»messenGER« glasilo slovehcev v pustrpuji "MESSENGER" - Voice of Slovenians in Australia "Registered by Australian Post — -—- Publicationa No. VAW 1215" LETNIK XXX štev. 8 AUG 1985 SLOVENSKI FILMI Od 22. do 29. septembra se bodo v okviru "Slovenskih dni" v Melbournu tudi predvajali slovenski filmi. Prikazovani bodo v dvorani Melba Konzervatorija v York Street, Richmond. Točen dan in ura predvajanja določenega filma bo pravočasno objavljena po radiu 3 EA. Prikazani bodo sledeči filmi: V Samorastnikih: Majda Potokar SAMÖRASTNIKI - je zgodba o bogatem kmetu Karničnik-u, ki v fevdalnih časih po starem običaju boleče kaznuje lepo dekle Meto, ki jo je zapeljal njegov sin Ožbej in ima z njo otroka. Ožbej se odreče dedovanju, da bi ohranil svojo ljubezen. Oče ga razdedini, zato mora v vojsko, od koder se vrne kot invalid brez roke. Ko se končno le skuša poročiti s preganjano Meto, se smrtno ponesreči. Meta odide z otroki - samorastniki v svet, kjer se pogumno kot doslej bojuje za življenje in preživljanje svojih otrok. DOLINA MIRU - zgodba dečka in deklice, ki ob nemškem bombnem napadu zgubita svoje najbližje sorodnike in roditelje ter se odpravita iskat dolino, kjer ni vojne. Med potjo se jima pridruži sestreljen ameriški pilot črne polti. Nemci jih zasledujejo, pilot pade v boju, otroka pa še naprej iščeta to bajno dolino miru. TISTEGA LEPEGA DNE - zgodba se dogaja v slovenski vasi, kije pripadela Italiji. Hed-vika, ki služi nekje v velikem mestu, pride obiskat očeta ravno tedaj, ko se pripravlja njena sestra Zana na poroko z Ludvikom. To ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi tej poroki uprl Stefuc, ki zahteva Zano zase. Štefuc je bil poročen z Zaninima starejšima sestrama, ki sta umrli. Z vsako od njiju ima po dve hčerki. Prepričan je, da ima pravico tudi do tretje sestre, ker je na to rod že navajen in ker tudi deklice hočejo Zano za novo mamo. Konflikt z ženinom in vaško srenjo je seveda neizbežen. Na koncu najde modri župnik pravo rešitev: Stefuc naj vzame Hedviko, kar oba sprejmeta. KEKČEVE UKANE - Visoko v gorah divji lovec Bedanec neusmiljeno pobija divjad. Modrijan Vitranc mu zagrozi s hudo kaznijo, če "ne bo prenehal s tem. Bedanec misli, da gaje pri Vitraneu zatožil pritlikavec Brincelj, zato ga u-jame, mu zažge hiško in ga zapre v kletko, ki jo obesi pod strop v svoji bajti. Za to izve Kekec od svojih prijateljev Rožleta in Mojce. Sklene, da bo rešil Brinclja, pa mu Bedanec ujame še Rožleta. Končno mu uspe rešiti oba in ujeti Bedanca. Vitranc ukaže Bedaneu, da mora poravnati vse krivice. DEDIŠČINA - je eden najnovejših slovenskih filmov, ki je dosegel velike pohvale. PASTIRCI — Zgodba o pastircih se dogaja v hribovski primorski pokrajini, kjer si revni otroci služijo svoj kruh s čuvanjem ovac. Njihovo živijenje je polno čudovite fantazije pa tudi resnih konfliktor - kakor pri odraslih. Malega nih konfliktov - kakor pri odraslih. Malega Blaža zgrabi za nogo skobec, nastavljen za lisice, in ga hudo radi. Namesto njega pride na pašo Terezika. Zaradi nje nastane spor med Lenarton in Ferjančem. Ferjanč skrije Lenartu hlače, ko ta lovi ribe v potoku. Iz maščevanja mu Lenart nareže gugalnico, da bi Ferjanč padel v prepad. Pravočasno se še pokesa, a bi vseeno prišlo lahko do nesreče. Kakor pri odraslih ... ZA OSTARELE Australian Institute of Multicultural Affairs je izdal lično brošuro v kateri so objavljeni rezultati posebne raziskave problemov ostarelih v multiculturni družbi. Med drugim so našli, da se bo število ostarelih imigrantov v dveh desetletjih podvojilo. V primeri s tem bo število v Avstraliji rojenih ostarelih ostalo relativno manjše. Največ ostarelih, kot izgleda bo med skupinami iz Italije, Grčije, Jugoslavije in Nemčije. Večina ostarelih ljudi v Avstraliji živi v svojih domovih. Med temi pa je število onih, ki so rojeni izven Avstralije proporcionalno večje. Ostareli člani etničnih skupin imajo manjše število svojcev, kot tukaj rojeni. Proporcionalno imajo tudi veliko manj prijateljev, ki govore isti jezik in imajo isti kulturni izvir. Prav radi tega se ostareli pripadniki neangleško govorečih skupin počutijo bolj osamljene. Večina jih ni vključena v razne pokojninske fonde. Velika večina ostarelih "etnikov" želi preživeti svoja stara leta v Avstraliji. Prav tako bi večina raje živela v domovih za ostarele, kateri pripadajo njihovi etnični skupini. V poslednjih 25 letih se je delo na področju vzpostavljanja oskrbe za ostarele v etničnih skupinah pospešilo. Predvsem so zapopadene gradnje skupnih ali zasebnih domov za ostarele. Večina teh se nahaja po mestih in denarna pomoč federalne vlade je igrala pomembno vlogo pri vzpostavljanju. Večina etničnih skupin je voljna nadaljevati delo na tem polju, vendar se pritožujejo nad sedanjim nezadovoljivim procesom pri raznih oblasteh, od katerih zavise specifična dovoljenja. Število ostarelih oseb iz etničnega o-kolja, ki sedaj žive v negovališčih je veliko manjše od števila onih, ki so bili rojeni v Avstraliji. SLOVENSKI DNEVI V okviru Slovenskih dnevov bo v prostorih Galerije Council of Adult 256 Flinders Street, Melbourne od 25. septembra do 29. septembra odprta razstava slovenske grafike. V ta namen je Moderna galerija v Ljubljani s sodelovanjem Slovenske izseljenske matice pripravila bogat in umetniško izdelan katalog, ki bo na razpolago obiskovalcem razstave v Melbournu in pa tudi v Sydney u. Razstava slovenske grafike bo v Sy-dneyu v okviru že tradicionalnega Multi-kultumega festivala, ki se bo vršil pod i-menom "Carnivale 85". Odprta bo v Razstavni dvorani Planning and Environment Department of N.S.W. Liverpool St., v bližini Hyde Park-a od 13. do 22. septembra. To razstavo bo odprl Mr. Bob Carr, minister za planiranje v N.S.W, v petek, 13.9. ob 6. uri zvečer. Iz kataloga posnemamo, da bo razstavljalo 16 priznanih slovenskih umetnikov, in sicer Janez Boljka, Bogdan Borčič, Jože Ciuna, Jože Horvat — Jaki, Andrej Jemec, Boris Jesih, Meško Kair, Tomaž Kržišnik, Vladimir Makuc, Adriana France Mihelič, Klavdij Palčič, Jože Spa-cal, Lojze Spacal, Tinca Stegovec in Go-razd Šefran. Slovenski grafiki so si ustvarili doma in v svetu velik sloves in nič ne zaostajajo za umetniškimi dosegi slovenskih slikarjev in kipaqev. Napredni razvoj slovenske grafike seje že začel takoj po prvi svetovni vojni in je sedaj dosegel stopnjo, ki v svojem izražanju izkazuje razvejano umetniško razglabljanje in izražanje. Še vedno pa uživajo tudi vsesplošno popularnost, ki jo lahko ustvari le dolgotrajna iz roda v rod povezanost sledečih si generacij. Dela razstavljalcev bodo pokazala pestrost izvajanja, pri katerem so strokovno uporabljene različne tehnike. Bilo kakšna zaznavna pomanjkljivost je namerna reakcija slovenskih umetnikov napram per-fektnosti, ki ni najboljši kotalist za spon- tano kreativnost. Slovenski grafiki se usposabljajo na Slovenski akademiji za umetnost ter se često merijo s svojimi deli na mednarodnih razstavah in kompeticijah. Od teh je ena najpomembnejših Ljubljanski Biena-le, »a katerem se vsake dve leti razstavljajo pod isto streho najnovejša dela vodilnih ^imetnikov na tem polju. V poslednjih dveh desetletjih je slovenska grafika prodrla v nova področja z vključenjem "op—art" in "pop—art" e-lementov, ne da bi pri tem utrpeli škodo prejšnji odlični rezultati. Grafična-umetnost je s tem zadobila neko totalnost v kateri je možno izvajati vse z najrazličnejšimi sredstvi, kjer se uporabljajo celo fotografski in tiskarski pripomočki, poleg že običajnih slikarskih. Letošnja razstava po AvstraUji ne bo prvo srečanje z avstralsko publiko, saj so slovenski grafiki že imeli priliko razstavljati v Avstraliji", pa tudi avstralski umetniki in drugi so že bili na razstavah po Sloveniji in Jugoslaviji. Toda, vsaka nova razstava prinese tudi nove elemente, ki. prav tako kot že poznani vedno privabljajo ljubitelje. Tako bo tudi ta razstava i-mela dovolj privlačnosti, še posebno radi velikega vpliva slovenske grafične umetnosti v svetovnem obsegu. To bo kulturni dogodek, izrednega pomena za učvrstitev slovenskega imena v AvstraUji in prilika, kakršna se ne bo kmalu več ponovila. Zato je skoraj nepotrebno naglasiti, da naj ne bo našega rojaka, ki si te razstave ne bi ogledal. Še v interesu naše skupnosti tukaj je, da na odličnost razstavljenih del slovenskih grafikov opozorimo tudi čim večje število naših prijateljev in znancev iz drugih narodnostnih skupin. Prizor iz Doline miru vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860 Lastnik - Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226 Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠlC Stalni sodelavci — Permanent contributors: ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA, LONČAR BOŽO, MANDELJ PETER, PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, POSTRUŽIN DARKO. ŠPACAPAN SIMON, marta strle, stanko pibernik. Tiska — Printed by CHAMPION PRESS Cena — Price 85c Letno - Annual Subscription 10 dollars Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec. OKROG NAKUPA NAŠEGA DOMA Najbolj nazorno nam bodo predočili,, kako se je delalo okrog nakupa prvega. Slovenskega doma v Melbournu sledeči odlomki iz članka, ki ga je napisal pokojni Vinko Molan in ga je objavil "Vestnik" v svoji številki maja 1960. "Dragi rojaki, pretežni večini od nas je znano, kdaj se je rodila v naših srcih nebogljena želja o lastnem domu. Koliko potov, prostega ali jasneje žrtvovanega časa, ponižanj, neopravičenih očitkov, celo finančnih izdatkov pa so doživeli gotovi požrtvovalni naši ljudje, ve le malokdo. Delali smo (seveda bomo še), prosili ter zbirali lep čas, predno smo lahko začeli razmišljati o začetku. Slednjemu smo postavili temelje ne skupnem zborovanju v mesecu novembru preteklega leta, ki pa' je gotovo že zbledelo v vašem spominu. Po zborovanju je vse nekako potihnilo ali umrlo, kar je ustvarjalo videz zaželje-nega oddiha, da ne zapišem potrebnega. Toda ne, gotovi naši ljudje so delali neumorno naprej. Premnogi sestanki, seje, ogledi raznih možnosti, so se kar vrstile. Zaključek tu in tam že kar preburnih debat je bil vedno isti: Za nas ne odgovarja, je predrago, je predaleč, je v preslabem stanju, tu ne bi mogli ničesar graditi, tam nam ne bodo dali dovoljenja, je izključno samo stanovanjska četrt, trenutno ni možno ničesar zvedeti, ker ima vse občinsko osebje dopust, smešno ali resnično, celo s cestami smo imeli opravka. Edini: pozitivni rezultat teh sej je bil, naslednji dan glavobol združen z izdatkom za Bex. Slučaj je naklonil najbolj srečno roko našemu podpredsedniku, g. Špacapanu, kateri nam je skupno z g. Hartmanom prinesel na našo redno sejo dne 29. aprila nov predlog. Zaključek vsestranske obdelave istega je bil sklep. V nedeljo ob eni uri popoldne je dolžnost vseh zaupni-, kov DOMA kakor članov Upravnega od-i bora S.K.M. udeležiti se skupnega ogleda; te nove možnosti na licu mesta. Nedeljsko jutro nas je pozdravilo z dežjem, kateri se je dopoldne spremenil že kar v naliv. Kislo vreme rodi še kis-lejše obraze kljub vsej resnosti pred nami stoječe naloge. Obrazu podobnega razpoloženja s precejšnjo mero skepse smo se najbrž dežju näkljub vseeno zbrali polno-številno ob določeni uri v naslednji postavi: Deset članov Upravnega odbora" trojica Nadzornega odbora in pet zaupni-! kov za DOM. Vsekakor čedno število, pa tudi nezaželjeno presenečenje za lastnika hiše. Ocenjevanje se je pričelo. Vsak je hotel vedeti vse, gotovi so dali duška svoji radovednosti celo po najbolj intimnih ko, tih ter pri tem šušljali o redkosti sličnih možnosti. Pa kot ima vsaka stvar svoj konec, tako se je tudi končal naš ogled te šestsobne hiše s kuhinjo in kopalnico. Naj naglasim šestsobne, v pravem smislu besede, tri od teh zelo velike in zračne. Temelji te stavbe, ob priliki gradnje so bili verjetno preračunani za večno; nič manjše stabilnosti ne kažejo zidovi s streho, katera je ta dan prestala temeljito preizkušnjo. O tem smo si bili edini. Do razkola ni bilo daleč pri ocenjevanju o-ken, vrat ter raznih pomladitve potrebnih lesenih okraskov na pročelju hiše. Pravočasno še je posegel v debato naš požrtvovalni M. Lauko s tehtnimi besedami: 'Ne lomite ga, lepo vas prosim, en ajmar barve bom reskiral pa boste videli čudeže storjene po nas pajnteqih! Za svojo osebo sem veliko bolj zadovoljen, da hiša ni na sveže pobarvana, kot se to običajno dogaja.' Smatral sem te besede za tako resne, da jim še danes dajem pomembnost. G. Maqan mi bo seve ob priliki požugal, vendar kaj resnega menda ne bo. Kar ven, kar ven, spredaj na ploščad nas je potiskal že v resnem stanju g. Maks: 'Toda prosim vas za božjo, ne bodite preveč glasni, sicer bo stari še policijo klical. Tu so postali sproščeni duhovi v polni meri kljub vsej Maksovi aktivnosti. Da stoji hiša na primernem kraju, dohod je možen s treh strani, kar nudijo samo vogelne liiše, v zadostni velikosti zemljišča za naše potrebe, solidnosti stavbe, oddaljenosti od središča mesta za 15 — 20 minut, možnosti parkiranja avtomobilov v bližini in tako naprej. V tem smo bili kar hitro soglasni. Sledilo je vprašanje cene, s katero je bilo nujno rešiti najbolj bolečo točko: naše finančne možnosti. Ob številki 11000 smo kar vsi pričeli nekaj popravljati v naših grlih, dasiravno smo bili tešč. Kako bi ne, saj nam je takoj postalo jasno, da smo se zopet zastonj zbrali. 'Ne obupavajte,' nas je bodril .Maks, 'malo bomo znižali, se razume, depozit 3000 funtov bomo spravili skupaj, osem let imamo časa za odplačevanje ali jasneje: določeno je odplačevanje po 15 funtov tedensko z obrestmi vred.' 'Jaz sem absolutno proti nakupu' je izjavil Janez, 'kaj pa mislite, enajst tisočakov je vendar denar, povrhu vsega pa je hiša zelo predraga.' Dobro, predrago pravite Janez. Kaj pa drugi? Res je enajst tisoč funtov denar, posebno za nas ko ga nimamo. Drugo vprašanje pa je, kaj za ta denar lahko pričakujemo v bližini mesta? Soglasen odgovor: "Nič!" Z dodatkom starejšega Viktoija L. naj počakamo še eno leto ali kaj pa niti za depozit več ne bomo imeli. 'Mojo hišo vsi poznate ali ne?' je še dodal, 'in kaj mislite da bi jo prodal izpod sedem tisoč? Se zelo motite, in pa kje je ta tu in kje je moja?' nas je z nasmeškom vzpodbujal g. Maijan. Dostojanstveno resen je našel g. O-ppelt najboljšo rešitev v nakupu stare, manjše, četudi lesene hiše, ki naj bi največ stala od tri do štiri tisoč funtov. 'Ja, ja, takšna hiša ja, in takšna podrtija naj se naziva 'Slovenski dom', poleg tega pa pomislite, kaj nam bodo rekli darovalci, potom katerih smo prejeli denar?' se je resno zavzel sicer vedno priseben g. Simon. 'Kaj pa nam bi isti očitali in končno, koliko pa so ti darovalci darovali? Reci in piši 1600 funtov, ostalo pa je uspeh S.D.M. Za tistih šestnajst stotakov pa' menda nihče ne pričakuje nakupa gradu, ki bo komaj zadostovalo za pošten depozit za navadno hišo ali barako,' seje glasil odgovor. Ne pozabite, da naši darovalci še niso izrekli zadnje besede. Premnogi nam obljubljajo, nekateri so nam že drugič dali, drugi zopet še čakajo, vsi brez razlike pa pričakujejo začetka. To so bile resno stanje oblažujoče besede, hkrati pa so nam vlile novega poguma. Potem sem važna osebnost ob vprašanju, če sem v stanju pojasniti stanje blagajne S. K. M. Stanje iste res ni posebno rožnato, posebno v zadnjem času zaradi precejšnjih izdatkov, vseeno pa bo* najbrž zadovoljivo. Uvideven je pa prevzel besedo g. Oppelt, da bo najbrž igralo važno vlogo dejstvo, če se S.K. M. strinja z nakupom. 'Mi zaupniki imamo žal le malo pre-morne možnosti, z obljubami in dobro voljo pa tudi ni mogoče kupiti nekaj o-membe vrednega. Povdarjam, še če ste v resnici mišlenja, da bodo naši rojaki sedaj ko bomo Dom kupili, postali zavednejši ter temu primerno podprli naše skupne napore, potem odstopam še sam od svojih pomislekov.' S tem smo v glavnem zaključili. Seveda cela stvar ni tako gladko iztekla, kot jo nakazujem, vendar vseh ne smem navajati, ker bi bilo prehudo." v . Vestnik je bil tedaj v petem letu svoje starosti in je v svoji majski številki prvikrat priobčil tudi fotografije. To so bile fotografije prvega slovenskega doma v Melbournu. 1. maja tega leta so zaupniki nabirke denarja za slovenski dom v Melbournu, katera seje pričela 22. novembra 1957 podpisali kupno pogodbo za nabavo hiše in zemljišča na 173 A Park Street, Princess Hill, ki je tako postala Slovenski dom. Zaupniki so tedaj bili: Franc Benko, Janez Škraba, Maijan Oddelt, Maks Hartman in Maijan Lavko. Pogodili so se za ceno 10.700 funtov (nekako 22.000 kasnejših dolarjev). Izplačali so 3.015 funtov depozita ter se obvezali na odplačevanje 15 funtov tedensko (tedanja tedenska delavska plača je bila največ kakih 20 funtov). Dom bi moral biti popolnoma izplačan v osmih letih. Obresti na dolg pa so določili na 6,5 odstotka. Zaupniki so v svojem poročilu v Vestniku povedali, da so se odločili prav za nakup te hiše v glavnem radi tega, ker so do nje obstojale odlične zveze z javnimi transportnimi sredstvi. Saj takrat v naši skupnosti še ni bilo mnogo ljudi s svojim motornim vozilom. Hišo so prevzeli v svojo posest šele začetkom julija, na 4. novembra pa so jo v prisotnosti številnih rojakov odkrili s primerno svečanostjo in blagoslovom, katerega je opravil Pater Bazilij. OB JUBILEJU PRVEGA DOMA Bilo je leto, ko je v vsemiije poletelo prvo živo bitje. Sputnik, ki so ga sprožili v polet okrog zemlje iz Sovjetske Zveze je popeljal s seboj tudi psička. Ljudje so pričakovali zamanj pozitivne rezultate najnovejše mirovne konference. Bilo je leta 1960; leto, ko sta si v East Melbournu obljubila zakonsko zvestobo Franc Žele, doma iz župnije Trnje in Berta Slavec iz Župnije Knežak. Pred oltar so nekako v sredini tega leta, kot čitamo v "Vestniku" iz tistih časov, stopili v Viktoriji tudi Jože Grupič in Jelka Hizak, Viktor Maslo in Roza Šabec, Cvetka Hvala in Gino Bratovič, Katija Kuri in ,Ana Frances Shanahan, Franc Šabec in Jožefa Vodopivec itd., itd. V Hawthornu so krstili Sonjo Margareto Leber, v St. Albansu Vero, Sonjo Cerkvenik, v Yarravillu Stojana iz družine Antona in Marije Iskre; v družini Miroslava Franetiča je prvikrat zajokal prvorojenec Roman; in Štefan Robert so dali ime sinku Ladislava Sluge in Marije roj. Vidrih. Rajko, sin Ješetovih je zmagal na kolesarskih dirkah v Wonga parku. S.D. Sydney je imelo 26 članov, svoj dom, katerega so upravljali Perko, Klo-hočer, Dušan Lajovic, Fretze in Čuješ. Vsaj tako je bilo napisano v pismu, ki so ga naslovili na S.D.M. in v katerem pravijo tudi:'"Upamo, da bomo počasi le uspeli in pricapljali do višine, katero ste s svojim delom dosegli vi." Predsednik Slovenskega kluba Melbourne je bil takrat Srečko Košir, podpredsednik Simon Špacapan, tajnik Jože Novak in blagajnik pokojni Vinko Molan. Ostali v odboru pa so bili: pok. Ivan Ur-bas, Leopold Javk, Marijan Lavko, Aloiz Zakrajšek, Tone Slavič, p. Bazilij Valentin, Frida Pravdič, Stanko Kolarič, Stanko Hartman, Stanko Šajnovič, Franc Ja-nežič, Janez Škraba, arh. Cveto Mejač, Maks Hartman, pok. Viktor Lavko in Martin Adamič. To je bilo tudi leto, ko smo v Melbournu pričeli prvo nedeljsko šolo za pouk slovenščine. Zaboga, po vseh teh kilometrih fj se zdaj prerekata za vsak mili- * ' meter! ' If ČJkle™' ; Spoznala sva se prek oglasa za trideset tisočakov. Za ta denar pač ne moreš zahtevati kaj posebnega... VABILO L vsem članom Slovenskega društva Melbourne na ' 31. REDNO LETNO SKUPŠČINO ki se bo vršila v nedeljo, 8. SEPTEMBRA 1985 v društveni dvorani s pričetkom OB 2.00 URI POPOLDNE Dnevni red skupščine: 1. Otvoritev skupščine (predsednik S.D.M) 2. Ugotovitev sklepčnosti in izvolitev vodja skupščine 3. Čitanje in potrditev zapisnika 30. letne skupščine 4. Poročila in razrešnica staremu odboru 5. Izvolitev novega odbora za leto 1985/86 6. Enominutni molk za preminule rojake 7. Slučajnosti Samo finančni člani in častni člani S.D.M. imajo po Pravilih S.D.M. pravico prisostvovanja na skupščini, voliti ter biti voljeni v odbor. Tisti, ki še niste poravnali letne članarine, storite to čimprej. Članarina se plačuje od 1. julija do 30. junija letno. Finančni član je vsakdo, ki je letno članarino plačal za tekoče leto najmanj 14 dni pred letno skupščina (do 23. avgusta). DRUŠTVENO ŽIVLJENJE PETA OBLETNICA LOVCEV V SYDNEYU V soboto 10. avgusta zjutraj ob 10. uri se je na strelišču S.D.S. zbralo kar lepo število strelcev, ki so tekmovali za pokal 5-letnice ustanovitve Lovsko-ribiške družine S.D. S. Iz Melbourna so se tekmovanja udeležili člani Lovske družine S.D.M. in pa člani Veselih lovcev iz St. Albansa. Iz Syd-neya pa so se za pokal potegovali strelci društva "Triglav" in pa domačini. Odbor S.D.S. se je tudi tokrat pokazal kot dober organizator, ki je s pomočjo kuharic dosegel veliko mero gostoljubnosti. Tekmovanje je trajalo cel dan, zvečer pa je po kratkem kulturnem sporedu bila razdelitev pokalov. V programu so sodelovali mladinci S.D.S. z narodnimi plesi, pevski zbor S.D.S. pa je ubrano zapel nekaj slovenskih pri katerih se je g. Ivan Koželj izkazal kot prvovrsten solist. Rezultati tekmovanja so bili sledeči: NASLON 1. mesto S.D.M......... 485 točk 2. mesto V. lovci ....... 484 točk 3. mesto S.D.S......... 468 točk 4. mesto Triglav........ 464 točk PROSTO 1. mesto S.D.M......... 349 točk 2. mesto S. D. S......... 294 točk 3. mesto TRIGLAV ..... 293 točk 4. mesto V. LOVCI...... 227 točk Spominski pokal za 5. obletnico je dolo L.R.D. S.D.M. Na tekmovanju Zveze slovenskih lovskih družin v Viktoriji dne 29.6.1985 so bili doseženi sledeči rezultati: KLUBSKI — streljanje z naslonom 1. mesto S.D.M......... 488 točk 2. mesto Veseli lovci St. Albans ................. 488 točk 3. mesto lovci Geelong .... 487 točk 4. mesto M. Gubec...... 472 točk 5. mesto Planica........ 465 točk KLUBSKI - prosto streljanje 1. mesto S.D.M......... 330 točk 2. mesto lovci Geelong .... 308 točk 3. mesto Veseli lovci St. Albans ................. 287 točk 4. mesto Planica........ 282 točk 5. mesto M. Gubec...... 245 točk POSAMEZNIKI - z naslonom 1. mesto D. Vulin — M. Gubec 2. mesto I. Barat - S.D.M. 3. mesto J. Pozman — Lovci Geelong POSAMEZNIKI - prosto 1. mesto J. Saitz — Veseli lovci St.Alb. 2. mesto D. Vulin - M. Gubec 3. mesto S. Baligač - S.D.M. DO SEDAJ DOSEŽENE TOČKE ZA PRENOSNI POKAL: S.D.M.. . . PLANICA V.L. ST. ALBANS LOVCI GEELONG Zmagovita ekipa članov Lovske družine S.D.M.po tekmovanju Sede od leve na desno: Peter Mukavec, Jože Barat, Štefan E S" 'Y™ O bVr't «?'VT- senate, frane Pongracic, Janez ■»-—>"* - - . - Frank Arnuš. Zemljič, Frank Jelovčan, Slavko Ličen in Strelcem S.D.M., ki so dosegli najvišje skupno število točk je pripadel pokal 5. letnice ustanovitve Lovske družine S.D.S. Cela izvedba tega tekmovanja je zopet dokazala, da se skupno in z dobro voljo >Hko največ doseže in verjetno bomo ob jo^ednji slični priliki videli še večje število udeležencev. LETNA SKUPŠČINA LOVSKE IN RIBIŠKE DRUŽINE S. D.M. Dne 4.8.1985 se je ob številni prisotnosti članov vršila letna seja Lovske in Ribiške družine S.D.M. Po nagovoru starešine g. Franka Jelovčana, v katerem se je zahvalil vsem, ki so tako nesebično pomagali pri gradnji lovske koče in pa pri strelskih tekmovanjih, je podal izčrpno finančno in tajniško poročilo g. Ivan Barat. Prisotni so ga sprejeli z velikim odobravanjem. Nato se je prešlo k volitvam za novi odbor. Za starešino je bil ponovno-izvoljen Frank Jelovčan, za podstarešino pa g. Frank Fekonja, blagajniške in tajniške posle pa bo zopet vršil Ivan Barat. V odbor so bili izvoljenirFrank Arnuš,. Jože Barat, Lojze Kranjc, Peter Mukavec, Tone Oberstar, Valter Prosenak in Janez Zemljič. S. D. M. YOUTH CLUB NEWS On Sunday, 18th August we had a Youth Club Meeting where I was pleased to see, quite a few Youth came. At this meeting we elected (after a lot of convincing) new Management for the Youth Club. As from the Annual General Meeting on the 8th September, the new Youth Representation will in the capable hands of: - Presiden t s - Zlatko Fekonja - Elvis Tomšič Secretary John Dimmo Junior Youth Rep. — Tania Markič As I have been saying for the past 12 months, whoever is in charge needs the support of everyone — so pitch in, and make the Youth Club the success it can be. There will be a Youth Meeting on the same afternoon as the Annual General Meeting (8th September) so come up, pay your new Memberships for 1985/86 and cash in all the discounts on outings, including the first one being planned to Sovereign Hill in October. Watch out for more information at the Club and on that day. At the moment we are busy making final arrangements for the Snow trip -hopefully we will have two full busses and plenty of snow. Sorry there have been no photos in the Vestnik of the Waitresses and Waiters but there is still some film in the camera which I want to use up at Mt. Buller so there will be plenty of photos in the next issue. At this stage i would like to wish the new Youth Reps, all the best for the coming year and also thank the Youth and Adults who liave helped in the past 12 months - please keep supporting the Youth Club - they are the future of S.D.M. Sandra Krnel. KULTURNI VEČER "Kulturni večer" nam spet pripravljajo pri S.D.M. za soboto 12. oktobra. Tokrat se bo predstavila z enodejanko "Mihec se ženi" novoustanovljena igralska skupina S.D.M. Celoten program večera pa bo dopolnjen z nastopom mešanega pevskega zbora S.D.M. ter plesi, kijih bodo izvajali otroci šole S.D.M. Še nam je v spominu odlično uspeli zadnji kulturno-zabavni večer, ko še ni bilo odra v dvorani. Prepričani smo, da bo tokrat še boljše, saj so tudi možnosti izboljšane. Koordinacijski odbor Slovenskih društev Viktorije je v juliju uspešno organiziral turnejo kvinteta "Štatenberg", kateremu se je pridružila tudi prikupna pevka Ida Škabar. Nastopali so pri vseh društvih Viktorije in N.S.W., ter s svojo glasbo in pesmijo razveselili svoje rojake, kakor tudi druge narodnosti. Dokazali so, da se lahko uvrstijo med najboljše ansamble Slovencev, živečih izven domovine. Žive in delajo v Zahodni Nemčiji, zabavajo pa naše rojake po vsej Evropi, kakor tudi v ZDA in seveda tudi v Sloveniji. Ker so, kot mi tudi oni izseljenci, je bila ta turneja še večjega pomena. Da je bila ta turneja tako uspešna, se v imenu Koordinacijskega odbora zahvaljujem vsem članom tega odbora, gospodu Božotu Lončaiju za prevoz, gospodični Ani Mandelj za pripravo inštrumentov ter gospe in gospodu Polh, katere brat je vodja ansambla, za prehrano in stanovanje, ki ssta ga nudila ansamblu za časa gostovanja v Viktoriji. Za Koordinacijski odbor: Jože Ramuta NOVI ODBOR NA JADRANU Na 14. julija letos je članstvo Slovenskega socialnega kluba "Jadran" izvolilo odbor za leto 1985/86, katerega bo, kakor v lanskem letu zopet vodil g. Frank Iskra. Z zopetno izvolitvijo Franka za predsednika je članstvo pokazalo svoje zaupanje v njegovo vodstvo, ki v glavnem temelji na njegovem pomirljivem, tolerantnem in pozitivnem pristopu do prob- lemov in novih podvigov. Frank se je tudi pokazal kot trden zagovornik in podpornik sodelovanja vseh slovenskih društev v Viktoriji in celi Avstraliji. Ostali odborniki izbrani za naslednje leto pa so sledeči: Viliam Jakšetič podpredsednik, Valentin Brecelj tajnik, Jean Iskra blagajničarka, Mario Bubnič pomožni blagajnik, Peter Natlačen, Milan Iskra, Joe Maljevac, Dino Rupnik, Valter Je-lenič, Peter Krickič, Vince Bardanaro, Ivan Iskra, Gavrilo Gragovac, Toni Brne, Emil Kalčič, Franc Šenkinc, Ivan Bre-zovec in Ivan Grbec. % \ «isla C