Novosti na tenfižnem trgn —k V. Brumen: »Blaže in Nežica«. Kulturno-pedagoški pomen Slomškovega dela. (Inavguralna disertacija. Tiskarna sv. Cirila, Maribor 1936.) Razprava, ki široko posega v življenje našega šolstva, obsega štiri poglavja: 1. Zgodovinsko ozadje. 2. Slomškov program. 3. Teoretsko osnovo. 4. Vzornike in vzpcTednike. V prvem poglavju razDTavlja avtor o naših šolskih prilikah v preteklem stoletju, o takratnem nemškem šolstvu pri nas in o slovenskih začetnih šolah. Historično nrikazuje, utemeljuje in pojasnjuje celotni ustroj celotnega šolstva, notranji in vnanji, tudi s pogledom na sličnost šolskih razmer v takratnem inozemstvu. V drugem poglavju zgoščeno prikazuje Slomškov obči in posebej pedagoški izobrazbeni razvoj ter njegovo cclotno osebnost; obširno govori o izdajah, obliki in značaju »Blažeta in Nežice«, podaja vsebino knjifie, jo razlaga in navezuje na bistvo dobe, v kateri je knjiga nastala; dalje kaže notranjo in zunanjo ureditev nedeljske šole, ki je nekak zunanji okvir BN, in Slomškovo pojmovanje o odnosih med šolo in cerkvijo ter med šolo in ljudstvom. — Zlasti zanimiv je v tem poglavju tretji oddelek, ki je nedagoški menda najbolj kairakterističen in v katerem avtor izvaja celotni izobraževalni okvir Slomškovega dela. teorijo o pedagoškem cilju in izobrazbi ter specialno Slomškov pedagoški cilj; dalje prikazuje učivo nedeljske šole, kreposti, ki jih hoče S. privizgojiti, izobraževalna sredstva ter pcdaigoška načela, psihološke in siciološke činitelje, ki jih je S. upošteval. V tretjem poglavju načenja vprašanje originalnosti Slomškovega dela ter očrtuje njegovo usmerjenost. Izvaja primerjavo, išče skupnosti in razldčnosti med Slomškom in Pestalozzijem, Jaisom, Sailerjem, Schmidom (do katerega je odnos dopolnilno ugotovil C. Velušček: gl. »Jutro«, dne 19. t. m.) in »nemško« šolo. Prihaja do zaključka, da je S. dobil mnogo pobud in gradiva v slovenski začetni šoli, glavni vzornik pa da mu je življenje; da je S. delo izraz pedagoških tendenc tedanje idobe in šolskih prilik nad Slovenci in da jc BN dokaz o S. izraziti pedagoški nadarjenosti, ki da ni le slepo izpireminjala, temveč vtise tudi samostojno oblikovala. V četrtem poglavju kaže vpliv BN, ki je vz^budila veliko zanimanje ne le doma, temveč tudi v tujini, doživela veliko naklado in močno vplivala na todobne in pozncjše slovenske šolnike. Brumnova razprava je obdelana vsestransko skrbno in zelo tcmeljito (opomb in literature je 13 strani!) ter bo koristno pomagala pri vpoiglcdu v takratne šolske razmere pri Slovencih. Z monografijo o BN, kjer avtor rešuje izrazito vprašanje širokega S. delovnega programa, je slovensko vzgojstvo pridobilo v svrho osvetlitve s pedagoškega in literarnohistoriČTiega vidika važen donesek. —dc. —k Paul Keller: »Hagarin sin II. del«. Imenovana knjiga je izšla kot prva iz^daja Krekove knjižnice za leto 1936. Naročniki Krekove knjižnice pTcjmeio knjigo po članski ceni vez a 26 Din, broš. a 16 Din. Knjigotržna cena vezani knjigi je 40 Din, broš. 26 Din. —k Nemško-slovenski in Slovensko-nemški žepni slovarček s slovničnimi podatki za Slovenca. — Sestavila prof. dr. Angela Piskernikova. Založila Jugoslovanska knjigarna. Liubljana 1936. Strani 232, mala 8° (žepni format). Vez. 30 Din, broš. 20 Din. — Slovenci doslei še nismo imeli majhnega, priročnega nemškega slovarja, ki bi ustrezal vsem praktičnim zahtevam (primeren bcsednr zaklad, vsi potrebni slovnični podatki ik pOiSameznim besedam itd.). Bese*dišče popolnoma zadošča za navadnega zemljana, kakor nalašč pa jc ta slovarček tudi za dijaštvo naših srednjih šol, ker mu od tretje pa do osmo šole lahko izvrstno služi in mu ostanc še pozneje za življenje. — Samostalniki imajo povsod pridejan spolnik in potrebne končnice ter naznačbo preglasa. Pri pridcvnikih je dodejano stopnjevanje. Glagoli so apremljeni z vsemi1 potrebnimi oblikami. Tudi naglas je povsod označen, kjeT je treba. — Glede rabe slovarčka je podalo založništvo v svojem predgovoru natančna navodila. Dobi &e tudi v Učiteljski knjigarni.