na živilu; 5. na kolke in poštne znamke, poštne dopisnice in vse druge vrednotnice; 6. na časnike, revije in knjige. Uredim o prometnem davku (Vf1 list FLRJ št. 55/53) z vsemi pozoej' širni spremembami in dopolnitvah11 navodila za izvajanje uredbe o pr°' metnem davku (Ur. I. FLRJ št. 2/5*’ in navodilo o spremembah in dop°‘' nitvah navodila za izvajanje uredb1’ o prometnem davku (Ur. list FLlv št. 4/55), Uredba o prisilni izlerji'yl davkov in drugih proračunskih d°' hod kov (Ur. list FLRJ št. 33/55) 'n uredbe o pobiranju dohodkov pf0.' računov in skladov od gospodarski'1 organizacij (Ur. list FLRJ št. 19/5») veljajo načelno tudi glede občinske' ga prometnega davka od promet* na drobno. 10. člen Tolmačenja zn izvrševanje teff* odloku izdaja Svet z.a gospodarstvi družbeni plan, finance in delo ObL” Vrhnika. 11. člen Občinski prometni davek |>o te*1 odloku se plačuje: u) od prometa v gotovini, lz' vzemši od alkoholnih pijač od L J8 nuu-rju 1956; .X b) od prometa z alkoholnimi Pj jačumi v trgovini in od prodaje ». koholnili pijoč na drobno im indi'' dualnih prodajalcih od dneva, K 3. člen Kot živilske (Kitrebščine, od katerih se davek ne plačuje, se štejejo prehrambeni proizvodi iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije- iz leta 1948, iz panoge 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništvo, 214 — živino- stopi tu odlok v veljavo. 12. člen Ta odlok prične veljati z d "V'1] objave v »Glasniku«, uradnem P šilu OLO Ljubljana. Predsednik ... občinskega LO Vrlin'* JANEZ BRENČIČ, I- I i h t I t k 1 l ti 1