Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani > -Ra. 7 DRUGI DEL. Pvava nevesta Kristusova. I. poglavje. 0 dobrotah redovnega stanu. 1. Sesede, ketere so bile rečene Izra- eljskemu ljudstvu, ko je bilo rešeno Faraonove sužnosti in peljano iz Egipta, se morejo obračati tudi na redovne osobe: „Vodnik si bil v svoji milosti ljudstvu, ki si ga odrešil, in si ga peljal v svoji moči k svojemu svetemu prebivališču.“ l Kakor so se razločevali Judje v starem zakonu ko izvoljeno božje ljudstvo od Egipčanov, tako se razločujejo v novem zakonu redovne osebe od svetnih ljudi. In kaker so šli Judje iz Egipta, dežele težav in suženjstva, kjer niso poznali Boga, tako so tudi redovne osebe zapustile svet, i 2. Mojz. 15, 13. 2 P er v o poglavje. - •• - ki svoje služafeke z brhkostjo in žalostjo pla¬ čuje, in kjer Boga tako malo poznajo. Kaker je Judom ognjeni steber kazal pot v obljubljeno deželo, tako je tudi redovne psihe peljala luč sv. Duha v redovni stan, ki je po¬ doben deželi, ketera nam je obljubjena v ne¬ besih. V nebesih ni nikakih želja po zemeljskem bogastvu in posvetni slasti, in tudi ni kake samovolje, tudi v redovnem stanu je s pomočjo svetih obljub vboštva, pokorščine in čistosti tem škodljivim željam pot zaperta. V nebesih ne delajo drugega kaker Boga hvalijo; ravno to delajo v redu, ker se vse, kar delajo v redu, šteje za čast božjo. Sv. Avguštin pravi : ,,Ti hvališ Boga, keder opravljaš svoje opravilo, keder ješ in piješ; hvališ ga, keder počivaš in spiš." 1 Ti redovna oseba, hvališ Boga, keder opravljaš samotanska dela, ko si v zakristiji, na po rti; Boga hvališ, keder si pri obedu ; Boga hvališ, keder greš počivat in keder spiš, z eno besedo, se vsem, kar delaš, hvališ Boga. V ne¬ besih vlada slednjič večni mir, ker imajo iz¬ voljeni v Bogu vse dobro; tudi v samostanu ne iščejo drugega kaker Boga, in v Bogu imajo tak mir, da prekosi vse svetno veselje in pri¬ jetnost. Prav je rekla tedaj sv. Marija Mag¬ dalena Paeiška, ko je dejala, da mora redovna oseba svoj stan zelo ceniti, ker je poklic v redovni stan naj večja milost, ki jo more Bog človeku podeliti po sv. kerstu. 2. Svoj stan moraš tedaj višje ceniti, kaker vsa veličastva in kraljestva sveta. Tvoj stan te varuje grehov, k eter e bi mej svetom delal; 1 Laudas Deum, en m agis negothira; laudas cum * * is ; laudas, cum requiescis et dormis. In ps. 146, Clbum “.P 0 ** cap is O dobrotah redovnega stanu. 3 vedno ti daje sveta opravila in dan na dan ti večne krone pridobiva; te dela božjo nevesto in slednjič te bo po tem kratkem življenju postavil za kralja večnega kraljestva v raju. S čim si zaslužil to veliko milost, da je Bog tebe izbral pred toliko drugih duš. ketere so bolj zaslužile kakor ti? Silno nehvaležen bi bil Bogu, če se mu ne bi iz serca zahvaljeval vsaki dan za to dobroto. Velike prednosti redovnega stanu ni nihče bolje popisal, kaker sv. Bernard, ki tako pravi: „Ni li svet redovni stan, v ke- terem človek čisteje živi, redkeje pade, hitreje vstane, bolj previdno stopa, več milosti dobiva, bolj varno počiva, z večjim zaupanjem vmerje, kjer se hitreje očisti in večje plačilo prejme? c<1 Prevdarjajmo vsako teh besed in poglejmo, kako veliki zakladi so v vsaki posebe. 3. Pervič, redovna oseba živi čisteje. Vsa dela, ki jih opravlja redovnik, so že sama na sebi gotovo čistejša in Bogu veliko bolj prijetna. Čistost opravil ne obstoji v ničemer drugem, kaker le v tem, da jih opravljamo edino zato, da bi Bogu dopadli. Zatorej so naša dela Bogu toliko prijetniša, koliker bolj jih opravljamo po božji in čim manj po lastni volji. Posvetni ljudje pa, naj bodo še tako sveti in goreči, opravljajo svoja dela zmeraj bolj po lastni volji, kaker pa redovne osebe. Kedor živi mej svetom, moli keder sam hoče; pristopi k sv. obhajilu, keder sam hoče; je pri sv. maši, bere duhovno knjigo, se biča, opravlja brevir, keder se njemu zljubi; redovna oseba pa opravlja vse 1 Norino, fraec est religio sancta, in qua liomo vivit purius, cadit rarius, surgit veiocius, incedit cautius, irroratur frequentius, quiescit se- curius, mori tur confidentius, purgatur citius, remuneratur copipsius ? Homil. in illud Matth. 13: Simiie est . . . 4 Pervo poglavje. to, koder hoče pokorščina, to je, keder hoče Bog; zakaj Bog je, ki po pokorščini k nji govori. Zato si redovna oseba, ki živi po sv. vodilu in posluša predstojnika, pridobiva velikih zaslug ne le tedaj, keder moli ali kako drugo duhovno delo opravlja, ampak tudi keder dela, keder hodi, da, še celo. keder je, keder se razvedruje (mej rekreacijo), ali k počitku gre, ker opravlja vse to, ne keder sama hoče, ampak iz pokorščine, in v vsem spolnjuje voljo božjo in si pridobiva zasluženje. 4. O kolikokrat pokvari lastna volja tudi najsvetejša dela. O koliko ljudi bo na sodnji dan, ko bodo zahtevali plačilo za svoja dela in rekli: „ Zakaj smo se postili in nisi pogledal; poniževali svoje duše, in ti ni bilo mar, ai pre¬ jelo odgovor: „ Glejte, ob dnevu vašega posta se najde vaša terma.“ 1 2 Gospod jim bo rekel: Kaj zahtevate? Plačilo? Ste ga vže prejeli, ko ste delali, da bi dopadli bolj sebi kaker meni. Zato je rekel opat Giljbert, 3 da prekosijo naj¬ manjša opravila redovnih oseb največja dela posvetnih ljudi glede zasluženja. Verh tega piše sv. Bernard; 4 k e bi kedo mej svetom četertino tega storil, kar stori redovna oseba, bi ga častili kaker svetnika. In v resnici; lastna skušnja nas uči, da so osebe, keterih čednosti so se mej svetom svetile kaker sonce, ko so stopile v samostan, bile slabe lučice v primeri z dobrimi redovnimi osebami, ketere so notri našle. Ker tedaj redovna oseba v vsem, karkoli dela, božjo voljo spolnjuje, mora torej^po pravici reči, da je popolna lastnina Boga. Častitljiva Marija od 1 Iza. 58, 3. — 2 Ravno tam. — 2 Serm. 37> in Cant< __ 4 4 in ps. 90. O dobrotah redovnega stanu. Jezusa, vstanoviteljica samostana v Tuluzi, je pravila, da svoj poklic iz dveh vzrokov zelo visoko ceni; pervič, ker je redovna oseba zmeraj pri Jezusu Kristusu, keteri v presv. Rešujem Telesu ž njo pod eno streho prebiva; drugič, ker je redovna oseba po obljubi po¬ korščine popolna lastnina Boga, keteremu je darovala s to obljubo svojo voljo in sebe samo 5. Drugič, pade bolj redko. Redovna oseba je gotovo mnogo manj izpostavljena padcu, ker živi ločena od sveta. Sv. Anton opat je videl svet, kako je bil ves preprežen se zanjkami, in pred njim je to videl že sv. Janez. Zato pravi, da ni na svetu nič, kak er poželjivost po nasladnem veselju in časni časti. „Vse, kar je na svetu je poželjenje mesa (to je nasladno veselje), in poželjenje oči (namreč bogastvo), in napuh življenja (namreč časti, ketere delajo človeka ošabnega vtem življenju).“ V redovnem stanu pa sv. obljube te ostrupljene studence zapirajo. Obljuba čistosti zapira vrata nasladnemu veselju, obljuba vboštva vničuje želje po bogastvu, obljuba pokorščine gasi hrepenenje po prazni časti. 6. Res je, da bi se moglo tudi mej svetom živeti, ne da bi bil navezan na svetno blago, toda, kaker se navadno pravi: kedor za smolo prime, se osmoli. „Ves svet v hudem tiči," pravi sv. Janez. 1 Sv. Ambrož razlaga te besede tako le: Ti vsi, ki naj svetom živijo, živijo pod revo in grozovito oblastjo greha. Zrak tega sveta je okužen in za dušo škodljiv, in kedor ga v se diha, jako lahko naleze kako dušno bolezen Človeška boječnost, slabi zgledi, slabe tovarišije, 1 1. Jan. 5, 19. 6 Pervo poglavje. vse to vabi ljudi, da se navežejo na pozemeljsko blago in se oddaljijo od Boga. Vsak ve, da so slabe priložnosti, keterih je svet poln, vzrok, da se toliko duš pogubi. Od teh priložnosti je redovna oseba, ki živi v samostanu, daleč proč. Zato je sv. Marija Magdalena Paciška večkrat poljubila samostansko zidovje in rekla: „0 zidovje, o zidovje, koliko nevarnosti me ti obvaruješ!“ In zato je tudi zveličana Marija Magdalena Orzini rekla, keder je videla v svojem samostanu kako sestro se smejati : „Le smejaj se, moja sestra, le smeja.j se, zakaj vzrok imaš se veseliti, ker si rešena svetnih nevarnosti.“ 7. Tretjič, vstane hitreje; zakaj, ako po nesreči pade v kak greh, ima vender močnejše pomočke, da zopet vstane. Vodilo, ketero jo veže na spoved, premišljevanje, kjer se ji večne resnice polagajo na serce, dobri zgledi drugih, predstojnikovi opomini, vse to ji jako pomaga, da zopet vstane. „ Gorje samemu, pravi sv. Duh, zakaj, ako pade, ga nima, da bi ga vzdignil*. 1 Kedor mej svetom živi, težko najde človeka, ki bi ga opomnil in posvaril, če bi grešil; v redu pa Jako eden pade, ga drugi podpora V 2 Ako se redovna oseba pre¬ greši v kaki reči ji tovariši pomagajo vstati; sv. Tomaž A k vinski pravi, ko govori ravno o ovni osebi pomagajo vstati tovariši, .ako se pregreši. 8. Cetertič, bolj varno stopa. O koliko in koliko večjih pomočkov ima redovna o s r ^ j večno življenje, kaker jih imajo pervi knezi in vladarji tega sveta! Dasi- ravno imajo vladarji veliko bogastva, razvese- i Pridig. 4, 10. 2 Ravno tam. 7 O dobrotah redovnega stanu. ljevanj, časti, mogočne vojske in gospode, ki jim strežejo, vender nimajo osebe, ki bi jih le z eno besedo posvarila ali jih vsaj opomnila dolžnosti njih stanu. Vsak se boji povedati kralju, ako zapazi na njem kak pogrešek, ker se boji, da bi se mu ne zameril; mnogi še celo odobravajo in hvalijo njegove nerednosti, da se mu še bolj priljubijo. Nasprotno pa ima redovna oseba mnogo oči na se obernjenih, da jo posvare in poboljšajo, ako se kedaj pogreši. Višji, čuvarji, redovni so bratje ali sestre je ne bodo opuščali spominjati njenih napak in nevarnosti; in sami dobri zgledi njenih sobratov (sosester) so kazni za njene pogreške. Ti pri¬ pomočki za dušno zveličanje, ketero je vsa- kaker najbolj važno opravilo, da, na keterem je edino le na tem svetu vse ležeče, ti pripo¬ močki so za vernega kristijana gotovo večje bogastvo, kaker vse veličastvo in vsa zemelj¬ ska gospostva. 9. Kaker imajo mej svetom živeči ljudje mnogo zaprek, da ne morejo delati dobro, tako imajo tudi redovne osebe mnogo zaprek, da ne morejo delati hudo. Posebna samostanska pazljivost, tudi majhinih grehov se varovati, je močen nasip in obzidje, da se varuje potem smertnih grehov; zakaj, redovna oseba ali pre¬ maga skušnjavo v odpustljivi greh in zadobi s tem večjo moč skušnjavam v smertne grehe se vstavljati; ali pa je časih vsled slabosti pre¬ magana, in ako potem zunanje dele terdnjave tudi zgubi, terdnjave same pa vender le ne zgubi, da, časih te majhine zgube še celo koristijo s tem, da se v terdnjavi tem bolj skerbno varuje in se še bolj vterdi. Redovna 8 Pervo poglavje. oseba bolj natanko spozna svojo slabost pri svojih majhinih grehih, in zavoljo tega se bolj ponižuje, se na se manj zanaša, začne gosteje in z večjim zaupanjem k Jezusu in njegovi presveti Materi se zatekati in ju pro¬ siti pomoči, in tako ji njeni padci ne škodijo, ker ji Gospod svojo roko hitro poda, da ji pomaga, ako se poniža; da še več, tak padec redovni osebi celo koristi nekako, kaker sem rekel, ker manj zaupa sebi, terdnejše pa v Boga. Zv. Egidij, frančiškan, je navadno pravil, da je bolje le eno stopinjo milosti imeti v sa¬ mostanu, kjer ta stopinja lahko raste, in se težko zgubi, kaker pa deset stopinj mej sve¬ tom, kjer se te desetere stopinje težko pomno¬ žijo, zelo lahko pa zgubijo. 10. Petič, prejema bolj pogosto to¬ lažbo. O Bog, kakšno razsvetljenje, kako no¬ tranjo tolažbo in kake nagibe ljubiti ga obuja Jezus svojim nevestam v samostanih, zdaj v molitvi, zdaj pri sv. obhajilu, zdaj v koru, pred presv. Rešnjim Telesom, zdaj v celici pred sv. razpelom! Duše v svetu so kaker rastline, posajene v pusto zemljo, na ketere nebeška rosa, kaker vidiš, le redko kedaj pade. Vbogi svetni ljudje! Radi bi bolj dolgo molili, bolj pogosto pristopali k sv. obhajilu, bolj po¬ gosto bi radi pos usali besedo božjo, radi bi nekaj časa v samoti živeli, da bi bili bolj zbrani in se z Bogom tesneje sklenili, pa ni jim do¬ voljeno. Svetna opravila, sorodniki, boječnost pred ljudmi, obiskovanje prijatelov, zapeljevanje sveta — vse to jih ovira. Nasproti pa so redovne osebe kaker srečne rastline posajene v rodo¬ vitno zemljo, kjer se nebeška rosa zmeraj O dobrotah redovnega stanu. 9 obilno nahaja. Dobrotni Gospod v samostanih zmeraj podpira svoje neveste neprenehoma s razsvetljevanjem, navdihovanjem in duhovno tolažbo, ketero prejemajo mej premišljevanjem, pridigami, branjem duhovnih knjig in tudi ko vidijo dobre zglede drugih sobratov, sester. Tedaj je karmeličanka sv. Katarina od Jezusa, keder ji je kedo omenil težave, ketere je pre¬ stala pri vstanovitvi svojega samostana, prav odgovorila: „Bog mi je vse to dobro poplačal; ako bi me pustil živeti samo eno uro v redov¬ nem stanu, v hiši njegove presv. Matere". 11. Šestič, počiva bolj varno. Dobrote tega sveta ne morejo zadovoljiti našega serca. Živali, ki so vstvarjene za zemljo, so zadovoljne z dobrotami zemlje ; človeka pa, ki je vstvarjen za Boga, more le Bog zadovoljiti. To nas uči tudi skušnja; ako bi namreč bogastvo človeka zadovoljnega delalo, tedaj bi bili srečni boga¬ tini in kralji sveta, ki imajo polno denarja, časti in nasladnega življenja; vidimo pa ravno na¬ sprotno, ker živijo ti v večjem nepokoju in strahu, kaker drugi; zakaj, kjer je več boga¬ stva in časti, tam je tudi več strahu, grenkosti in nepokoja. Ko je cesar Teodozij nekoč ne¬ poznan stopil v celico nekega puščavnika in se ž njim nekoliko razgovarjal, ga je vprašal: ,Veste pa, oče, kedo sem jaz? Jaz sem cesar Teodozij! Srečni vi, je dostavil potem, ki ste zadovoljni na zemlji in oddaljeni od svetnih težav! Velik gospod sem na svetu, cesar sem, toda vedite, moj oče, da le eden dan mirno ne jem“. 12. Kako bi li svet tudi mogel dati mir, ker je kraj goljufije, nevošljivosti, strahu in 10 Pervo poglavje. hrupa? Nahajamo kako revno veselje, ketero dušo bolj vznemiruje, Jtaker pa zadovoljuje; zakaj le kratek čas razveseljuje počutke, potem pa pusti v sercu sto in sto tern jev in gren¬ iš osti. Od tod tudi prihaja, da veli k asi in ke- tere svet visoko časti, živijo bolj nesrečno ; zakaj večje je njih veličastvo, z večjim strahom in neprijetnostmi je tudi združeno. Reči tedaj moremo, da svet ni kraj veselja, ampak nepo- koja in mučenstva, ker gospodujejo na njem vse hude strasti, namreč: hrepenenje po časteh, poželenje po bogastvu, želje po razveseljevanju; in ker si teh reči nikedar ne moremo pridobiti, koliker in kaker želimo, in ako jih tudi i maju o, vender ne zadovoljijo serca, temveč prinašajo sč seboj stoterne britkosti, da se oni napaja se žolčem in strupom, keteri vživa dobrote tega sveta. 13. Srečna je tedaj ona redovna oseba, ketera Boga ljubi in zna ceniti prav milost, ketero ji je Gospod skazal, ko jo je se sveta vzel in jo postavil v redovni stan, kjer vživa, ako se le potrudi, da premaguje se svetim za¬ tajevanjem svoje strasti in zatajuje samo sebe, ono veselje, ketero prekosi po aposteljnovih bosedah vsako veselje, ketero razveseljuje po¬ čutke : „Mir božji, keteri ves um preseže.^ 1 Dobi mi, te vprašam, mej najsrečnišimi ljudmi na svetu, mej p er vini i princesinjami in kraljicami le eno bolj zadovoljno in bolj srečno, kaker je ona redovna oseba, ki hoče brez vsakega nagnjenja do posvetnih reči le Bogu dopasti? Vboštvo je ne vznemirja, ker je ravno ono njeno bogastvo, ketero si je prostovoljno izvolila in se veseli, i Filip. 4, 7. O dobrotah redovnega stanu. 11 keder občuti njegove nasledke; tudi šene boji mertviti svojih počutkov. ker je s tem namenom stopila v redovni stan, da bi jih mertvila in križala; pokorščina ji ne dela težav, ker je najprijetniši dar, ki ga more dati Bogu, ki obstoji v tem, da mu daruje svojo lastno voljo ; poniževanje ji ne povzročuje žalosti, saj je zato prišla v hišo božjo : „Raji sem najmanjši v hiši svojega Boga, kaker da bi stanoval "v šotorih grešnikov.Samostanska klavzura je ne dela otožne, temveč tudi ta jo tolaži, ker jo reši mo¬ tenja in nevarnosti sveta; ni žalostna, da mora streči samostanski družini, da je zaničevana, bolna, ker vse to jo dela Jezusu, njenemu že¬ ninu še bolj prijetno. Slednjič ni žalostna za¬ voljo spolnjevanja vodila, ker je ves trud in neprijetnosti, ki jih vodilo nalaga, sicer breme, toda breme podobno bremenu perot, ketere so potrebne, da more zleteti in se združiti z Bogom. O kolika tolažba za redovno osebo v stanu, v keterem je njeno serce nerazdeljeno, tako da more zaklicati se sv. Frančiškom: „Moj Bog in moje vse!" 14. Res je, da so neketere redovne osebe tudi v samostanu nezadovoljne. Zakaj pa? vprašam. Ker ne živijo, kaker redovne osebe. Za redovno osebo je eno in tisto biti pobožen in zadovoljen. Zato mora vediti redovna oseba, da obstoji njena sreča v tem, da ima zmeraj in celo svojo voljo združeno z voljo božjo. Kedor ni tedaj sklenjen z voljo božjo, ne more biti zadovoljen, ker Bog ne more tolažiti duš, ketere se vstavljajo njegovi sveti volji. Zato pravim, da okuša redovna oseba že 1 Ps. 83, 11. 12 Pervo poglavje. najprej v samostan nebeško veselje ali pa^terpi že najprej peklenske muke. Kaj je pekel? Živeti daleč od Boga in ne v stanu biti delati po svoji volji, da ga gerdo gledajo osebe, s kote rimi živi, biti zaničevan, zaveržen in kaznovan v kraju, iz keterega ne more. Z eno besedo, živ¬ ljenje v peklu je vedno terpljenje brez miru, tudi ene ure ne. Vse to se godi slabi redovni osebi in zato začne že naprej v tem življenju čutiti peklensko terpljenje. V čem pa obstoji nebeško veselje? V tem, da živi rešen nepokoja in grenkosti sveta; da živi v občestvu se svet¬ niki in združen z Bogom vživa v Bogu vedni mir. Vse te dobrote pa vživa redovna oseba in zavoljo tega tudi vže na zemlji okuša nebeško veselje. 15. Res je, da imajo tudi redovne osebe tukaj na zemlji svoje križe; zakaj ta zemlja je kraj zaslug, in ravno zavoljo tega je tudi kraj terpljenja. Težave skupnega življenja čuti; zo- perno mu je, ako ga višji posvari ali mu odreče, česar ga prosi; mertvenje počutkov je nepri¬ jetno ; lastna ljubezen se pritožuje, keder po krivici terpi zopernost in zaničevanje njenih tovarišic. Redovni osebi pa, ketera hoče biti vsa božja, se spremeni vse to terpljenje v tolažbo in veselje, ko pomisli, da napravlja z voljnim prenašanjem Bogu veliko veselje. Sveti Bona¬ ventura pravi, da je ljubezen do Boga kaker med, ki najgrenkejše reči posladi. Častitljivi Cezarij iz Bustij, je pisal svojemu nečaku, re¬ dovniku, sledeče lepe besede: „Ljubi moj nečak! keder boš pogledal nebo, se spomni nebes; keder boš pogledal svet, spomni se pekla, kjer terpijo zmeraj brez vsakega trenotka miru; O dobrotah redovnega stanu. 13 keder pa gledaš svoj samostan, spomni se vic, kjer sicer ravno tako terpijo, pa v miru z goto¬ vostjo večnega zveličanja.“ In ali moreš najti lepše terpljenje, ako sploh še terpljenje imeno¬ vati moreš, ako terpiš z mirno vestjo in v stanu milosti božje in si ob enem zagotovljen, da se bo to terpljenje spremenilo v bisere za tvojo krono v nebesih ! Zakaj najlepši kameni, keteri se blišči j o v kronah zveličanih v nebesih je terpljenje, ketero so prenašali v tem življenji poterpežljivo in vdani v voljo božjo. • 16. Bog je pa neskončno dober in zvest in dobro ve časi tudi vže na zemlji poplačati z notranjo tolažbo, kar iz ljubezni do njega poterpežljivo terpimo. Skušnja nas uči, da živijo zelo nezadovoljno redovne osebe, ketere iščejo pri stvareh tolažbo in zadovoljstvo, nasprotno pa one, ketere se pridno zatajujejo, tudi srečno živijo. Bodimo torej prepričani, da sam Bog nas srečne dela, ne pa mesena slast, ne čast, ne bogastvo, ne svet se vsem, kar ima; Bog edini dela naše serce popolno zadovoljno. Ke- dor najde Boga, najde vse. Zato je rekla sv. Skolastika, da bi se ves svet spremenil v sa¬ mostan, ako bi ljudje spoznali mir in pokoj, keterega vživajo pobožne redovne osebe v svojih samostanih; ali kaker pravi sv. Marija Magdalena Paciška, da bi ljudje potem v sa¬ mostane derli in zapustili vse veselje, ki ga jim ponuja svet. Sv. Lovrencij Justinijan je rekel, da Bog nalašč skriva svetnim ljudem srečo redovnega stanu; zakaj, ako bi jo vsi spoznali, bi vsi postali redovniki. 17. Ni vže samota, molčanje in mir v sa¬ mostanih za bogoljubno dušo tu na zemlji 14 Pervo poglavje. nekako okušanje nebeškega veselja? R. Karel j Lotrinški, ud Jezusove družbe in cesarske hiše, je rekel, da mu je Bog z enim trenotkom miru, keterega je vžil v svoji celici, bogato poplačal vse, karkoli je mej svetom zapustil; in včasih je bilo veselje, ketero je občutil v svoji celici, toliko, da je radosti poskakoval. Sv. Serafin iz Askola, kapucin, je rekel, da ne bi zamenjal pedi svojega opasa se vsemi kraljestvi sveta. Keder je cistercijanec Arnuljf primerjal bogastvo in čast kraljevega dvora, keterega je bil za¬ pustil in tolažbo, ketero je okušal v samostanu, je zavpil: „Res je, moj Jezus, kar si obljubil, da boš namreč stoterno povernil, keteri bo za¬ voljo tebe vse zapustil.“ Menihi sv. Bernarda so silno spokorno živeli, Bog jih je pa v njih samoti tako zelo tolažil, da so se bali, da bi jim Bog vže tukaj na zemlji ne poplačal tega malega, kar so delali. Zato se združi z Bogom, sprejemaj mirno križe, ketere ti bo pošiljal; ljubi, kar je bolj popolnejše in ob priložnosti se tudi sili. Da boš pa imel to moč zmeraj, prosi zanjo; prosi za njo pri premišljevanju, prosi pri sv. obhajilu, prosi pri obiskovanju presv. Rešnjega Telesa, posebno pa prosi, keder te skuša hudič; in na ta način boš spadal v število onih ljudi, keteri so neizmerno srečniši in za- dovoljnisi kaker knjeginje, kraljice in cesarice tega svetal 18 , Prosi Boga duha prave redovne osebe, ki dela, da ne boš delal, kaker nagiba narava, ampak samo, kaker nagiba milost, to je, iz sa¬ mega namena dopasti Bogu. To se pravi, imeti duha prave redovne osebe. Kaj koristi, nositi redovno obleko, živeti pa po duhu sveta, imeti I O dobrotah redovnega stanu. 15 čisto posvetno serce? To je ravno toliko, pravi sv. Bernard, kaker imeti nezvesto srce, „Pod redovno obleko imeti posvetno serce, je odpasti v sercu od obljub . U1 Pravi redovni duh tirja, da natančno spolnjujemo sv. vodilo in predstoj¬ nikove zapovedi in imamo gorečo željo, služiti redu. Neketere redovne osebe bi bile rade svete ali po svoji glavi; rade molčijo, molijo in berejo duhovne knjige, pa brez dela; ako jim pa iz¬ ročijo porto ali kako drugo opravilo, ketero jih ovira pri njih pobožnostih, so nemirne, se pritožujejo in kakšenkrat se ter do vrat n o vstav¬ ljajo poslušati; pravijo namreč, da so jim taka opravila priložnosti v greh; to pa se ne pravi imeti duha prave redovne osebe. Kar je po božji volji, ne more nikedar škodovati. — Duha rave redovne osebe imeti, se pravi dalje, tudi pretergati vsako občevanje se svetom, imeti veliko nagnjenje do molitve, zelo ljubiti mol¬ čanje in rad biti zbran, goreti za natančno spol- njevanje sv. vodila, da se mu zelo studi meseno poželjenje, serčno ljubiti vse in slednjič goreče ljubiti Boga, keteri naj vlada in gospoduje čez vse naše strasti. To je duh keterega imajo prave redovne osebe; kedor pa tega duha nima, mora vsaj zelo hrepeneti, se siliti in . zmeraj Boga prositi, naj mu pomaga, da ga bo dobil. Z eno hesedo, redovni duh tirja: pregnati iz serca vse, kar ni Bog in drugega ne hoteli, kaker Boga. 19. Sedmič, redovna oseba vmerje z večjim zaupanjem. Neketere device se bo¬ jijo stopiti v samostan, ker se bojijo, da se bodo morebiti pozneje kesale. Jaz pa želim, da ne bi mislile na čas življenja, keder si volijo gr i 1 Sermo o. in psalm. 90. 16 Pervo poglavje. stan, ampak na uro smerti, od ketere je od¬ visna večna sreča ali večna nesreča; nato pa jih vprašam, upajo pač, da bodo bolj za¬ dovoljno vrnerle v svetni hiši, obdane od svetnih ljudi, vznemirjene zavoljo otrok, ke¬ tere bodo zapustile, zamotane v svetne misli in jih bo vest pekla, kaker pa v hiši božji, ob¬ dane od bogoljubnih sotovarišic, ki vedno go¬ vorijo od Boga, zanje molijo in jih oserčujejo k daljnemu popotovanju v večnost? — Misli si prineesinjo, ketera vmira v svoji palači, v krasno olepšani sobi, obdano od velike množice strežnikov, v pričo svojega moža,- otrok in so¬ rodnikov, keteri so pri nji, in pa redovnico, ketera vmira v majhini, revni samostanski ce¬ lici, zatajevana, ponižana, od sorodnikov od¬ daljena, ločena od vsega nagnjenja do sveta, oropana vseh reči in lastne volje, in povej mi, ketera, meniš, bo bolj vesela vmerla, bogata princesinja ali revna redovnica? Joj, bogastvo, časti in razveseljevanje tega sveta ne delajo tolažbe v smertni uri, temveč nas napolnjujejo se strahom in skerbjo za večno zveličanje. Na¬ sprotno pa vboštvo, poniževanje, pokora, lo¬ čitev od sveta delajo smert lahko in prijetno in množijo upanje, da bomo deležni večne sreče, ketera je edina prava sreča in brez konca. 20. Jezus Kristus je obljubil temu, ki bo zapustil svojo hišo in sorodnike iz ljubezni do njega, da se bo veselil celo večnost, vsak, kedor bo zapustil hišo ali brate ali očeta i. t. d. za¬ voljo mojega imena, bo stoterno prejel in večno življenje dosegel.« 1 Vmerl je nekoč redovnik Jezusove družbe, ki se je smejal na smertni 1 Mat. 19, 29. O dobrotah redovnega stanu. 17 postelji. Ko so ga okoli stoječi bratje vidili se smejati, so se bali. da ne bi ga morebiti satan preslepel, zato so ga vprašali, zakaj se tako smeje? Vmirajoči jim je odgovoril: „Kako ne bi se smejal, ako bom gotovo v nebesa prišel ? Ni li gospod večnega življenja obljubil onemu, keteri iz ljubezni do njega svet zapusti? Jaz pa sem vse zavoljo njega zapustil! Bog svoje obljube prelomiti ne sme: in zato se smejem, ker bom gotovo v nebesa prišel." To je že davno prej rekel sv. Janez Krizostom, ko je nekemu redovniku pisal: „Bog ne more lagati; on je obljubil večno življenje onemu, keteri zapusti svet zavoljo njega. Ti si ga že zapustil, o čem moreš tedaj glede na to obljubo še dvojiti?" 1 21. Sv. Bernard piše, da je lahko priti iz celice v nebesa; ker je zelo težko, je rekel, da bi se redovnik ne zveličal, ki vmerje v svoji celici, ker bo zelo težko do smerti v celici ostal, ki ni odločen za nebesa. 2 Zato pravi sv. Lovrencij Justinijani, da je red vrata v nebesa; ker je, redovnik biti, veliko znamenje, da je izbran biti tovariš izvoljenih. 3 Lahko je tedaj Gerard, sv. Bernarda brat, na smertni postelji od veselja pek ker Bog sam pravi: „Blager mertvim, keteri v Gospodu vmerjejoJ 4 In kedo drugi so ti mertvi, ki v Gospodu vmerjejo, če ne redovne osebe, ketere s pomočjo sv. obljube, posebno pa z obljubo pokorščine svetu in sebi odmerjejo, ker se lastni volji odpovejo? Zato je p. Frančišek Suares, ko je na smertni postelji 1 De provid. lib. — 2 Moriens enim vix ant nunquam a eella in infernum deseendit, quia vi ant imnquam, nisi coelo praedestinatus, in ea «sque ad mortem persistit. De vit. sol. e. 4. — 3 De discipl. mon. e. 7,— 4 ltazod. 14, 13. II. 2 18 Pervo poglavje. pomislil, da je vse, kar je v redovnem stanu delal, storil iz pokorščine, rekel, da si ni mogel nikedar misliti, da mu bo smert tako sladka in prijetna. 22 : Osmič, hitreje se očisti. Sv. Tomaž uči,i da so redovnim osebam na dan njihove svete obljube odpuščene vse kazni in vsako zadolžen j e vseh mej svetom storjenih grehov. In ko za vzrok navaja, da se redovna oseba, vstopivši v samostan, popolno božji službi daruje. V zadoščenje za vse grehe, pravi, je dovolj, da se kedo posveti službi božji s tem, da stopi v red, kar prekosi vsak način zadoščenja. Nato sklene: Bere se pri sv. očetih, da redovne osebe ta dan ravno tiste milosti prejmejo, kaker novo- kerščeni. Majhine napake in nepopolnosti, ketere dobre redovne osebe še v redu delajo, zbrišejo v svojem življenju z dobrimi deli, molitvijo, se sv. obhajili in zatajevanjem, kar vsak dan oprav¬ ljajo. A ko pa kaka redovna oseba tudi v resnici svojih dolgov v tem življenju popolno ne iz¬ briše, vender le ne bo dolgo v vicah. Mnoge maše, ki se po njeni srnerti za njo berejo, molitve samostanske družine in posameznih sester (sobratov) jo kmalu oprostijo njenega terpljenja. 23. Devetič, prejme redovna oseba večje plačilo. Svetovni ljudje so slepi in zato ne spoznajo vrednosti večnega življenja, s ke- terim v primeru sedanje življenje ni nič dru¬ gega kaker trenotek. Ako bi to prav živo spo¬ znali, bi zapustili svoje hiše, da, še celo kraljevstva in bi se zjiperli v samostan, da bi mislili na najvažnejše opravilo večnega zveličanja, kaker 1 2. 2. quaest. I?9. a. 3 O dobrotah redovnega stanu. 19 treba, kar pa je zelo težavno, dokler so na svetu. Zato zmeraj časti, poveličuj in hvali svojega Roga, da te je razsvetlil in ti dal moč iti iz Egipta in priti v njegovo hišo ; služi mu zvesto in skazuj se hvaležnega za to nenavadno milost. Predstavljaj si na eni strani vse dobrote, kete- rekoli ti more svet dati, na drugi strani pa večno srečo, ketero Bog pripravlja onim, keteri se iz ljubezni do njega tem dobrotam odpovejo, in videl boš, da je večji razloček mej časnimi do¬ brotami, ketere hitro minejo, in nebeškimi, ki so večne, kaker pa mej prahom in zemljo. 24. Jezus Kristus je obljubil stoterno pla¬ čilo na tem svetu in večno življenje na drugem tistemu, ki zavoljo njegovega imena vse zapusti. Kedo pač more dvojiti nad to obljubo. Gospod je zvest v spolnjevanju svojih obljub; verh tega pa je še bolj radodaren v plačevanju dobrih del, kaker v kaznovanju slabih. Oe je obljubil, da ne bo niti požirka merzle vode, keterega damo žejnemu iz ljubezni do njega, brez plačila pustil; kako bo li brez plačila pustil toliko dobrih del, toliko djanj ljubezni, toliko priter- govanja. brevir, molitev in duhovno branje, kar vsak dan opravlja redovna oseba, ki po popolnosti hrepeni ? Treba pač vedeti, da so ta dela storjena iz pokorščine, in kaker tirja obljuba, mnogo bolj zaslužljiva, kaker pa dobra dela svetovnih ljudij. Brat Lači, Jezusove družbe, se je po smerti prikazal enemu svojih sobratov in mu rekel, da sta on in kralj Filip II. zveličana, da je pa čast in slava, ketero on v nebesih vživa, toliko večja, koliker večja je bila Filipova čast in slava od njegove, revnega lajika na tem svetu. 25. Za sv. vero vmreti je velika milost; 20 Pervo poglavje. redovni stan pa ima še nekaj bolj izverstnega. Mučenec terpi, da ne bi pogubil svoje duše, redovna oseba pa terpi, da bi bila Bogu toliko bolj prijetna, in zavoljo tega je mučenec mučen zavoljo sv. vere, redovna oseba pa zavoljo po¬ polnosti. Res je, da je zgubil redovni stan z daj veliko svoje pervotne bliščobe, vender pa moramo pripoznati, da se nahajajo Bogu najprijetnejše duše, ki hodijo po poti popolnosti in ketere razveseljujejo cerkev z dobro dišavo svojih čednosti, splošno rečeno tudi zdaj še le v samostanih. V resnici, kje in koliko je mej svetnimi ljudmi, ki bi po noči vstajali moliti in prepevati hvalo božjo in ki bi pet ali šest ur na dan porabljali za te in enake pobožnosti, ki bi se toliko postili, toliko si pritergavali v jedi in pijači, se zatajevali, ki bi molčali kaker jim zapoveduje vodilo, ki bi voljo drugih zvesto spolnjevali? In vse to delajo redovne osebe v samostanih, kjer se spolnjuje sveta obljuba in vodilo, da, tudi tam, kjer ne živijo po vodilu; zakaj vsakem samostanu, naj še tako slabo živijo, so še zmeraj neketeri, ki bodo na dan poslednje sodbe druge sodili, duše, ketere lju¬ bijo popolnost in spolnjujejo vodilo, da ne omenim drugih del, katera še posebe opravljajo. Res je, da se vse, karkoli navadno pobožne duše mej svetom opravljajo, ne da primerjati s tem, kar stori dobra redovna oseb; zato je sv Ci- prijan 1 po vsi pravici rekel, da so Bogu posve¬ čene duše cvetlice na vertu svete cerkve in naj plemenitejši del Kristusove čede. In sv. Gregor Nazij ančan 2 je rekel, da bi se redovne osebe . 1 ost ille ecclesiasti ci generis . . . illustrior portio gregis Cliristi. De discipl. vir g. — a Simt generis nostri primitiae, columnae et coronae fidei, margaritae templi. Orat. 9. O dobrotah redovnega stanu. 21 morale imenovati pervenci cede Gospodove, stebri in krona vere in naj dražji biseri cerkve. Jaz terdno menim, da večidel sedežev serafinov, keteri so luciferjevi tovariši zapustili, bodo dobile redovne osebe. V 17. stoletju je sveta cerkev šestdeset oseb mej svetnike ali zveličane prištela, in samo pet ali šest jih je, ki niso bile redovne osebe. „Gorje svetu, je rekel božji Zveličar nekega dne sv. Tereziji, ako bi ne bilo redovnikov.^ Keder te to raj hudič straši se spolnjevanjem, ketero moraš opravljati, da dosežeš večno zveličanje, vzdigni svoje oči proti nebesom, in upanje na večno zveličanje ti bo dajalo serčnost in moč preterpeti vsako reč. Nekedaj bo konec vsega straha, vsakega mert- venja in vseh težav tega življenja, in na to bo sledilo nebeško veselje, ketero je popolno in večno, in se ni treba bati, da se bo kedaj zmanjšalo ali končalo. Molitev. O Bog moje duše! vže vidim, ti hočeš na vsak način, da se zveličam. Vže sem bil zgubljen zavoljo svojih grehov, ker sem sam sebe v pekel obsodil; ti pa, namesto da bi me v pekel pahnil, kak er sem zaslužil, si stegnil svojo Iju- beznjivo roko, s ketero me nisi rešil samo pekla in greha, ampak si me tudi takorekoe sč silo po¬ tegnil iz nevarnosti sveta in me postavil v svojo hišo mej svoje neveste. O moj ženin ! upam, da bom prišel v nebesa in tam prepeval na veke veliko vsmiljenje, ketero si mi skazal. O moj Jezus! da te vender ne bi bil nikedar raz¬ žalil. Pomagaj mi zdaj, ko te hočem iz serca 22 Drugo poglavje. ljubiti in storiti, kar le morem, da tebi dopadem. Ti si se meni celega in popolno daroval, tudi jaz se tebi popolno darujem. Ker je moja duša večna, zato hočem s teboj večno združen biti. In če je ljubezen vez, ki sklepa dušo s teboj, glej, jaz te ljubim, moja največja dobrota! Jaz te ljubim, moj edini zaklad, moja edina ljubezen ! jaz te ljubim in upam, da te bom vedno ljubil! Tvoje zasluženje je moje upanje. — Na tvojo pomoč, mogočna mati božja in moja mati Marija, oopolno zaupam. Ti si mi zadobila odpuščenje, vo sem bil v grehu, tudi zdaj, ko sem v milosti božji, kaker upam, in sem redovnik, še ti me sprejmi in svetega stori. Tako upam, tako naj se zgodi! II. poglavje. 0 pokorščini. §. 1. O pokorščini sploh. 1. f|§ajdražja in najimenitniša čednost re¬ dovne osebe mora biti čednost pokorščina, ker po besedah svetega Bonaventura, 1 obstoji vsa redovna popolnost v kročenju in zatajevanju lastne volje. Več ne more duša Bogu darovati, kaker, če je pokorna redovnemu vodilu in za¬ povedim višjih; ker kaker nam ni, po besedah angeljskega učenika sv. Tomaža Akvinskega nič ljubejšega od proste lastne volje, ravno tako ne moremo dati Bogu prijetnišega, kaker 1 Tota religionis perfectio in voluntatis propriae abdicatione con- sistit. Spec. discipl. ad novit. p. j. c. 4. O pokorščini sploh 23 če mu darujemo svojo lastno voljo, 1 Pokorščina je boljši, kaker klavne daritve, pravi sv. Duh. 2 Kedor daruje Bogu svoje premoženje ter ga mej vboge razdeli; kedor daruje Bogu svojo čast in voljno prenaša zaničevanje in zasramo¬ vanje; kedor daruje Bogu svoje telo ter ga kroti z ostrim postom in težkimi spokornimi deli, tak daruje Bogu le del samega sebe; kedor mu pa daruje svojo voljo ter jo podverže pokor¬ ščini, ta mu daruje vse, kar ima in lahko reče : »Gospod! ker sem ti daroval lastno voljo, nimam več, kar bi ti še mogel darovati.“ Nadalje pravi sv. Gregor, da z drugimi čednostmi darujemo Bogu. kar je našega, s pokorščino pa se mu damo sami sebe. 3 Zato piše ravno ta sveti učenik, da pokorščina vse druge čednosti seboj prinese ter jih v duši ohrani. 4 Sv. Terezija pravi, da Bog ne tirja od duše, ketera je sklenila njemu služiti, drugega, kaker da je pokorna. In ko govori na nekem drugem kraju o pokorščini, pravi: »Peklenski duh ve, da ima duša vtem, namreč v pokorščini, najboljši pripomoček in zavoljo tega se tako zelo prizadeva, da bi ji ga zabranil. 2. Častitljivi p. Sertorij Kaputo pravi, da ima pokorščina v sebi tudi zasluženje mučenstva; zakaj, kaker daruje mučenec z mučeniško smertjo Bogu svojo glavo, ravno tako daruje redovna oseba s pokorščino Bogu lastno voljo, ketera je glava duše. Zato pravi modri Salomon: »Pokoren človek zmagoslavno govori. W5 Da, pravi sv. 1 Nihil est homini amabilius libertate propiiae voluntatis. De perf. vit. špirit, c. 10. — 2 Puci. 4. 17 — 3 Per alias virtutes nostra Deo im- pendimus, per obedientiam nosinetipsos. Lib. 6. in Reg c. — 4 Obedientia vi rtu s est, quae caeteras virtutes in mentem ingerit et custodit. Morael. C 35. c. 22. — 5 Preg. 21, 28. 24 Drugo poglavje. Gregor, pokorni bodo premagali vse sovražni¬ kove napade in po vsi pravici. Zakaj, kaker podveržejo s pokorščino svojo voljo ljudem, tako si obderžijo oblast čez peklenske duhove, keteri so padli zavoljo svoje nepokorščine. 1 Kasijan dostavlja, 2 da ako človek lastno voljo zatajuje, zatira v sebi ob enem vse hudobije; ker vse hudobije izhajajo iz lastne volje. In Bog obljubuje po preroku Iziju, 3 * da bo pov¬ zdignil čez ves svet in enakega naredil ne¬ beškim duhovom vsakega, ki se odpove lastni volji. Sv. Lovrencij Justinijan dostavlja, da je tista duša, ketera daruje Bogu lastno voljo, njemu tako ljuba in prijetna, da bo od njega dosegla, kar bo poželela. 4 3. Sv. Avguštin piše, ker je Adam iz ne¬ pokorščine sebe in ves človeški rod v brezno pahnil, zato je Sin božji človek postal, da bi nas sč svojini zgledom pokorščino učil. Zato je bil Jezus Kristus že v svojih svetih otroških letih pokoren svoji deviški materi Mariji in sve¬ temu Jožefu. Ravno tako je nadaljeval skozi celo svoje življenje, in sicer tako, da je slednjič celo sramotno vmerl na križu, da bi bil po¬ koren. „Postal je pokoren do smer ti. do smerti križa.“ 6 Sv. Bernard pravi, da si mnogi zelo prizadevajo pokorščino otresti; ali tako ni delal naš Zveličar; on je raji zgubil življenje, kaker pa pokorščino. 6 In Mati božja je razodela neki 1 Victores sunt qui obediunt, quia dum voluntatein alls subjiciunt, ipsis lapsis pcr iuobedientiam angelis dominantni - . L. 4. in 1. reg. c. 10. — 2 Mortiiicatione voluntatum marcesunt universa vitia. De Coenob. Inst. 1. 4. c. 48. — 3 Iza. 58. 13. — 4 Sicut seipsum Deo tradidit, voluntatein propriam immolando, sic a Deo omne, quod poposcerit, consequetur. Sign. vit. de obed. c. 3. — 5 Fil. 2,8. — g Itedimunt se, ne obediant; non ita Christus: ille siquidem dedit vitam, ne perderet obedientiam. De Mor. Epix c. 19. O pokorščini sploh 25 svoji služabnici, da je vmerl Jezus Kristus z neko posebno ljubeznijo do pokornih duš. 4. Častitljivi Janez Leonardi, vstanovitelj reda Matere Božje, keterega so njegovi učenci zelo silili, da naj bi jim zapisal in dal redovna pravila, je zapisal na polo papirja edino besedo; pokorščina. Hotel je s tem povedati, kar je rekel p. Sertorij Kaputo, da je v redovnem stanu pokorščina in svetost ena in tista reč. Sv. Tomaž uči, 1 da dela obljuba pokorščine prav za prav redovnika. In tako je rekla tudi sv. Terezija, 2 da se redovna oseba, ketera ni pokorna, ne more imenovati redovne osebe. Ni malo takih, keteri veliko vedo o lepih vednostih, pesništvu, jezikih, deržavnih in cerkvenih opravilih ali be¬ sede pokorščina ne pozna mnogo. Duša, ki ne zna biti pokorna, ne ve nič. 5. Nasprotno pa pravi sv. Terezija, da je pokorščina najkrajša pot, hitro priti do popol¬ nosti. V življenju starih puščavnikov se pripo¬ veduje. da je eden iz mej njih videl nekega dne dve versti zveličanih ; v eni versti so bili taki, ki so svet zapustili in živeli v pustih sa¬ motah in so se tam neprenehoma vadili v molitvi in ostrih spokornih delili; v drugi versti pa taki, ki so se iz ljubezni do Jezusa pokorščini podvergli, ter so živeli po volji drugih. Potem je videl, da so ti vživali veliko večjo slavo, kaker puščavniki, in sicer zato, akoravno so puščavniki Bogu se svojimi duhovnimi vajami dopadli, so vender v tem le po lastni volji delali; pokorni so pa darovali svojo voljo Bogu, ki mu je bila najljubši dar. Sv. Dorotev pripo¬ veduje tudi od svojega učenca, sv. Doziteva, 1 2, 2. qu. 186. a. 8. 2 Pot popolnosti 19. pogl. 26 Drugo poglavje. ki je bil slabega zdravja in zato ni mogel skupno opravljati družinskih vaj, ketere so opravljali drugi redovniki, vdal se je pa popolnoma pokor¬ ščini, ter se je lastne volje popolno znebil. Čez pet let je zamenil časno življenje z večnim. Po njegovi srnerti je Bog opatu razodel, da je ta mladenič dobil v nebesih tako plačilo kaker sv. Pavel puščavnik in sv. Anton opat. Redov¬ niki so se čudili, kako bi bil mogel zaslužiti Dozitev tako slavo, ko ni še tega storil, kar so drugi opravljali; Bog je pa odgovoril, da je dobil ta mladenič zavoljo svoje pokorščine tako plačilo. Sv. Hijeronim piše, 1 da je pri Bogu veliko bolj zaslužljivo iz pokorščine jesti, kaker se iz lastne volje postiti. To je razodela pre- blažena Devica sveti Brigiti; 2 ko se je namreč ta svetnica bala, da bi ne zgubila gorečnosti in postala mlačna v duhovnem življenju, ko ji je prepovedal spovednik neka taka spokorna dela, spodbudila jo je Mati Božja, da naj le vboga brez straha, ter ji je rekla, da dobijo tisti, keteri pokoro delajo, eno plačilo, tisti pa, ki iz pokorščine kročenje in spokorna dela opustijo, dvojno plačilo, eno zavoljo pokore, ketero bi radi delali, drugo pa zavoljo pokor¬ ščine, zavoljo ketere so opustili spokorna dela. 6. Sv. Jožef Kalasancij je rekel: Pokorna . /» i • \ . « w redovna oseba je dragocen kamen v samostanu." / vse redovne osebe take, potem bi bilo toliko nebes kolikor samostanov. Ako duša marljivo vboga, si nabira v vsem, kar stori, neizmerne zaklade zaslužen ja, ker stori v vsem voljo božjo, v čemer gotovo obstoji 1 Majoris est meriti injuncta refectio jejunio propria cleliberatione suseepto. Iu 1. lleg, 1. 2. c. 4. — 2 R eve l. 1.' 4. c. 26. O pokorščini sploh. 27 vse naše zasluženje. In to je velika korist, ki jo prinaša redovni stan, da nas namreč dela pripravne in zmožne, nabirati si zaklade v vsih rečeh, ketere napravimo iz pokorščine. Sv. Alojzij Goncaga pravi: Redovni stan je ladja z jadri, kjer se brez truda in brez veslanja lahko daleč potuje; ker redovna oseba nima za- služenja samo, keder se posti, moli dnevne ure, ali keder se sploh z molitvijo peča; ampak tudi keder iz pokorščine je; keder se razvedruje iz pokorščine; ker v vsem tem spolnjuje voljo božjo, ako stori vse to iz pokorščine. O koliko je vredna vsaka reč, ketero napraviš z namenom biti pokoren predstojnikovi volji! 7. Ako hočeš tedaj, srečna redovna oseba, sveta in hitro sveta postati, vdaj se od te ure naprej popolno pokorščini; odtergaj se od lastne volje in si prizadevaj storiti vse z namenom biti pokoren redovnemu vodilu, višjim glede zunanjih vaj in spovednikom glede notranjih zadev. Ta razloček je mej popolno in nepopolno dušo: nepopolna duša ne stori nič, ali vsaj ne dela z veseljem, ako niso take reči, ketere ji dopadajo in se strinjajo z njeno voljo. Hoče sicer rada prevzeti samostanska opravila, ker si misli: ako sem brez vsakega opravila, ni ravno častno za me; noče pa nobenih manjših opravil, kaker samo take, pri keterih ima svojo zložnost, veselje in prijetnost. In ravno tako dela v drugih rečeh. Na kratko hoče biti sveta, pa po svoji glavi, in kaker jo navdihuje njena lastna lju¬ bezen. Sv. Jožef Kalasancij pravi: Kedor išče v službi božji svojo zložnost, ta ne služi Bogu, ampak samemu sebi.“ Nasprotno pa ne delajo tako duše, ki ljubijo popolnost; one se ne od- 28 Drugo poglavje. povedujejo ničemer, kar jim naklada pokorščina, ter ne hrepenijo po dragim, kaker po tem, kar pokorščina hoče. Delaj tudi ti tako in hitro boš svet. Prizadevaj si vse, kar že delaš, storiti iz pokorščine in boš zmiraj varno hodil. Da se tergovci dobička zagotovijo, tirjajo od drugih zagotovljenje in poroštvo; in na enaki način pridobi si tudi ti, da si boš zagotovil večni dobiček, poroštvo namreč pokorščine v vseh svojih delih ter pod verzi se naredbam svojih predstojnikov ; ako ne, bodo tvoja dela vedno v nevarnosti, da ti bodo ali škodovala, ali vsaj nič koristila. Ko je bil sv. Anzeljm kenteberiški škof ter ni imel nobenega predstojnika, si je vkazal odločiti od papaža enega svojih kapelanov za predstojnika, in je bil temu pokoren ter se je ravnal po njegovi volji tako, da ni storil nič brez njegovega privoljenja. To se spodobi toliko bolj tebi, ki si posvetil v samostanu svojo voljo pokorščini. Molitev. O moj Jezus ! da si me zveličal, si postal po¬ koren do smerti, do smerti na križu ; in jaz nehva¬ ležen sem tolikokrat preziral spoštovanje in pokorščino, samo da nisem prišel ob kako revno in slabo veselje. Moj gospod! počakaj in ne zapusti me še! Kesam se iz celega serca, da sem te tolikokrat razžalil. Spoznam, da sem zelo zlorabil tvoje prizanašanje in ne zaslužim več vsrniljenja; jaz pa tudi vidim, da si imel zato z menoj tako dolgo poterpljenje, da bi se skesal, svoje življenje poboljšal ter sč vsega popolno tebi daroval. Glej, jaz upam, da ta dan je že O pokorščini sploh. 29 prišel; slišim tvoj glas, ki mi veleva, da naj te ljubim; nočem se več vstavljati. Glej, popolno se ti darujem ; oh, ne zaverzi me ! Povej mi, kaj naj storim, da ti bo dopadlo; radovolj.no hočem storiti vse; obljubim ti, da se ne bom nikedar več vstavljal pokorščini predstojnikov. Ljubim te. o moj Jezus! in zato ker te ljubim, hočem storiti vse, karkoli morem, da bom tebi dopadel. Daj mi svojo pomoč, da bom mogel to spolnjevati! Vleci in. zveži me vedno bol j tesno na se s tvojo ljubeznijo. Nebeški Oče! darujem ti terpljenje tvojega Sina; zavoljo tega te prosim, da mi dodeliš vse tiste milosti, ketere so mi za posvečenje potrebne, ker ti tirjaš, da moram postati svet. O Marija, mati božja, moja mati in moje upanje! prosi za me svojega Sina, da ne bom več sam svoj, ampak njegov, po¬ polno njegov ter vedno njegov. Amen. §. 2. Dolžnosti pokorščine do predstojnikov. 1. Najpoglavitniši in najboljši pripomoček z velikim zaslužen jem in kaker se spodobi biti predstojnikom (predstojnici) pokoren, je ta, da smo prepričani, da slušamo Boga samega, ako slušamo predstojnike, ter da zaničujemo Boga samega, ako zaničujemo predstojnike : „Kedor vas posluša, m£ne posluša, in kedor vas zani¬ čuje, mene zaničuje. a Zato je pisal sv. apostelj svojim učencem: „Ne služite le na videz, kaker da bi hoteli ljudem dopasti, ampak kaker slu¬ žabniki Kristusovi, keteri storijo iz serca božjo voljo.“ Kolikerkrat predstojnik, višji, ali spo¬ vednik redovni osebi kaj zapove pod pokorščino, mora to storiti, ne da dopade ljudem, ampak Bogu, čiger voljo ji oni naznanjajo. In gotovo 30 Drugo poglavje. je, da bolj zagotovljeno stori voljo božjo, kak er da bi prišel angelj iz nebes ter da bi ji jo ra¬ zodel. Zato je pisal sv. Pavel Galačanom, da ako bi jim tudi angelj iz nebes oznanjeval kaj drugega, kaker je on učil, naj bi mu ne verovali. 2. Sv. Bernard pravi; „Bog se poniža tako, da napravi v našo korist in gotovost višje za svoje namestnike in šteje spoštovanje in zani¬ čevanje njim storjeno, kaker da bi bilo njemu samemu storjeno.Pokorščina, ketero skazuješ višjim, je skazana Bogu; ker je sam rekel: „Kedor vas posluša, mene posluša, in kedor vas zaničuje, mene zaničuje. a Zatorej, srečna re¬ dovna oseba, imej ta nauk vedno pred očmi, namreč, da pokorščino, ketero skazuješ višjim, skazuješ Bogu. Povej mi, ako bi Jezus osebno prišel ter bi ti naročil kako službo ali bi se morebiti izgovarjal in se branil to pokor¬ ščino sprejeti? Ali bi si le za trenotek po¬ mišljal jo spolniti? Tako, nadaljuje sv. Ber¬ nard, 1 2 naj ti vkaže kaj Bog ali človek, ki je namestnik božji, gotovo moraš ravno tako skerbno spolniti zapoved. Sv. Janez Klimak pripoveduje, 3 da je predstojnik nekega samostana, ko je ravno za mizo sedel, poklical osemdesetletnega redovnika, ter mu je zapovedal drugim v zgled dve uri stati. Ko je bil prileten starček vprašan, kako da je prestal to zatajevanje, je odgovoril: „Mislil sem si, da stojim pred Jezusom Kri¬ stusom in da mi je on naložil to ponižanje in pokoro, in tako mi ni prišla v glavo nobena misel zoper pokorščino. 1 Quos (praelatos) šibi Dens aequare qnodara modo dignatus, si- bimet imputat illorum et reverentiam et contemptmn. De praec. et. disp. c- 9. — 2 Sive Deus, sive borno, vicarius Dei mandatum quodcunque trr.diderit, pari profecto obsequendum est cura 1. e. — 3 Seal. par. gr. 4. O pokorščini sploh. 31 3. Bog hoče, da delamo v tem sedanjem življenju s pomočjo sv. vere, da si nabiramo večje zasluženje. Zato noče sam naravnost z nami govoriti, ampak svojo voljo nam razodeva po predstojnikih. Ko se je bil božji Zveličar sv. Pavlu prikazal ter ga spreobernil, bi mu bil lahko sam povedal, kaj hoče od njega; ali ne ; rekel mu je samo: »Pojdi v mesto, poišči Ananija, ta ti bo povedal, kaj ti treba storiti.“ 3 Zato je rekel blaženi Egidij, da si nabereš več zasluženja, ako si pokoren ljudem iz ljubezni do Boga, kaker da bi Boga samega vbogal. Razen tega si še veliko bolj gotov, da spolnjuješ voljo božjo, ako vbogaš predstojnike, kaker da bi se ti Jezus Kristus osebno prikazal in ti go¬ voril, ker taka prikazen bi te ne zagotovila, če je resnično Jezus Kristus, ali kak hudobni duh, ki te hoče pod podobo Jezusa Kristusa goljufati; ako pa predstojniki s teboj govorijo, veš gotovo, da si Jezusu Kristusu pokoren, ako si pokoren predstojnikom po besedah božjega Zveličarja samega: „Kedor vas posluša, mene posluša.“ In ako bi dvojil o reči, ketero pokorščina nalaga, je dobra ali slaba, pravijo vsi bogoslovci in učeniki pobožnega življenja enoglasno, da je dolžna redovna oseba vbogati, in ako vboga, je zagotovljena, da ne greši, ampak da dopade Bogu. Glej, kaj pravi o tem sv. Bernard z besedami vodila sv. Benedikta: Karkoli vkaže človek, ki je namestnik božji, samo da ni kaka taka reč, ketera gotovo Bogu ne dopade, ki je očitno greh, moramo ravno tako sprejeti, kaker da bi nam vkazal Bog sam. 1 2 1 Dej. ap. 9, 7. — 2 Quidquid, vice Dei, praecipit liomo, quod non sit tara en certum displicere Deo haud secus omnino accipiendum est, quam si praecipiat Deus. L. c. 32 Drugo poglavje. 4. Tako bodo redovne osebe na sodnji dan tožene samo zavoljo pokorščine, ketere niso spolnjevale; zavoljo del pa, ki so jih iz pokor¬ ščine storile, so lahko brez skerbi, ker jim zato ne bo treba odgovarjati, ker to odgovornost bo tirjal Bog samo od predstojnikov, keteri so vkazovali. Ravno to je rekel Bog sv. Katarini Sijenski. ko je govoril o redovnicah : ^Redovnica ni dolžna meni odgovarjati od tega, kar je sto¬ rila iz pokorščine, odgovornost bom tirjal od predstojnikov.“ Zato piše tudi sv. apostelj Pavel: »Bodite pokorni vašim predstojni corn in bodite jim podložni, ker oni čujejo kaker taki, ki bodo odgovor dajali za vaše duše: da z veseljem to delajo in ne zdihovaje; to je namreč dobro za vas." 1 Ako te bo tedaj po smerti božji Zveličar vprašal, zakaj si opuščal ostrejšo pokoro, zakaj nisi več molil, zakaj si opustil to ali ono delo, ako si storil vse to iz pokorščine, boš lahko in brez strahu odgovoril: »Zato sem storil, ker si mi ti vkazal, ko si rekel, da sem tebi pokoren, ako sem pokoren svojim predstojnikom; ne prašaj torej mene za vzrok, ampak predstojnike, keteri so mi tako v kazali." 5. Prevdarjajmo pa še druge besede sv. Pavla: „Da z veseljem to delajo in ne zdiho¬ vaje." S temi besedami hoče reči: Redovna oseba mora vbogati radovoljno in urno, brez ugo.vora, ne da bi napravljala predstojnikom strah in žalost. O kako vzdihujejo predstojniki, ako se podložni vstavljajo pokorščini s praznimi izgovori, z izmišljenimi in olepšanimi pretve¬ zami, s toženjem in ne redkokrat tudi z 1 Hebr. 13, 17. O pokorščini sploh. 38 mermranjem ! Kako terpijo včasih predstojniki, keder morajo deliti samostanska opravila! Od ene strani se bojijo, da bi ne naložili komu kakega opravila ali iz obzira, ali da ne bi koga razžalili, ako bi mu ne dali te ali one službe. t ■ za ketero ni sicer sposoben, ])a se vender zanjo poteguje; od druge strani pa vzdihujejo, keder vidijo, ko so samostanska opravila razdelili, da se eden izgovarja, drugi pritožuje, tretji rnermra, četerti se pa očitno vstavlja. To je vzrok, da ne morejo predstojniki razdeljevati opravil, kaker bi bilo prav in samostanski družini koristno, ampak so primorani se ravnati po človeški modrosti, ketera bo morebiti izgovarjala pred¬ stojnike. ker tako delajo, samo zato da zabranijo hujše zlo; to pa ne bo opravičilo podložnih, ako nočejo opravljati svojih opravil iz pokor¬ ščine, ampak po svoji glavi, kaker se njim poljubi ter jim na misel pride. Zato pravi sv. apostelj: „Bodite pokorni vašim predstojnikom, in bodite jim podložni, da ne bodo zdihovali, ako vkazujejo to, kar se mora zgoditiin potem sklepa: „ker to je vaša korist,“ ker to je za vas podložne dobro, da se vse redno zgodi in da vi duhovno rastete. 6. Kako je narobe svet, ako ne poslušajo podložne redovne osebe svojih predstojnikov, ko delijo samostanska opravila, ampak pred¬ stojniki podložne ! Ko sv. Bernard 1 premišljuje, kar je rekel naš božji Zveličar slepcu iz Je¬ riha: „Kaj hočeš, da ti storim", očita tistemu slepcu rekoč: Res slepec, ker ni odgovoril: Gospod, nikaker ne, da bi ti moral storiti, kar hočem jaz, ampak povej mi, kaj naj storim 1 Vere coecns, quia non exclaniavit; Absit Domine: tu magis die, quid me tacere veliš. In Conv. s Pauli. s. 4. II. 3 Drugo poglavje. 34 jaz tebi? Obernimo to na se, kar hoče reči sv. Bernard. Nahajajo se neketeri, h keterim gredo predstojniki, jih povprašujejo in poizve¬ dujejo od njih, ketero opravilo bi hoteli sprejeti. Pobožni redovniki pa ne delajo tako ; ako jih predstojnik vpraša, ketero opravilo da jim do- pade, mu odgovorijo : Meni se ne spodobi, da povem, kaj hočem, ampak vam se spodobi, da mi vi povejte, kar hočete, da storim. 7. Kedor hoče biti potemtakem prav vbog- ljiva in resnično redovna oseba, ta mora naj¬ prej imeti svoje predstojnike, kaker sem že omenil, vedno za take. ki so namestniki Jezusa 7 f • Kristusa, ter se mora prizadevati, da jim ska- zuje vse spoštovanje in ljubezen, ali ne iz samopridnih namenov, da bi ga bolj cenili, mu dajali prednost pred drugimi, ali pa da bi ne bil kaznovan in okregan, ampak samo zato, da bi Bogu dopadel. To pa ne zadeva samo naj¬ više predstojnike, ampak tudi vse tiste, keteri opravljajo samostanske službe ter imajo v rokah samostanske reči in ketere treba poslušati tudi po vodilu. Zakaj kedor je pokoren višini predstoj¬ nikom, nagne ga lahko k temu človeški obzir; kedor pa je podložnemu pokoren, da s tem spoznati, da ga navdaja pravi duh pokorščine. Sv. Frančišek Asiški se je zahvalil Bogu za dano mu milost, biti pokoren najmlajšemu novincu v vsem, v čemer bi mu ga odločili predstojniki za predstojnika, in je rekel s to potjo, da imamo toliko več zasluženja, koliker manj veljaven je predstojnik in koliker manj darov in sposobnosti ima; ker takrat ga poslušamo samo iz tega namena, da bi Bogu dopadli. 8. Drugič, nikedar se ne druži z nepopolnimi, O pokorščini sploh. 35 ki pokorščine dosti ne ljubijo. Tretjič, pohlevno sprejemaj kazni in svarjenje, in pusti predstoj¬ niku prostost te kaznovati, kaker in kolikerkrat je potrebno. Ne bodi izrnej tistih, ketere razjezi najmanjše opominjevanje tako, da jili mora predstojnik zelo previdno opomniti, ako je po¬ trebno, in morda mora tudi cele mesece čakati, dokler dobi priložen čas, jih posvariti, samo da bi ne zgubili dolžnega spoštovanja ter da bi ne vznemirili celega samostana. Ali gorje takim redovnikom, ketere morajo predstojniki tako previdno opominjati, ker s tem pričajo, da so zelo nepopolni. Oetertič, ako si pa opominjan, sprejmi to ponižno in se ne izgovarjaj; in ako bi se bilo tudi drugače zgodilo, kaker misli predstojnik, ne govori prej o tem. dokler sam predstojnik ne želi zvedeti, kako se je zgodilo. O tem pa bom še pozneje govoril. 9. Petič, odpravi vse slabe misli in sum¬ ničenje proti predstojnikom, kaker odpravljaš misli zoper sv. čistost, ne da bi se zaderžaval ž njimi. In ako bi govorili od kakega navidez¬ nega pregreška predstojnikovega, prizadevaj si ga zakriti, koliker moreš. Kako ostudno je, ako redovniki, namesto da bi svoje predstojnike po dolžnosti spoštovali, pa vsa njihova djanja in nehanja skrivno opazujejo, da bi jih pri drugih ob veljavo pripravili ter zaničevali. Ako je po¬ grešek očividen in neopravičljiv, gotovo veruj, da dopušča Bog pri njemu „ta pogrešek ne v tvojo škodo, ampak v tvojo korist. Sv. Gertruda je prosila nekega dne Gospoda, naj bi rešil njeno predstojnico pogreška prevelike nepo- terpežljivosti; Bog ji je pa odgovoril, da do¬ pušča pri predstojnici ta pogrešek, deloma 36 Drugo poglavje. predstojnici v korist, da bi ostala ponižna, de- oma pa tudi v korist redovnicam, da bi si nabirale več zasluženja. 1 Sv. Bernard pravi : .,Koliker težje breme nosiš, toliko večje zaslu- ženje prejemaš/* 2 Sv. Gregor dostavlja, akoravno predstojniki tudi dobro ne živijo, moramo vender, ne gleda na to, njihove vkaze spoštovati. 3 To je rekel Zveličar sam, ko je govoril o predstoj¬ nikih, ki dajejo slab zgled: Vse tedaj karkoli vam poreko spolnjujte in storite; po njih delih pa nikar ne delajte." 4 10. Ker pa tukaj govorim najprej o samo¬ stanskih službah, imej vedno pred očmi lepo pravilo sv. Frančiška Šaleškega, namreč, nič ne poželi in nič ne odreči. Sploh pa ljubi bolj tisto opravilo, ki je manj častno in bolj nad¬ ležno. Vzrok, zakaj da imajo neketeri v oprav¬ ljanju svojih služb malo zasluženja je ta, ker jih malo sprejema in opravlja te službe s čistim namenom slušati in Bogu dopasti. Nepopolni gledajo pri službah samo na to, kar je težko in zoperno, ali pa kar je lahko in zložno ; nas¬ protno pa gledajo popolni redovniki samo na dopadanje božje, in zato ne iščejo nikakeršne zložnosti, ampak sprejemajo radovoljno težka dela. Skerbi, da boš mej zadnjimi! Nikar si pa ne domišljaj, da se moreš pred Bogom s tem izgovarjati, da nočeš sprejeti te ali one službe zato, ker se bojiš, da ne bi je pomankljivo opravljal, temuč bodi zagotovljen, da si dolžan služiti samostanu, ker si postal redovna oseba. Ako bi veljal pri tebi za izgovor strah pred pogrešk i v tej ali oni službi, bi moral veljati 1 Insim. 1. 3. c. 84. — 2 Tn quantum gravaris, in tantum lucraris. — 3 Maj o rum imporia tune etiam veneranda sunt. cum ipsi laudabilem non habent vitani. In. 1. reg. 1. 2. e. 4. — 4 Mat. 23, 3. O pokorščini sploh. 37 pri vseh; kedo bi pa potemtakem samostanu služil in vzderževal družino? Naredi dober namen Bogu dopasti, in Bog ti bo pomagal. 11. Keder začneš svojo odkazano službo, zadni jo v duhu pokorščine, in nikar ne glej na svoje nagnjenje vkazovati, ne na svojo zložnost ali na svojo čast, ampak samo na dolžnost ki jo imaš vbogati. Začni svojo nalo¬ ženo službo se svetim zaupanjem in ne po¬ slušaj hudobnega duha, ki bi ti znal reči, da ne boš mogel opravljati te službe. Ako veruješ na moč pokorščine, ti bo dajal Gospod tisto moč, ketere nimaš. Nikar si ne domišljuj, da ne boš več zbran zavoljo te službe, ker je združena z mnogimi raztresenostmi in zaprekami; zakaj ako jo boš opravljal samo s tem namenom, da bi bil pokoren, vedi, da ti bo dal Bog ob tistem času v molitvi ene četerti ure več milosti, kaker $ ob drugem času v desetdnevni samoti. Ali vender si prizadevaj dobiti v opravljanju svoje službe vedno kaj časa, akoravno bi ga ne bilo tudi veliko, da boš zbral svojega duha v molitvi. Nikaker ne moreš reči, da ti tvoja služba ne dopušča toliko časa; zakaj marljivi redovniki, ki ljubijo molitev, najdejo vedno čas za delo in molitev. Zato skerbi, da se ne boš preveč obložil z opravili, kaker delajo inarsiketeri, ketera ti potem branijo, da se ne moreš zbrati pred Bogom. Glede dolžnosti svoje službe, pazi dobro, da ne boš deržal samo z enimi in zlo- / ! ’ ' rabil svoje službe s tem, da bi si preskerbel večjo zložnost, kaker jo vživajo drugi. 12. Slednjič si še zapomni, da pokorščina in popolnost pokorščine ne brani redovni osebi, ako ji izročijo predstojniki kako službo ali kako 38 Drugo poglavje. drugo opravilo, naznaniti težave, ki so s tem združene in predstojnikom neznane. Take bi bile n. pr.: resnična bolezen, nepripravnost za tako službo, ali keteri drugi zaderžek; ker pred¬ stojnik ni vseveden, zato ga treba poučiti v rečeh, ki mu niso znane. V tem pa mora gledati redovna oseba na dve važni reči. Pervič, ne sme naznaniti predstojniku tega, kar že ve; ker mora biti prepričana in si mora gotovo misliti, da je predstojnik vse to že prevdaril, ne da bi mu bilo treba na novo povedati. Drugič, ko je redovna oseba svoje pritožbe naznanila, mora biti s predstojnikovim odgovorom zadovoljna; in to zadovoljnost mora tudi zunanje kazati, in da bo dajala drugim dober zgled. Zato bo dobro, ako si misli redovna oseba, preden naznani svoje težave, da bo predstojnik, ne glede na to, svoj vkaz poterdil; in tako bo brez vgovora pripravljen sprejeti, kar predstojnik reče. 13. Tukaj moram še opomniti, da ni greh, ampak čednost, zmerno skerbeti za svoje zdravje, da moreš-Bogu toliko bolje služiti. Pač pa je pogrešek, ako za zdravje preveč skerbiš; ker potem lastna ljubezen prav lahko stori, da imaš za potrebo, kar ni potreba. Sv. Bernard pravi, 1 da bi mogli po pravici imenovati takega re¬ dovnika bolj učenca Hipokratovega in Galeno- vega, kaker pa učenca Kristusovega, ter do¬ stavlja: „Prizanašaj svojemu pokoju“. 2 S tem hoče reči ta svetnik: Za tvoj mir bo bolje, da V • • V 1 1 y» * # ^ t zivis. kaker živi samostanska družina in se ogiblješ vsake posebnosti, ako ne zahteva tega 1 P uta, te quaeso monachum esse, non medicum. In Cant. s. 30. — 2 Parce quieti tuae. O pokorščini sploh. 39 potreba. Skerbi, da prihraniš drugim trud, da bi za te morali kuhati posebne jedi 1 ; ne bodi samostanu v težavo , 2 da ne bo imel zavoljo tebe prevelikih in nepotrebnih stroškov. Zato opominja tudi sv. Bazilij 3 redovnike, da naj se potrudijo, koliker le morejo, da bodo zadovoljni se Skupnimi rečmi. O koliko bolje je to, kaker se postiti, bičati ter nositi zbadajočo spokorno obleko, potem pa v hrani ali v kaki drugi reči zelo izbirčen biti. Take izjeme so bile začetek, da so opustili mnogi duhovni redovi svojo per- votno ostro življenje in spolnjevanje redovnih postav. Zato naj ne bo redovnik pretanke vesti ali prebojec, da ne skerbi zadosti za svoje zdravje, ako zavživa navadne jedi; in daširavno sploh učijo učeniki, da si ne smemo krajšati življenja zato, da bi hitreje vmerli, smemo pa vender le opuščati kake reči in posebno v hrani, akoravno bi si mogli ž njimi življenje nekoliko podaljšati; da, to je še celo čednost, ako se to godi zavoljo lastnega duhovnega dobička in zavoljo lepega zgleda. Ko je imel sv. Frančišek Asiški 4 imenitni kapitelj slamnic, je videl, da so imeli peklenski duhovi drugi kapitelj in so rekli, da bi bil ta najboljši pripomoček v ničiti duha redovnega stanu, ki je bil takrat zelo goreč, ako bi mogli napraviti, da bi sprejeli v red mnogo plemenitih in mehko odgojenih mladeničev, ker bi ti ne živeli več tako ostro. / » . . in tako bi začel duh reda bolj in bolj pojemati in slednjič bi se moral celo zgubiti. Glejte, kako govorijo peklenski sovražniki in v tem govorijo pač resnico. Zato pazi, da ne postaviš, 1 Parce labori ministranthim. — 2 Parce gr a v amini domus. — 3 Serm. de abdic. rerum — 4 Wadding. Annal. an. 1219 ur. 19. 40 Drugo poglavje. zavoljo prevelike skerbi za svoje zdravje,- duš¬ nega zveličanja v nevarnost, ali pa da ne zgubiš venca svetosti. Premisli, da svetniki bi ne bili postali sveti, ako bi bili za svoje zdravje tako posebno pazljivi in skerbni. Molitev. O moj ljubljeni Zveličar! Ti si lepota, dobrotljivost in ljubezen sama na sebi! Kako bi mogel pač kaj drugega ljubiti kaker tebe? O jaz nespametni, razžalil sem te tako hudo in tolikokrat. Storil sem hudobijo ; čez vse mi je žal; vmreti želim od kesanja in žalosti. Moj Jezus, vsmiljenje ! In tako hočem vedno klicati: Vsmiljenje, moj Jezus, vsmiljenje! Ako sem pa prej zaničeval tvojo ljubezen, vedi, da jo cenim zdaj bolj kaker vse dobrote sveta. Ti si in moraš biti vedno edini cilj moje ljubezni. O Jezus, moja ljubezen! zdaj rečem, in ponavljati hočem vse trenotke svojega življenja: Moj Bog! po tebi edinem hrepenim in po ničemer drugem. Pomagaj mi. da ti ostanem zvest. Ne glej na moje grehe, ampak na ljubezen, s ke- tero si me ljubil, ko si za mene na križu vmiral. Na zasluženje tvojega terpljenja sta vij am svoje upanje. Ljubim te, o neskončna dobrota, ljubim te o naj višje dobro, in te prosim zavoljo tega samega, da bi te mogel ljubiti, in prav ljubiti in od te ure, da bi ne mogel drugega ljubiti kaker tebe, moje bogastvo, moje vse. O Jezus, darujem ti svojo voljo; očisti jo. Darujem ti svoje telo, ohrani ga. Darujem ti svojo dušo, stori, da bo vsa in popolno tvoja. Vpepeli s tvojim gorečim ognjem ljubezni tista moja na- O pokorščini do redovnega vodila. 41 gnjenja, ki se vstavljajo čisti ljubezni do tebe. O Marija, ti mogočna priprošnica, najprej se ve, da stavim svoje popolno zaupanje na zaslu¬ žen j e tvojega Sina, potem pa na tvojo pri¬ prošnjo. Amen. §. 4. O pokorščini do redovnega vodila. 1. Sv. Frančišek Šaleški je izgovoril te-le imenitne besede: , 7 Izvoljenje redovnice (duhovne osebe) je odvisno od spolnjevanja njenega vodila:“ In sv. Marija Magdalena Paciška je rekla, da je spolnjevanje sv. vodila najravniša pot do zveličanja in do svetosti. Z eno besedo, edina pot redovne osebe do zveličanja je spol¬ njevanje redovnega vodila; vsaka druga pot, ni za njo in ne pelje do cilja. Zavoljo tega ne bo storila redovna oseba, ki prelomljuje iz navade kako redovno zapoved, naj bo še tako majhina, ne stopinje napredka v popolnost, akoravno opravlja še toliko spokornih del, molitev in drugih duhovnih opravil. Taki se trudijo, pa brez koristi, ker se spolnjuje nad njimi, kar pravi sv. Duh: „ Tisti, ki zametujejo red, to je vodilo, so nesrečni, njih upanje je prazno, njih trud je brez sadu. :<1 Kaka neumnost je to! pravi sv. Terezija, nekih majhinih reči sv. vodila ne spolnjujemo, n. pr. molčanja, ketero nam pač hudo ne de, izmišljujemo si pa potem ostra spokorna dela in slednjič ne storimo ne enega ne drugega/ 42 Ali to je le manjše zlo, da redovna oseba v popolnosti ne napreduje, večje bo to, pravi sv. Bernard, da si dela se zanemarjanjem majhinih in lahkih 1 Pregov. 15, 52. — 2 Pot popolnosti 11. pogl. 42 Drugo poglavje. pravil velike zapreke spolnjevati velike in važne zapovedi, ketere se tičejo spolnjevanja obljub. 2. Kako žalostno je videti neketere redovne osebe, ki so bile v novicijatu dobro vzgojene in izverstno poučene, kako treba vodilo spolnjevati, keterirn pa po storjeni sveti obljubi vse to nič več ni mari, kaker, da bi ne bile več na to nave¬ zane. od kar so se z Jezusom Kristusom zaročile. / Neki učen pisatelj pravi: „Bolje je perst, keteri je združen s telesom družine, kaker oko. ketero / / je od njega ločeno." Od telesa ločeno oko ni drugega, kaker gnjilobi podveržen ud. Tako ne more tudi na videz dobro delo Bogu dopasti, ketero pa ni po vodilu storjeno in redovni osebi ne bo to samo nobeden pomoček popolnosti, ampak bo mariveč zaderžek; zakaj vse pobož¬ nosti in dela, ki so proti vodilu, so po besedah sv. Avguština, koraki zunaj pota in zapreke duha. 3. Ve pa, drage redovne osebe, ste zapu¬ stile svet, da bi svete postale. Ali ne vidite, ako se v malem ne premagujete, ne hote ne svete samo, ampak bote marveč v nevarnosti se pogubiti. Sv. Cezarij piše: Imeli smo pogum odtergati se od starišev, sorodnikov, premoženja in posvetnega veselja in sedaj smo prešibki premagati zanikernosti glede vodila! Kasijan pripoveduje, da je sveti Bazilij videč nekega redovnika, keteri se je odpovedal časti sena- rorja, da je stopil v redovni stan, kjer pa ni spolnjeval redovnega vodila, nagovoril poln vsmiljenja: „Zgubil si čast biti senator, in v redovnika se nisi spremenil." 1 Revež! kaj si storil? Čast starešine si zgubil, da bi redovnik 1 Senatorem perdidisti et m o načini m no n fecisti. O pokorščini do redovnega vodila. 43 postal, dosegel pa še nisi. da bi bil pravi re¬ dovnik ! Ravno to pravi tudi Terfculijan : Ako imaš posvetno prostost za pravo, si se zopet vernil v suženjstvo, ter si zgubil Kristusovo prostost. 1 S teni hoče reči: Sel si iz sužnjosti sveta in si dosegel Kristusovo prostost, ko si se odtergal priverženosti sveta, ti nesrečni verigi, kaj pa zdaj delaš? Ako imaš posvetno prostost za pravo prostost, tako si se zopet vernil v sužnjost, ter se zgubil prostost božjih otrok, ki ti jo je pridobil Jezus Kristus. 4. Neketeri se izgovarjajo s tern, ko pravijo, da so prav majhine reči, ketere prestopajo. Na to odgovarjam pervič, da ne smemo imeti no¬ bene zapovedi sv. vodila, za kaj majhinega. ki nima velike veljave. Ne, vse redovne zapovedi treba imeti za nekaj velikega, deloma zato, ker so od Boga dane in od cerkve poterjene kaker pomočki duhovne popolnosti, za ketero morajo redovniki vedno skerbeti; deloma pa, ker prt stopek tudi majhinih zapoved sv. vodila napravi nered v samostanskem življenju in celi družini. Gotovo je, da je v tistih samostanih gorečnost, kjer skerbijo tudi za majhine reči, kjer pa za te ne skerbijo, tam se je redovni duh že zgubil, ali se lio pa popolno zgubil. Pater Sen Zuir (Saint Jure) 2 pripoveduje, da je pater Oviedo, predstojnik jezuiškega samostana v Napolju, zelo skerbel za natančno spolnjevanje vseh postav, naj si bodo še tako majhine. Temu se je pa vstavil pater Bobadilja, ker je mislil, da se ne sme nadlegovati podložnih s takimi malen¬ kostmi. To je bil vzrok, da se je opustila prejšnja 1 Si veram put.es saeculi libertatein, rediisti in servitutem liominis ct amisisti libertatem Christi. De Cor. milit, — 2 Erario ec. t. 4. c. 5, sez. l. 44 Drugo poglavje. ostrost. Nasledek je dal kmalu spoznati njegovo zmoto, ker se je s tako prostostjo tako ohladila gorečnost pri neketerih, da niso gledali ne na manjše zapovedi, ter da so slednjič red zapustili. Ko je pa to zvedel sv. Ignacij je vkazal, da se morajo vse postave ostro spolnjevati in s tern je zopet popravil redovno življenje. 5. Mlačni in nemarni redovniki ne gledajo na majhine reči, dobro gleda pa na to peklenski sovražnik ; prav pridno zaznamuje vsak pre¬ stopek redovnih zapoved, da jih bo enkrat pred Kristusovim sodnim stolom čez to tožil. Ko se je bil dal sv. redovnik Rihard 1 nekedaj ostriči ali ne o pravem času, je videl hudobnega duha, ki je po tleh raztresene lasi pobiral in eno za drugo preštel. Sv. Gertruda je opazila hudob¬ nega duha, da je pobral volno, če je še tako malo palo na tla, ki jo je zoper vboštvo pustila pasti, ter da je zbral vse požrete zloge pri naglo opravljenem brevirju. 2 Dijonizij, kartuzi¬ janski redovnik, tudi pripoveduje, da se je pri¬ kazal hudobni duh neki redovnici, se šivanko in svilno nitjo v rokah, ketero je bila vzela brez dovoljenja. Tako si zapomni peklenski duh vse besede, ki so jih govorili taui, kjer in koder je bilo zapovedano molčati, vse rado¬ vedne poglede in vse prestopke redovnih postav, v čemer se nemarni pregrešijo. Od tod prihaja potem, da so reveži brez tolažbe in suhi v molitvi, pri sv. obhajilu in v vseh svojih po¬ božnostih. Sv. Gertruda je bila kaznjena z ednajstdnevno suhoto duha, zavoljo enega sa- samega pogleda na eno sestro, ki ga je storila zoper neko notranje razsvetljenje. Prav je, da 1 Apud Suriuui 13. Sept. In vita. 45 O pokorščini do redovnega vodila. kedor malo seje. tudi malo žanje/* 1 Kako more biti Bog radodaren pri delen ju nebeške tolažbe in milosti proti redovniku, keteri je v njegovi službi tako skop in nemaren? Morebiti da bi mu bil Bog pripravil kako veliko milost, ako bi bil spolnil to ali ono zapoved, zavoljo njegove nemarnosti pa mu jo je odvzel. BI. Egidij pravi: Z majhino nemarnostjo zgubiš lahko veliko milost. 6. Vender je čudno, pravi sveti Bonaven¬ tura, mnogo jih želi dati svoje življenje za Je¬ zusa Kristusa, branijo se pa potem prenesti kako majhino težavo, ko treba spolniti kako lahko zapoved! Ako bi ti bili naložili kaj tež¬ kega in terdnega, pravi svetnik, bi se mogel lagle izgovarjati, kaker se mi dozdeva, ker pa prestopiš majhino zapoved, s čim se boš pa tukaj izgovarjal ? Cim manjše in lažje je spol- njevanje. tim pomanjkliviša je tudi redovna oseba, ketera se zoper (o pregreši, ker očitno kaže, da je v, oblasti lastne volje. Bog pa daj, kaker sem že rekel, da ne bi ta. ki tako malo gleda na majhine redovne zapovedi, enkrat tudi na slovesne obljube tako malo gledal in se ne bi tako žalostno pogubil. „Kedor plot pri de ra, ga bo kača pičila/* 3 Kedor predira plot redovnih zapovedi, je v veliki nevarnosti, da ga ne piči strupena kača. Ako vidiš redovno osebo, ki je nekaj časa spodbudljivo živela, potem pa je globoko padla, ali misliš, da jo je hudobni duh naenkrat tako globoko vergel ? Ne, sperva jo je zapeljal, da je zanemarjala redovno vodilo in malo pazila na majhine reči 1 2. Kor. 9, G. — 2 Multi optant pro Christo mori, qui pro Christo nolunt levia pati. De profect. rel. 1. 2. e. 5. — 3 Prid. 10, 8. 46 Drugo poglavje. in potem Se le jo je pripravil, da se je pre¬ grešila tudi v velikih rečeh. 7. Drugi se izgovarjajo in pravijo, da jih vodilo pod nobenim grehom ne veže. To je pa zmota, o keteri smo že govorili v 4. poglavju št. 5. : zakaj, akoravno vodilo tudi pod grehom ne veže,* vender splošno učijo bogoslovci, da je prestop vodila v vsaki najmanjši zapovedi vsaj odpustljivi greh, dokler ni za to zadostnega Akvinski, ko govori o vodilu svojega reda, ketero ne veže pod grehom: ^Prestop drugih zapoved, razen redovnih obljub veže pod maj- hinim grehom.Jaz sem rekel, da je to vsaj majhini greh; zakaj, ako bi prestop družini zelo škodil ali, ako bi jo pohujšal, kaker bi se zgodilo n. pr. ako bi vedno prelomljevali prepisano molčanje, hodili v sobe drugih, ako bi v pričo drugih ne deržali redovnih postov in še več enakega, tako bi znal postati iz tega še velik greh. Da je pa to majhini greh, o tem se ne more dvoj iti iz več vzrokov. 1. ker opušča redovna oseba, ki prestopi sv. vodilo, pomočite do svetosti, za ketere se je dolžna truditi, 2. ker ne derži, kar je pri sv. obljubi Bogu obetala, spolnjevati vodilo, 3. ker moti se svojim slabim zgledom lep red samostanske družine, 4. in to je tudi najterdnejši vzrok, ker vboga pri prestopu ketere koli zapovedi le lastno ljubezen in se tako vstavlja božji volji. To pre- lomljenje gotovo ni krepostno djanje : tudi ne moremo reči, daje nekaj nepomenljivega; zakaj, ali more biti nepomenljivo djanje, ki je bilo X 1 ljavec. — 2 T i o HH In s koreninami navzgor; bratu Matevžu je zapo¬ vedal toliko časa okoli tekati, dokler se ni na tla zgrudil. Enake poskušnje je delala tudi sv. Terezija s.e svojimi hčerami. Ali bo kedo rekel: kaj je vse to koristilo? Kaj pa koristi, te vprašam, da pustijo mlade konjiče zdaj. vstaviti, zdaj pa nazaj iti. ne da bi bilo treba? To koristi, da se navadijo vbogati na vajetih. In ravno tako koristi vaditi podložne v takih rečeh, ki se zdijo neprilične in nespamentne, koristi to, da jih navadijo zlomiti svojo voljo in podvreči razsodbo pokorščini. 15. Sv. Jožef Kalasancij pravi: „Tisti ni pokoren, ki dela po svoji misli, ko posluša 44 . Varuj se torej, ljuba duša, verjeti sama sebi v vseh opravilih tvojega življenja, namesto be¬ sedam tvojih predstojnikov. Sv. Filip Nerij pravi, da ni nič nevarnišega, kaker voditi se po svoji misli. To je zapisal že prej Peter Bloaški: „Najhujše je verjeti samemu sebi. 44 Ni je večje nesreče za dušo, kaker če hoče sama sebi verjeti in sebe vladati. Zakaj Kasian pravi, da je nemogoče, da ne bi tistega, ki je sam na svojo razsodbo vezan, preslepil zviti hudobni duh. 1 Zato je rekel sv. Janez Krizo- stom: „Božji cerkvi nič bolj 'ne škodi, kaker učenci, ki se vstavljajo učiteljem. 2 In jaz pra¬ vim, da nič bolj ne pokončava reda, kaker redovniki, ki se ne zlagajo s predstojniki. Molitev. 0 moj Jezus! ti ne zapustiš nobene duše, ki tebe išče. „Ti, o Gospod, nisi nikedar za- 1 Colat. IG. c. 11. — 2 Nihil est, quod Ecclesiam Dei ita destruere potest, ut, quando discipuli magistris non cohaerent. In illurl ad Rom., cap. 16. Salutate. Tretjo poglavje. 4 pustil tistih, ki so tebe iskalr. 1 Jaz sera za¬ pustil svet. da bi te na tem svetem kraju iskal, ali iskal sera pozneje sebe in svoje veselje, kar je tebi tako zoperno. O moj Gospod, pozabi preteklost in prizanesi mi vse storjene grehe, ker se mi iz celega serca studijo. Gorečo željo imam postati svet in v vsem tebi dopasti. Do¬ bro spoznam, da je ta želja dar, ki od tebe prihaja. Oh moj ženin, kako si se mogel tako ponižati, da si s toliko ljubeznijo obiskal to, tako nehvaležno dušo, ter da si ji dal toliko milosti, po tolikih storjenih grehih? Z omeh¬ čanim in osramočenim sercem te zahvalim, in jaz hočem slušati. Spoznam milost, ki mi jo daješ, nočem biti več nehvaležen, kaker sem bil prej. Ljubim te, moja naj večja dobrota, ljubim te, o moj Bog, moj edini zaklad, moja edina ljubezen. Daj mi moč, da te bom tako ljubil, kaker zasluži tvoja ljubezen do mene. Daj, da te bom vedno in zelo ljubil, in nič drugega te ne prosim. — Marija, moja mati, zahvali tudi ti za me svojega Sina in mi dobi pomoč, da mu bom zvest v ostalem življenju. O Mati božja, na te zaupam ! III. Poglavje. D redovnsm vb ostvu. §. 1. Popolnost vboštva. 1. fffosvetna pravila so božjim nasprotna; pred svetom je bogastvo velikosti, ali pred Bogom je vboštvo popolno podlaga podlaga 1 Non dereliquisti quacrcntes te Domine. O popolnosti redovnega vboštva. (o svetosti. Gotovo ni. da se bogati pogubijo, go¬ tovo pa je, da se bogatin prav težko zveliča, kaker težko gre verv v šivanko, po besedah sv. evangelija. Zato so si prizadevali vsi začetniki redov vstanoviti v svojih redih po¬ polno vboštvo ko podlago skupne koristi. Sv. Ignacij imenuje vboštvo terdnjavo redovnikov, hetera varuje terdnjavo duha. In res vidimo da se je v tistih redovih, v keterih se je vboštvo ohranilo, ohranil tudi duh, tam pa, kjer je vboštvo izginilo, se je vselila nemarnost v spol- njevanju vodila. Zavoljo tega si pekel toliko prizadeva, da bi odpravil strogost vboštva pri rodovih, v keterih se vodilo natanko spolnjuje. Ravno to je povedala sv. Terezija iz nebes svojim redovnicam da naj si prizadevajo biti velike prijatelice vboštva ; zakaj dokler bodo to ohranile, bodo ohranile tudi redovnega duha. 1 o pravici imenujejo sv. očetje vboštvo varilni čednosti; ker pri redovnikih resnično varuje za¬ tajevanje, ponižnost, odterganje in pred vsem pa notranjo zbranost. 2. V redovnem vboštvu. treba razločevati / to, kar se tiče obljube vboštva. od tega, kar se tiče popolnosti vboštva. Obljuba zahteva, da nimajo redovne osebe nobene pravice čez časne reči ali denar, tudi ne porabe, kaker samo z dovoljenjem predstojnikov. Ali oh, ravno to je skala na keteri se veliko redov¬ nikov pogubi. Sv. Marija Magdalena Paciška jo videla mnogo redovnih oseb. ki so pogub- Ijene zato, ker niso spolnjevale obljube vboštva. V zgodovini kapucinskega reda berem, da se je enkrat prikazal hudič, ki je vpričo drugih redovnikov iz mej njih odpeljal seboj brata, 71) Tretje poglavje. keteremu je padel iz rakava brevir, ki si ga je bil revež proti vboštvu prisvojil. Se strašne j si¬ je dogodek, o keterem je pisal sv. Ci ril j sv. Avguštinu. 1 V Tebaidi (v Egiptu) je bil samo¬ stan z 200 redovnicami, ketere niso živele po vboštvu vodila; nekega dne se prikaže sv. Hi- jeronim neki redovnici, ki je vodilo natančneje spolnjevala, ter ji reče; da naj opomni opatico in druge redovnice, da naj se poboljšajo, ker drugače jim žuga huda kazen. Povedala je dobra redovnica sprejeto opominjevanje ali po¬ smehovale so se ji. Ko je molila, je bila na novo opomnjena, da naj zopet opomni, in ako bi se prigodilo, da bi se zopet za to nič ne maralo, naj gre hitro iz samostana. Redovnica jih zopet opomni, ali predstojnica, namesto da bi se bila tega poslužila, ji je zažugala, da jo bo zapodila iz samostana, ako še besedico o nekih strašilih izgovori. Tedaj jej odgovori re¬ dovnica: „Ne, da me ne hote vi izpodili, hočem iti sama iz te hiše, da ne poginem z vami." In komaj je zapustila samostan, se ves podere in vse redovnice so ostale mertve. 3. Gorje tistemu, ki vpelje v samostane polajšanje v spolnjevanju vboštva. Zatorej po¬ glej, draga redovna oseba, ali imaš denar ali kaj drugega brez dovoljenja pri sebi, in vedi, da ni dovoljenje veljavno, keder se tiče kake reči, ker ga predstojnik še dati ne more, česar on dovoliti nima pravice. Karkoli imaš torej denar, obleko, ali drugo opravo, ali kaj drugega, kar dobiš od svojih sorodnikov ko obresti ali plačilo za svoj trud, ni tvoje, ampak samostansko. Ti nimaš drugega, kaker samo rabo tistih reči, ketere ti dovoli predstojnik. O popolnosti redovnega, vboštva. 77 Tedaj, ako gospodariš čez kako reč brez do¬ voljenja, je to tatvina, božjeropna tatvina zo])er obljubo vboštva. Nadalje vedi, da glede vboštva zahteva Bog od redovnikov oster račun in zato so višji, ki so skerbeli za ohranjenje ostrega spolnjevanja vodila, tako pazljivo in strogo kaznovali pregrešbe zoper sveto vboštvo. Ka- sijan piše/ da je neki iz mej starih puščavnikov v nekem samostanu po nemarnosti pustil pasti tri leče na tla; opat ga je pa kazini s tem, da se ni smel vdeleževati skupne molitve tako dolgo, dokler ni opravil očitne pokore. Pripo¬ veduje se od Rinaljda, dominikanskega prijorja v Boloniji, da je ostro kaznil nekega brata la- jika, ker je brez dovoljenja vzel nekoliko volne, da bi si obleko zakerpal; vkazal jo je namreč sežgati vpričo vse samostanske družine. 4. To vse pravim o grehu proti obljubi vboštva, kar se pa tiče popolnosti (čednosti) svetega vboštva. iznebiti se mora redovna oseba 0 tudi vsakega nagnjenja do časnih reči, in naj se jih ne poslužuje več, kak er samo toliko, koliker je potrebno življenje ohraniti. Ravno to je Jezus Kristus mladeniču rekel, ki je hotel vedeti, kaj da naj stori, da postane popolen. „Ako hočeš popolnoma biti, idi, prodaj, kar imaš in daj vbogim.“ s Jezus mu je rekel, da se mora znebiti vsega brez izjeme, ker kaker piše sveti Bonaventura, keder je duh obtežen s težo kakega časnega blaga, se ne more vzdig¬ niti in se združiti z Bogom. 3 Sv. Avguštin pravi, da je ljubezen do Časnih reči kaker lep (lim), ki brani duši leteti k Bogu. 4 Nasprotno pa pravi 1 De coenob. inst. 1. 4. c. 20: — - Mat. 11), 21. — 3 Cuin sarcitia temporalnim, spiritus ad Deum n on potest ascendere. — 1 Amor rerum terrenarum viscum est spiritualnim pennariun. Serm. 112. E. B. 78 Tretjo poglavje. ta svetnik, da so vboštvo tiste velike p e roti, s keterimi zletimo hitro proti nebesom. Zato pravi sv. Lovrencij Justinijan: „0 srečno rado- voljno vboštvo, ki nič nima in se ničesar ne boji, je vedno veselo in v obilnosti, ker vsako nadležnost porabi v svojo korist . Ui 5. Zato je hotel biti tudi Jezus Kristus za naše dobro in nam v zgled, vbog na tem svetu; zato je imenovala sv. Marija Magdalena Paciška vboštvo Jezusovo nevesto. Sv. Ber¬ nard pravi: „ Vboštvo ni bilo najti v nebesih, na svetu pa ga je bilo v obilnosti, in človek ni poznal njegove vrednosti. Zato je pa Sin božji po njem hrepenel ter prišel iz nebes, da si ga je za se izvolil in storil nam dragoceno.“ Zato piše apostelj svojim učencem: Zavoljo vas je vbog postal, ko je bil bogat, da bi po njegovem vboštvu obogateli.“ 1 2 Naš Gospod in Zveličar je bil gospodar nebes in zemlje, ali na tem svetu je hotel biti tako vbog, da bi mi po zgledu njegovega vboštva obogateli ter da bi ljubili vboštvo, ketero nam pridobi z odter- ganjem od časnih reči večno bogastvo. Hotel je biti vbog na tem svetu: vbog pri rojstvu, ker ni imel druge hiše, ko se je rodil, kak er merzel hlevček; ni hotel imeti druge zibeljke, kaker jaselce in ne druge postelje, kaker slamo. Vbog je hotel biti v življenju in vbog v vsem, ker je prebival le v revni hišici, ki je imela eno samo izbo, ki je služila za delavnico in spalnico. Vbog je hotel biti v obleki in vbog v hrani. Sv. Janez Krizostom pravi, da naš Zveličar se svojimi učenci ni jedel drugega 1 O beata paupqrtas- voluntaria: niliil p nih.il ossidens, formidans, semper hilaris, semper abundans ; et cimi niliil habeat, omne inconnnodum aiuo facit profectui deservire- De disc. mon. c. 2. — - 2. Kor, 8, 9. O popolnosti redovnega vboštva. 79 kruha kaker ječmenov, kaker vemo iz evangelija sv, Janeza v 6. poglavju. Vbog je hotel biti slednjič tudi v smerti, ker vmiraje ni zapustil drugega, kaker svojo revno obleko, in še to so si razdelili vojaki mej seboj, preden je vmerl. t a k o, da mu je bilo treba dati za pogreb vbo- gaiine perte in grob. (k Zato je rekel Jezus nekega dne zveličani Angel j i Folinjski; „Ako bi ne bilo vboštvo velika dobrota, bi si ga ne bil jaz izvolil in zapustil svojim izvoljenim za delež .“ Ker so ga svetniki videli tako vbogega, so tako zelo ljubili vboštvo. Nekega dne sta se pogovarjala Ludovik Granaški in učenik p. Avila preiskovaje vzrok, zakaj da je sv. Frančišek Asiški tako ljubil vboštvo; Ludovik Granaški je rekel, da zato, ker je hotel svetnik prost biti vsake reči, U je bila napoti njegovemu popolnemu zdru¬ ženju. z Bogom; Avila pa je odgovoril, da je sveti Frančišek vboštvo zato tako ljubil, ker je zelo ljubil Jezusa Kristusa. Duša, ki zelo ljubi Jezusa Kristusa lahko reče z aposteljnom : »Vse imam za blato, da Kristusa pridobim . Ul Glede tega pravi le )o sv. Frančišek. Šaleški, ha keder hiša gori, hitro pomecejo vse skozi °kna. To je že prej sv. Duh povedal: ..Naj bi ( hd človek vse premoženje svoje hiše za lju¬ bezen, ko za nič bi zanj maralA- Duše, ketere boga ljubijo, zaničujejo vse iz ljubezni do njega. 7. Dalje nas zelo zagotavlja sv. pismo, da je plačilo vbogib prav gotovo in prav veliko. Zelo gotovo je, ker pravi Jezus Kristus : ?? Blager vi) o gim v duhu. ker njih je nebeško kraljestvo.“ 3 Drugim blagrom, keteri so imenovani v sv. 1 Filip. 3, 8. — 2 Vis. pes. 8, 7. — 8 Mat. 5, 3. Tretje poglavje. 80 evangeliju, obljubujejo se nebesa v prihodnje: ,, Blag er krotkim, ker oni bodo zemljo posedli. Blager jim, keteri so čistega serca, ker oni bodo Boga gledali.“ Vbogim v duhu pa je ob¬ ljubljena blaženost že zdaj: „Njih je nebeško kraljestvo.“ in to zavoljo velike pomoči, ketero daje Bog v tem življenju resnično vbogim v duhu. Zato pravi Kornelij a Lapide, da je po božjem sklepu nebeško kraljestvo, vbogih že na tem svetu; že v tein življenju imajo do njega pravico. 1 To je zelo gotovo in prav veliko plačilo. Sv. Terezija pravi: „Kol iker manj bomo imele tukaj, toliko bolj se bomo veselile v več¬ nosti. kjer so prebivališča primerna ljubezni, s ketero smo posnemale Kristusovo življenje.“ Sv. Janez od Križa vzdihuje: „0 srečna kupčija, kjer dajemo blato (kar so časne reči), nabiramo pa zlato, kar so milosti božje in večno plačilo.“ 8. Verh tega bodo imeli vbogi v duhu to čast. da bodo sedeli z Jezusom Kristusom in / ž njim svet sodili, kaker je rekel sam na besede sv. Petra: „Glej, mi smo vse zapustili in smo šli za teboj, kaj tedaj nam bo? Kakšno plačilo nas bo zadelo ?“ Jezus pa je odgovoril: „ Res¬ nično varn povem, da ob prerojenji, keder bo Sin človekov sedel na sedežu svojega veličastva, bote tudi vi, keteri ste* šli za menoj, sedeli na dvanajsterih sedežih in sodili dvanajstere Izra¬ elove rodove.'“ 2 Ali ne samo v onem, ampak tudi v tem življenju je Bog obljubil stoterno poverniti temu, ki iz ljubezni do njega zapusti časne stvari: „In sleherni, keteri zapusti hišo . . ali njive zavoljo mojega imena, bo stoterno prejel 1 Ex Dei decreto ad pauperes pertinet' regnum coelormn; ipsi in illud plenum jus habent. In Matth. loc. cit. — 2 Mat. 19, 27. in. 28. O popolnosti redovnega vboštva. 81 hi večno življenje d o segel v* 1 Ta resnica se vjema tudi z besedami aposteljnovimi, da nam- 5 'eč vbogi v duhu, ker nočejo nič na tem svetu imeti, zato imajo vse bogastvo: „ Kak er da bi nič ne imeli in vender vse posedemo.“ 2 Po pra¬ vici je primerjal Jezus Kristus bogastvo tern ju. ker koli ker večje je bogastvo, toliko bolj zbada in nadleguje dušo se skerbjo, strahom in hre¬ penenjem ga pomnožiti. Zato pravi sv. Bernard, da mej tem, ko vmirajo skopuhi od lakote kaker berači, ker se nikedar ne morejo nasititi z blagom, po ke tereni hrepenijo, jih zaničujejo vbogi ko gospodje vsega, ker po ničemer ne hrepenijo : „Skopuh je lačen posvetnega kaker berač, ubožec pa zaničuje, kaker gospod.“ 3 O kako velik zaklad ima redovna oseba, ketera » « / • nič nima na tem svetu in po ničemer ne hre¬ peni! Vživa pravi mir. ki je več vreden kaker vse posvetno blago, ki ne more zadovoljiti člo¬ veškega serca, ki najde samo v Bogu svojo zadovoljnost. 9. Tako dobijo vbogi v duhu na tem in na onem svetu veliko plačilo. Ali to je ravno težava najti resnično v duhu vbogo redovno osebo. Premislimo in preglejmo v čem obstoji pravo vboštvo v duhu? Pervič obstoji ne samo v tem, da nič nimamo, ampak da tudi ničesar ne poželimo razen Boga. Sv. Avguštin piše : Srečam vbogega in vbogega iščem A Svetnik jo hotel reči, da je mnogo vbogih na blagu ali malo vbogih v duhu in želj ali. Nasprotno pa pravi sv. Terezija, ko govori o tistih redov¬ nicah, ki se kažejo vboge, ketere pa niso vboge ^ • 1 Ravno tam. — 2 2. Kor. 6, 11. — » 2 Avarus terrena esurit ut inendicus, fidelis contemnit ut dominus. In Cant. serm. 21. II. 6 ) 82 Tretje poglavje. v duhu. da slepijo svet in sebe. In res! kaj jim bo pomagalo, tisto njihovo vboštvo v čas- nih rečeh? Ketlor je vbog v časnih rečeh, ima samo nadlego vboštva. ne pa čednosti, ako po njej ne hrepeni. Sv. Filip Nerij pravi, da, kedor hrepeni po časnih rečeh, ne bo nikedar svet. Draga redovna oseba, tebi pravim, da si za¬ pustila svet, zapustila si vse; in zakaj se hočeš postaviti zdaj v nevarnost pogubiti se ali vsaj. da ne boš sveta postala zavoljo revnih časnih reči? Bodi pač zadovoljna se vsako revno hrano, se vsako revno obleko in glej, da postaneš sveta; in nikakor se ne postavljaj v nevarnost zgubiti večno srečo zavoljo nič vrednih malen¬ kosti : „Ako pa imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni. ‘ u Kaker pravi sv. app s tel j Pavelj, „^ak a j keteri hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in hudičevo zadergo in v veliko nepridnih in škodljivih želj, ketere potope člo¬ veka v pogubljenje in končanje/^ 10. Drugič vboštvo v duhu obstoji v tem. da odtergamo svoje serce ne samo od velikih, temveč tudi od inajhinih reci. Ako se pero le nekoliko zemlje derži, se ti e more vzdigniti v zrak; ravno tako se tudi redovna oseba ne bo mogla zavoljo najmanjše reči, ketero ima zoper popolno vboštvo ko svojo lastnino, nikedar po¬ polno združiti z Bogom in najti mira. Ternje (kar pomeni bogastvo, kaker sem že prej rekel) ako ravno je i naj hi no; ve n d er zbada in zader- žuje popotnike, da ne morejo naglo hoditi. Da je redovna oseba popolna, ni ravno potrebno, da zapusti veliko časnih reči, zadosti je tisto malo, kar more zapustiti, samo da zapusti tudi 1 1. Tim, 6, '8, — 2 1. Tim. G, '9. O popolnosti redovnega vboitva. nagnjenje do teh reči. Sv. Peter je zapustil malo. ali ker je vse zapustil z nagnjenjem vred rekoč: „Glej. mi smo vse -zapustili 44 , zaslužil je, kak er mu je rekel Jezus Kristus, da bo ž njim sodil na sodni dan: „... hote -tudi vi, keteri ste šli za menoj, sedeli na dvanajsterih sedežih m sodili dvanajstere Izraelove rodove.Neke- tere redovne osebe nimajo sicer nagnjenja do dragocenih kam en o v ali pa do zlatih reči, pač Pa do neketerih revnih reči, do nekaj malega mi e tja, do kake male oprave za sobo, do kake knjige, ali druge enake reči. Ti niso zapustili nagnjenja do posvetnih reči, ampak so ga pre¬ nesli z velikih na majhine reči, in zato so ravno tako nemirni in nepopolni zavoljo teh majhinih reci kak er zavoljo večjih. 11. A k o se posvetni ljudje pogubijo, se Pogubijo zavoljo takih reči, hetere svet vi¬ soko ceni; ali kako žalostno je, pravi Kasijan, v ideti redovno osebo, ketera, ko je svet za¬ pustila in se odpovedala svoji 0 dedšcini in svoji Prostosti, vender ne postane sveta, ker ostane navezana na slabe in malovredne reči, ketere tudi posvetni ljudje za take imajo. Sv. Evherij Pravi: „Sovražnik se veseli, ko vidi, da smo zapustili naj večje reči, za to, da bi bili od naj¬ manjših premagani." 1 2 Ravno to objokuje Ka* Sl Jan, rekoč: „Vidimo one, keteri so zapustili Ve dka posestva, vznemirjati se zavoljo šivanke, Peresa, in zavoljo takih malenkosti se postavijo X nevarnost večne smerti."* Da. sV. Evherij 1 . ' »/ u o stavi j a važne besede, rekoč, da ljubezen do 1 Mat. 19, 27. itv 28. — 2 exsultat adversarius, quaudo nos videt masirna conterapeitte, ut in niinimis vinceremur. Ad monaclu n °l|| 5_ — a p rae dionmi magnificentiam eontemnentes, vidimus, pro aeu, ^ r ° calamo eomuioven pet inde occasiones mortis incurrunt. Cellat. 10. c.6. * 84 Tretje poglavje. posestva pri redovnikih, ako se. popolno ne vniči. postane še bolj vneta pri majhinih rečeh kaker pa pri velikih. 1 Postane bolj vneta in dosledno bolj pregrešna, ker redovna oseba, hetera se naveže na malovredne stvari, kaže, da je bolj pohlepna po posvetnih stvareh, kaker če bi bila navezana na dragocene reči. Zato¬ rej pravi Gospod : „Nobeden izmej vas, heteri se ne odpove vsemu svojemu premoženju, ne more biti moj učenec.“ 2 12. Tretjič, vboštvo v duhu ne obstoji samo v tem, da si vbog, ampak v ljubezni do vboštva. Sv. Bernard piše: „ Vboštvo se ne šteje za čednost, ampak ljubezen vboštva“; to je. ne štejemo krepostnega, ki je samo vbog, ampak tistega, ki še verh tega vboštvo ljubi. Ljubezen vboštva pa obstoji v tem, ako ljubiš nasledke vboštva, n. pr. keder si lačen, ali te zebe, po¬ sebno pa zaničevanje, ki sledi vboštvu; ker sv. Tomaž Akvinski pravi, da vbogi v duhu bodo imeli čast soditi svet, in to zavoljo ponižanja, hetero napravlja vboštvo/ 3 Mnogi redovniki, pravi sv. Vincencij Fererski, 4 se ponašajo z ime¬ nom vboštva, bežijo pa pred tovariši vboštva, kaker n. pr. pred terpljenjem in zasramovanjem. Sv. Jožef Kalasancij pa pravi, da ni vbog tisti, ki ne občuti nadležnosti vboštva. In enako pravi blažena Solomea reda sv. Klare: „Redovnica, ki hoče biti vboga, pa ven de r vživati vse zlož- nosti, in ki toži, ako ji vzamejo kako reč, bo zasramovana od angel jev in ljudi. “ Ali, o moj Bog, kakšen duh vboštva kažejo tiste redovne 1 Habendi amor, nisi ad integrum resecetior est in parvis. Ad inonach. bom. 1. — 2 Luk. 14, 33. — In Mattli. 19. 19, 27. — 28.28. — 4 Do paupertatis noinine gloriantnr ct paupertatis soda,les fugiunt, farnem, sitim, contemptmn, despectionem. De Vit. špirit, c. 1. I O popolnosti redovnega vbost v a. 85 osebe, ketere hitro tožijo, ako je jed nekoliko pičla, ali ako ni dobro napravljena ? Ako se jim ne da nova obleka preden raztergajo staro, vznemirjajo ves samostan, mermrajo zoper pred¬ stojnika in zoper one, ki jo delajo. Kako spol¬ njujejo vboštvo tisti, keteri si izbirajo tenkejšo. volno in perilo in se vznemirijo, ako ni nji¬ hova obleka lepo napravljena, tako, da se lahko ž njo postavljajo. Sploh, pravi sv. Bernard, da taki hočejo biti vbogi ali tako, da jim nič ne manjka tega, kar hočejo : „ Vbogi hočejo biti, ali tako, da jim nič ne manjka/* 1 18. Boš pa morebiti rekel, da v tvojem samostanu ni skupnega življenja, in mora vsak za se skerbeti za živež, obleko in zdravila, in / i * • / da moraš zato biti na po rti. prodajati svoje delo in pripravljati si potrebne reči. Na to od¬ govarjam : ..Akoravno ti to pripušča sedanja samostanska navada, se vender nikaker ne smeš tako ponižati in delati kakor posvetni ljudje, ki prodajajo svoje reči; to po delaš, ko se zunanjimi ljudmi malo spodobno in po¬ hlevno pečaš, Ta kupčija izhaja pri neketerih mnogokrat ne toliko iz potrebe, kakor iz po- željivosti, ki jih mnogokrat zapelje, da se še po noči trudijo, in zavoljo tega zanemarjajo svoja opravila, opuščajo kor, molitev, .sv. za¬ kramente in se poslužujejo včasih brez dovo¬ ljenja tudi samostanskih reči. Oh. keder začenja redovna oseba Boga res ljubiti, najde že tudi ^ačin spolnjevanja popolnega vboštva, če tudi m v samostanu skupnega življenja. Ko je bila opustila sv. Hijaeinta Mareskoti (Marescotti) , 1 Pan peres esse volnnt, eo tamen paeto, ut nihil eis desit. In. AfJ v. Dom. s. 4. Tretjo poglavje. mlačno živeti in se posvetila Bogu. hitro je izpravila iz sobice in dala predstojnici vse. kar je imela; še več. slekla je svojo redovno obleko in oblekla drugo raztergano in zakerpano obleko, ketero je vzela neki me rt vi nuni. 14. Ker sem pa ravno omenil skupno re¬ dovno življenje. 1 naj mi bo dovoljeno tudi o tem nekoliko spregovoriti. Gotovo je. da vse skerbi in ves nemir redovnih oseb, vse nepri¬ jetnosti, ketere dostikrat imajo in vsi zaderžki, ki jih vstavljajo na poti popolnosti, izvirajo navadno iz lastnine in želj ohraniti ali pomno¬ žiti, kar imajo. Koliko misli in skerbi prizadeva vbogim redovnim osebam in koliko raztrese¬ nosti v molitvi in pri sv. obhajilu, ako si mo¬ rajo preskerbovati obleko, opravo v sobici in' zdravila! Sicer je pa res, da ni zoper obljubo vboštva, ako ima redovna oseba kako reč, samo da jo ima ali drugim da s potrebnim dovolje¬ njem. To pa razumem tako : keder imaš kako reč, da jo imaš mirno in si hitro pripravljen jo dati predstojniku brez teženja in mermranja, kederkoli predstojnik vkaže. Ali ravno tega ni, da bi bile enako mirne redovne osebe, imajo ali nimajo teli reči. Neketere izročijo že svoje reči v shrambo, ali ako bi jih hotel predstojnik rabiti za kako samostansko potrebo, bi vzne¬ mirile ves svet. Jaz pravim tedaj, da je ta shramba Le navidezna in slepi ji vaj ali da bolje rečem, je toliko, kaker goljufati predstojnike in Boga, ker take redovne osebe so prav za prav prilastivke. In ti nevarnosti so podveržene vse tiste, ki živijo vsaka za se. Skupno življenje 1 Vita communis; pri nas je vpeljana v mož uh in ženskih sa¬ mostanih. Prestavljavec. O popolnosti redovnega vbostva. 87 torej reši in varuje redovne osebe vseh teh nevarnosti in škodi. Zato pravi sv. Janez Kli¬ mah: ..Vboštvo je odpoved posvetnih skerbi, je pot brez zaderžkov proti Bogu in podi vsako otožnost. 1 Tam je pa ravno skupno življenje, kjer se spolnjuje redovno vboštvo; to nas reši vseh posvetnih skerbi, je ravna pot, ki pelje brez zaderžkov do združenja z Bogom in nas ob enem reši vsake otožnosti in nemirnosti. 15. Gotovo so imeli vsi s veti vstano vitel ji redov ta namen, vstanoviti skupno življenje ; kaker dolgo se je ohranilo skupno življenje, ohranil se je tudi pravi redovni duh v samo¬ stanski družini. Tukaj treba pa opomniti, da je splošna misel bogoslovcev (Suares, Navaro, i. dr.) da obljuba vboštva nalaga redovnikom dolžnost . biti v duhu pripravljen sprejeti skupno življenje, kederkoli bi predstojniki po prevdarjenih oko¬ liščinah, sodili, da je primerno. Ako je taka, vedi. da bi bile v slabeiu stanu vesti tiste re¬ dovne osebe, ki bi se branile, ako bi hoteli predstojniki zopet vpeljati skupno življenje, akoravno ga tudi ni našla sama, ko je v samo¬ stan stopila. Nikar se ji ni treba bati, da ne bo mogoče živeti, ako se vpelje skupno življenje, posluša naj, kar pravi Gospod sv. Katarini Si- jenski: „Ko so bili redovi vbogi. niso terpeli zavoljo vboštva, zdaj pa, ko živi vsak zase, čutijo vboštvo. Blager tebi, ako moreš kaj pripomoči, da se vpelje ali obrani v tvojem samostanu ta velika dobrota, skupno življenje. 16. Sicer pa, ako bi ne bilo v tvojem sa¬ mostanu skupnega življenja, in ako ne more biti p o sedanjih okoljščinah, ne mislim te pri- 1 Paupertas est ab rti ca, ti o sollicituVliiimn saeculi, iter art Deum sine impedimcnto, expulsio o m niš tristiae. Seal. par. grad. 17. 88 Tretje poglavje. siliti, da ga spolnjuješ; dovoljena bi ti že bila neka zmerna skerb za brano, zdravila in druge potrebe: lahko prodajaš s potrebnim dovo¬ ljenjem svoja dela, lahko si preskerbiš svoje vzderževanje, lahko si prideržiš denar' 1 *’ koliker ga potrebuješ za svoje vsakdanje potrebe ; kar ga pa ostane, ga moraš dati v skupno shrambo in prepustiti ga predstojnikom na razpolaganje, ako bi se mu zdelo potrebno rabiti ga. Dobiš si lahko privoljenje, da ga smeš prejeti ali pa potrositi neko gotovo število. In ako boš tako delal, pridobiš si tudi ti lahko tisto plačilo, ki je obljubljeno vbogim v duhu. Molitev. Moj Jezus! ako sem imel do zdaj serce navezano na časne reči. od denes naprej boš ti edini moj zaklad. O Bog moje duše, ti si neskončno večja dobrota kaker vse druge reči; ti zaslužiš neskončno ljubezen; častim in ljubim te bolj kaker vsako drugo reč, bolj kaker sa¬ mega sebe. Ti si edini predmet vse moje lju¬ bezni. Jaz ne želim nič posvetnega; ali ako bi mogel želeti, želel bi si vse zaklade in kra¬ ljestva tega sveta, da bi se jih mogel znebiti in od njih ločiti iz ljubezni do tebe. Pridi, o ljubezen moja, pridi in pokončaj v meni vsako nagnjenje, ki ni za te. l)aj. da v prihodnje no bom drugega občudoval, kaker tebe. da ne bom CO O * 1 na drugo mislil, kaker na tebe, in da ne bom O po drugem vzdihoval, kaker po tebi. Tista lju¬ bezen, ki te je nagnila, da si na križu za me viher 1, naj stori, da odmerjeni tudi jaz vsem * Manjšim bratom jc prepovedano. O stopinjah in spolnjevanju popol. vboštva. 89 svojim nagnjenjem, da ne bom drugega ljubil. kaker tvojo neskončno dobroto, da ne mm želel, kaker tvojo milost in tvojo ljubezen. )ragi moj Zveličar, kedaj bom jaz ves tvoj. kakor si ti ves moj? Jaz se ti še ne znam darovati, kaker bi moral. Sprejmi me in daj, da bom edino tako živel, da bom tebi veselje delal. Vse to upam po zasluženju tvoje lvervi, o nioj Jezus, in po tvoji priprošnji, mati moja. Marija. §. 2. O stopinjah in spolnjevanju popolnega vboštva. J. Perva stopinja popolnega redovnega vboštva je ta. da nima redovna oseba nič ko lastnino, zato mora vse reči. ki jih ima, imeti kaker na posodo, in mora biti pripravljena jih oddati na vsak predstojnikov migljej; podobna mora biti kipu, ki se ne ponaša, ako je lepo oblečen in ni žalosten, ako mu obleko vzameš. Kedor je žalosten, ako mu - višji kako ree vzame, je znamenje, da je ni imel v pravem dnini vboštva, ali da je imel vsaj nagnjenje do nje. Zlasti glede letnih dohodkov,* si mora misliti redovna oseba, da niso njeni, ampak samostanski in zato jih mora imeti kaker v shrambi in jih ne sme trositi za prazne stvari ali nepotrebne darove; tudi se ne sme tožiti, ako zahteva pokorščina, da naj se porabijo ti dohodki v pomoč cele družine, ali kot eri re¬ dovni osebi posebej. Kaj moramo misliti o listi redovni osebi, ki bi začela ropotati in ves sa¬ mostan vznemirjati, ako bi se p.oslužila ketera druga redovna oseba s predstojnikovim dovo- * 'Manjšim br itom je prepovedano imeti letne dohodke. LVcsta.vljy.vee. 90 Tretje poglavje. ljenjem kake njene reči ? Zato poglej samega sebe, dragi redovnik, ali si odtergan od vsega, kar imaš. Premisli, kakšnega bi se čutil, ako bi ti predstojnik odrekel dovoljenje za one stroške, ali da bi imel tisti denar, tisto opravo. In ako zapaziš, da imaš nagnjenje do kake stvari, delaj, kaker je imela navado delati bosonoga karmeličanka služabnica božja, sestra Marija od Križa. Ko je občutila nagnjenje do kake stvari, se je iznebila, ali pa jo je nesla predstojnici, da. naj stori ž njo, kar hoče. Sploh treba imeti popolno odtergan o serce od tistih reči, ketere dovoljuje pokorščina. * 2. Druga stopinja je, da nimaš nič odveč; ker vsaka reč, ki je odveč, ti bo branila zdru¬ žiti se popolno z Bogom. Sv. Marija Magdalena Paciška je pobrala še se svojega oltarčka vso olepšavo, pustila je samo križ. Sv. Terezija pravi o sebi, da ni mogla biti zbrana v mo¬ litvi, ako je imela kako reč, ki se ji je zdela odveč, dokler je ni oddala, ker je vedla, kako se Bog poteguje za redovno vboštvo. Ako ni v tvojem samostanu popolnega skupnega živ¬ ljenja, skušaj vsaj posnemati v vboštvu svoje bolj vzgledne in natančne duhovne brate (sestre), v obleki, v jedi in v opravi. Morebiti boš od¬ govoril: „Ali vse, kar imam, imam z dovolje¬ njem. “ Na to odgovarjam: „ A k o imaš dovol¬ jenje za nepotrebne reči, dela to dovoljenje, da nisi lastnik, zgubiš pa vender le zasluženje popolnega vboštva. Morebiti boš rekel: „Ali do tega, kar imam, nimam nagnjenja.“ In jaz od¬ govarjam: ^Dokler imaš nepotrebne reči, ti bodo ovirale popolno vboštvo. Slednjič boš morebiti rekel: Ali oni denar, one stvari mi O stopinjah in spolnjevanju popol vboštviu 91 koristijo, da pomagam vbogim ali drugim to¬ varišem. In jaz odgovor jam, da ne daje spod¬ budi ji vega zgleda redovnik, ki lahko kaj da. ampak tisti, ki nima nič, kar bi dal. Sv. Tomaž Akvinski pravi: „Dobro je dati svoje posestvo .vbogim’, ali boljše je biti s Kristusom vbog in nič imeti, kar bi mogel dati. 1 Častitljiva sestra Marija Amadeja Salezijanska, je navadno rekla : Dobra redovnica ne sme želeti deliti drugih reči, kaker samo tiste, ketere dobiva od Boga, to je lepe zglede, molitev, dobre svete in po¬ moč v duhovnem življenju. 3. Zato ako hočeš delati veselje svojemu ženinu, draga duša, poskušaj, da vse odstraniš, kar spoznaš, da ti je odveč; in ako pa. sama ne veŠ, prosi predstojnika, da naj pregleda tvojo sobo in vzame vse nepotrebne reči. Ako vboštvo resnično ljubiš, ne pravim pa, da mo¬ raš imeti kake posebnosti na sebi glede vbo.štva, ne smeš pa dopustiti, da bi te prekosila v vboštvu kaka redovna oseba, zato moraš sker- * / beti, da boš vbog v vseh rečeh : v obleki, opravi, jedi, vbog v denarju. Glede obleke si prizadevaj, da boš vbog, koliker boš mogel biti, kaker je navada v tvojem samostanu. Obleka naj ti bo le za potrebo in ne za niče- mernost. Cernu je redovni osebi lepa obleka, kaker da zadovoljava svojo ničemernost. ter da bi jo drugi videli in čislali. Zakaj nihče ne išče drage obleke tam. pravi sv. Gregor, kjer ga ne morejo drugi videti. 2 Ali sv. Duh pravi, da lepota osebe ne obstoji v tem, kar ima na sebi. ampak v tem, kar ima shranjenega v sebi. 1 Bornim est facultates pauperibus erogarc ; sed melius ost egere cum pbristo. 2. 2. ketere ljubijo vbostvo, ne delajo tako ; nočejo drugega, kaker to. kar potrebujejo, in zato si PO predstojnikih preskerbujejo samo to. kar jim jtJ ravno zadosti in ne več. In kaj jim bo pač pomagalo več imeti, kaker da postanejo ošab- mše, zložniše, ničemerniše. manj zatajevane; ker bi s tem vstregle vsaki želji, ki bi jim v glavo padla. Zato. ako imaš več. kaker ti je zadosti, hi bilo dobro, da daš to predstojniku, ki naj oaredi s tem po svoji pameti ali pa naj porabi z a to, da boš pomagal drugim bolj revnim re¬ dovnim osebam, ali ne s tem namenom, da bi bile Potem odvisne od tebe, ampak iz čiste ljubezni/'" K a k o sramotno je, pravi sv. Katarina Sijenska v nekem pismu, videti redovnice, ki bi morale kiti ogledalo vboštva, vživati toliko sladkosti, bolj kaker da bi bile mej svetom. In kako je bolj nečastno, ako hoče imeti redovna oseba več v samostanu, kaker bi imela, ako bi bila ostala mej svetom ! 7. Da, se kedo ne pregreši zoper vbostvo, •oora biti tudi v troskih zelo pazljiv. Naha¬ jajo se redovne osebe, ki se ponašajo kaker velikodušne (zlasti dandanašnji, ko je potrata v troških čez mero narasla) in pravijo : „Ko že '•'oba nekaj potrositi, naj se potrosi . u Lepa je misel. To pa bolj pri stoji ustam posvetne, kaker redovne osebe. Nikar naj se ne prikri- yajo taki 1 roški z izgovorom, da se delajo na ( *ast božjo ob samostanskih slovesnostih. Papež Klemen V. je razločno prepovedal vse nepo- trebne troske tudi glede službe božje. 1 In zato J ( ‘ zapovedal sv. Karel Boromej naravnost, da Rn Manjši bratje ne sinejo tako delati; prestavljavec. — 1 Exivi §. us > (1 e verb. signif. 96 Tretje poglavje. ob praznikih redovnic mora biti vsa priprava pobožna ne pa dragocena. Sv, Bernard povpra¬ šuje : „Kaj misliš, ali se išče s tem pokora, kesanje ali pa občudovanje gledavcev ? :i Kaj misliš namreč, ali išče redovna oseba, v tisti / bliščeči slovesnosti čast božjo ter da bi nag¬ nila, druge k pobožnosti; ali pa išče svojo ni¬ čemer n ost s tem. da nagiblje druge k občudo¬ vanju svojega dobrega okusa in radodarnosti. Sv. Bernard si pa sam vgovarja rekoč : „Škofje nič ne pomišljajo glede velikih t roško v ob praznikih^ ; in potem odgovarja: „ Drugače je pri škofih, drugače pri redovnikih, ki so oblju¬ bili vboštvo ; mi. ki smo zapustili posestvo, se moramo kazati vboge tudi ob praznikih ter moramo spodbujati se znamenji vboštva druge k pobožnosti. Oh koliko se pregrešijo dan¬ današnji redovne osebe zavoljo teh svetih praz¬ nikov. Ni jim zadosti samo to, kar prosijo za obilno svečavo, pripravo, godbo, ampak poka¬ zati hočejo svojo ničemernost tudi z obdaro¬ vanjem povabljenih k slovesnosti. In kaka ob¬ rednost je peljati duhovne naravnost po sveti maši od oltarja v sobo, kjer se pogovarjajo ter jim ponujajo okrepčevavne jedi, čokolado in drugo sladkarijo/' 1 8. Pa mi bo kedo rekel : „Kaj naj storim? Tako delajo drugi, tako moram tudi jaz delati.“ Vsaj ne prekosi drugih, pravim, in ne delaj večih troskov, kaker so bili do zdaj v navadi. Zakaj, ako jih boš množil, drugi, ki bo za teboj prišel, gotovo ne bo troskov zmanjšal, da ga ne bodo imeli slabega, v primeru s teboj. Vsaj redovnice svoje dobe v Italiji , * Tu misli sveti Aljfonz na prestavlj avec. O stopinjah in spolnjevali ju popol. vbost v a. 97 lu ' delaj novih razvad, pravim, zadosti naj bodo te - hetere si našel ; zakaj drugači boš dal Bogu ester račun, ker si vpeljal stroške z razvado ni potem so se še pomnožili. Ena redovna oseba Jo izdala malo za svečanost, druga nekoliko več, * ' o 111 tako naraščajo neizmerni stroški in zato kdiko rečem, da toliko samostanskih družin / $ testnih v spolnjevali ju sv. vodila zgubi duha pravega redovnega življenja. Koliko redovnih oseb vidimo, ki so zavoljo teh stroškov raz¬ tresene. nemirne celo življenje, ki so brez du¬ hovnega zbranja in pobožnosti in polne po¬ greškov in ni čemernosti! In d a si ravno so toliko¬ krat skušali papeži in sveti zbori v Rimu po¬ praviti to zmešnjavo, so v en d er le malo ali nič dosegli, da prav povem. Kaj’ hočem še več po-, v e d ati?, drugega ne kak er da zavpijem: Gorje rodovni osebi, ki vpelje v samostan razvade 111 ničemernost! Kod or ima opraviti se samo-' ganskimi stvarmi, naj pazi, da ne bo preveč vdajal za lastno zložn o st, zakaj prav lahko.se pregreši zoper obljubo vboštva. Vedi tudi, da hna višji pravico dovoljevati stroške, in ne spovednik; zakaj v časnih rečeh je dolžna Y*aka redovna oseba poslušati svojega višjega. pomni si še. da dovoljenja izdajati za odlo- ceno reč ne moreš rabiti za kako drugo reč. )r ez greha zoper vboštvo. Vedi tudi. da greši 7() per vboštvo redovna oseba, ki daje darove >rez pravega vzroka, iz terme in ničemernosti ° s ^bam, ki niso potrebne. ..Del bogoskrunstva J ( h reč vbogili ljudi dati ne vbogim.“i Bogo- ®krunstvo je zoper vboštvo dati stvari vbogili ad p 1 r >ar £ saerilegii e st, rem paupernm dure non panperibus. Epist. ai mnacli. II. 7 98 Tretje poglavje. (namreč redovnih oseb. ki nimajo nič lastnega) takim, ki niso vbogi. Razen tega vedi se to, da papeževi dekreti >repovedujejo spovednikom prejemati darove oc redovnic posebno, ako so veliko vredni in se posebno, ako treba dajati druge darove zato. Sv. Hijeronim 1 pravi: „Po- gosti darovi se ne zlagajo se sveto ljubeznijo, tudi ako so majhini, kaker so rute, sladčioe in toliko manj zaupna pisma". O tem bom več spregovoril v sledečem poglavju. {). Tretja stopinja vboštva obstoji v tem, da se ne tožiš, ko ti manjka tudi kaka po¬ trebna reč. Nekega dne je rekla Mati božja neki nji vdani redovnici sv. Frančiška: „Moja liči, ako dobivaš vse, kar potrebuješ, nisi res¬ nično vboga; pravo vboštvo obstoji v tem, da manj imaš, kaker potrebuješ." Sv. Ivana Fran¬ čiška Santaljska je rekla: „Ne dopade ne Rogu ne ljudem, ako se toži zoper vboštvo." Jaz se ne štejem nikedar bolj srečne, kaker. keder imam kako znamenje vboštva." Tako je rekla tudi velika služabnica božja Baptista Vernadza, redovnica, da občuti veliko veselje, ko potre¬ buje kako reč pa nima se s čim prevideti. Sveto Marijo Magdaleno Paeiško je bolelo, ko je videla, da ji je predstojnica preskerbela vse, česar je potrebovala. Ko ni imela kruha pri mizi nekega dne, ji je to tako dopadlo, da se je potem obtožila, da je imela preveliko do- padajenje nad tem. Včasih je vzdihnila: „0 kako velika milost bi bilo to za me, ako bi šla k obedu, pa ne bi našla jedi ; ako bi šla spat, pa ne bi našla postelje: ako bi se hotela 1 Crebra inunuscula et sodariola et fasciolas et deguBtatos cibos, t>landasque litterulas sauctus amor non liabet. Ep. ad Nepotian. O stopinjah in spolnjevanju popol. vboštva. 99 obleči, pa ne bi našla obleke. O da bi mi vse manjkalo!“ Povej mi odtritoserčno, ali delaš tudi ti *tako? Ako ravno si zapustil nagnjenje do sveta in nepotrebnih reči, bojim se ven d er, da si preveč navezan na to, kar šteješ za po¬ trebno, in preveč skerbiš, da bi ti ne zmanj¬ kala obleka, jed, postelja (odeja) in enake reči, keterih si želiš, in zato si nemiren, ako nimaš > / / tega. 10. Ali kako hočeš biti vbog? Plačilo Vboštva hočeš imeti, in pa, da bi ti nič ne manjkalo. Keteri revež, ali pa tudi, keteri bo¬ gatin mej svetom ima vse. kar hoče? Ako bi bil ostal mej svetom, koliko reči bi ti manj¬ kalo, v samostanu pa, kamer si prišel terpet in spolnjevat vboštvo, hočeš, da bi ti nič ne manjkalo? Sv. Frančišek Šaleški pravi: ..Hoteti biti vbog in ne hoteti prenašati kako nadlež- n osti, se pravi, hoteti imeti čast vboštva, in zložnost, bogastva'*'. Rekel pa boš morebiti: Ako bi bil zdi *av, bi hotel že vse poterpeti, ali jaz sem bolan, in zato ne morem prenašati, ko vidim, da predstojniki na me pozabijo, kakor da bi bil zdr a v. Dovoli pa zdaj meni govoriti : ki tožiš, da drugi na te pozabijo, ti si pa po¬ habil. da si prišel v samostan terpet. Redovna () seba se mora okleniti terpljenja, ne samo keder Je zdrava, ampak tudi ko je bolna. V k arme¬ nskem vodilu svete Terezije stoji še posebe ta le opomba: „Ako našim bolnim bratom kaj manjka, naj pomislijo, da so se oklenili vboštva Jezusa Kristusa, in zato naj ne zahtevajo, da } )l se jim streglo kaker bogatim ne v zdravju 1,1 ne v boleznF. Nadalje daje sv. Marija Magdalena Paoiška redovnicam drug lep nauk 100 Tretje poglavje. rekoč: „Bodi še tako bolna, nikar ne vzemi in išči, kar ni po vboštvu“. Zato je hotel sv. Bernard, da naj bi se njegovi redovni- bratje ne posluževali drugih zdravil, kaker samo ku¬ hanih zelišč, rekoč, da se ne spodobijo drago¬ cena, zdravila vbogim bolnikom, A ko bi bil ostal mej svetom, dvojim, ako bi bil mogel imeti vsa t.a zdravila in zdravnike, kaker ti jih zdaj samostan preskerbuje, in še več zahtevaš? Bodi torej zadovoljen ne samo ko revež živeti, am¬ pak tudi vmreti kaker revež; veseli se, da te 1)0 našla srn e rt, ko bo po te prišla postreženega ko v bo ge ga. V vseli okoliščinah tedaj, v ke- torih boš moral ter peti kako pomanjkanje, imej vedno v pred očmi ta lep nauk sv. Ivane Fran¬ čiške Santaljske. ki pravi, da so priložnosti va¬ diti se v vboštvu zelo redke, in zato jih treba z veseljem sprejeti, ko se nam ponujajo. 11. Gele rta in zadnja stopinja vboštva je ta, da je redovna oseba z vbogimi rečmi ne samo zadovoljna, ampak tudi, da si mej takimi najvbožnise izbira, najvbožnišo posteljo, naj- vbožnišo obleko in najvbožnišo hrano. Sv. Ma¬ rijo Magdaleno Paciško je veselilo braniti se z ostanki jedi. ki so jiii puščale' druge redov¬ nice ; nosila je tudi tako obnošeno obleko, da ji je morala predstojnica pod pokorščino zapo¬ vedati, da jo je prem eni la. Sv. Ivana Frančiška Saritaljska je rekla: ^Popolno vboštvo svetuje, da ne rabimo srebra, tam, kjer zadostuje cin; in kjer zadostuje svinec, naj se ne rabi cin.“ Tako mora biti v vseh enakih okoliščinah pra¬ vilo redovne osebe, ketera hoče postati sveta. 12. Koristil bo slednjič tukaj nauk p. An¬ tona Tores-a. ki ga je dal neki redovnici, svoji O stopinjah in spolnjevanju popol. vboštva. U)l spovedanki, glede vbostva: ,, Ljubi ti moraš vboštvo, kaker zaklad, ker ga je tvoj nebeški ženin tako visoko cenil. Spolnjevati moraš vboštvo v vseli rečeh, ponašajo se bolj s tem, kaker se vsaketerim drugim lispom. Nič naj te bolj ne boli. kaker videti bolj vbogo redovnico kaker si ti. Nikar ne imej na sebi kaj olep- šavnega ali kar ni neobhodno potrebno; vboštvo moraš spolnjevati še celo v pajčolanih, keteri naj bodo debelejši in bolj zašivani in še celo v roženvencu, ki ga nosiš. Veseli naj te imeti revno in popravljeno obleko, ne deni jo prej se sebe, dokler je ne moreš več nositi, in boj se, koliker je mogoče imeli dvojno obleko ali' pa več perila, kaker zadnja sestra lajika. Nikar ne imej in ne išči ničesar, ako se ti zdi to tudi potrebno, ne da bi prej pogledala svojega nagega ženina na svetem križu in da ne bi O O prosila prej njega dovoljenja. Nikar ne daj komu tudi najmanjše reči in tudi nobene ne sprejmi, da, ne bi dobila prej dovoljenja od predstojnice. V sobi ne imej drugega, kaker revno posteljo se zelo revnimi rnhami in odejo, dva slamnata stola, križ, štiri papirnate podobe, nekaj malo knjig, ki (i jih bo od kazal duhovni oče; edino to, kar potrebuješ in nič več. Sprašuj se večkrat pred križem, kakšno je tvoje živ¬ ljenje glede te čednosti, in ako zapaziš, da imaš kaj nopotrebnega, nesi predstojnici. Od sorodnikov ne smeš nič za se prositi; to pa lahko storiš za samostanske potrebe, ali za se ne smeš nič prihraniti.“ 13. Prosim te, draga redovna oseba, ki si se svetu in vsem posvetnim rečem odpove¬ dala, nikar ne ceni zdaj blata višje kaker Boga, 102 Tretje poglavje. Ko je ponujal cesar Dijoklecijan sv. Klemenu, ancirškemu škofu, srebra, zlata iti biserjev, da bi bil zatajil Jezusa Kristusa, je ta globoko zastokal, ko je videl primerjati svojega Boga z blatom. Pripoveduje se tudi o sv. Baziliju mučeniku, komu je namreč sodnik v imenu cesarja Licinija ponudil čast najvišjega pogan¬ skega duhovnika in poglavarja vseh duhov¬ nikov, ako bi se odpovedal kristijansivu, mu je odgovoril: ,,Povej cesarju, ako bi mi hotel dati tudi celo cesarstvo, da bi mi ne mogel dati toliko, koliker bi mi vzel, ako bi mi vzel Boga in me naredil hudičevega sužnjah Tako pravim tudi jaz tebi, ko si že vse zapustil za¬ voljo Boga, nikar ne bodi kriv, da bi te kaka revna posvetna stvar v nevarnost postavila Boga zgubiti. Misli si, da bi Bog vse stvari pred tebe postavil ter ti rekel to, kar je rekel častitljivi sestri Mariji križani : „Izberi si mej temi in mej menoj, kar ti dopade.“ Ne, zaklad redovne osebe ne sme biti nič drugega, kak er Bog. Končame z besedami sv. Marije Magdalene Paciške: ,,0 srečni redovniki, ki so se svetim vboštvom od vsega odtergani in lahko rečejo: „Gospod je del mojega deleža.“ Bog je delež vsega, ker želim na tem in na onem svetu. Zato so slišali to svetnico večkrat vzdih¬ niti : „Nič drugega ne, kaker Boga in tudi Boga hočem samo zavoljo Boga.“ Molitev. O moj Jezus, v tebi nahajam vse, razen tebe ne želim in nočem drugega. Potegni, me vsega na se, da vsplaratim v tvoji ljubezni, O ločitvi od sorodnikov. 103 ketere želim, da bi me vsega v ničil a. Dragi moj Zveličar, vidim, da si mi že tolfko let na strani, ker hočeš, da sem popolnoma tvoj; ker tedaj toliko za me skerbiš, daj da od ženeš naprej, ne bom za drugo skerbel, kaker, da te ljubim ter, da sem ti všeč. Reši me vseli nag¬ njenj, ki me ločijo od tebe. Daj, da se ne bodo moje misli z drugimi rečmi pečale, kaker, da te obvarujem vsakega razžaljenja, in da po¬ iščem, kako bi ti mogel najbolj dopasti. O včlovečena Beseda, prišel si na svet, da serca vžgeš se svojo ljubeznijo; vzemi tudi moje serce; vžgi v ujem popolno ljubezen do tebe; razsvetljuj ga. in stori ga pripravnega vsi svoji sveti volji; Sploh združi ga vsega se seboj in ti sam ga imej. Združi se ti z menoj in mene se seboj s popolno ljubeznijo, kefcera naj bi se na veke več ne razvezala. Stori, da ne bom več svoj, ampak vedno in popolnoma tvoj, ti, moj zaklad, moja ljubezen in vse moje dobro. Marija, moja mati, na tvojo priprošnjo stavim svoje upanje. IY. poglavje. 0 ločitvi od sorodnikov in drugih oseh. §, 1. O ločitvi od sorodnikov. 1. fffko nebi bilo nagnjenje do sorodnikov; zelo škodljivo duši, ne bi nas Kristus tako resno opominjal, da naj se ločimo od njih, ko pravi: „Ako pride kedo k meni, in ne sovraži svojega ~Y Ceterto poglavje. 104 očeta in matere i. t. d., ne more biti moj učenec.''*' 1 j n na drugem kraju pravi, da je prišel ločit sina od očeta in hčer od matere: ,,Prišel sem. namreč razdvojit človeka zoper svojega očeta, in hčer zoper njeno mater.“/ Zakaj pa ti rja, da tako sovražimo svoje sorodnike, in se ločimo od njih? Naš Odrešenik nam sam pove zakaj, ko pravi: „In človekovi sovražniki bodo nje¬ govi domači.“ 3 Zakaj glede zveličanja nimajo ljudje, posebno pa redovniki, hujših sovražnikov, kaker so ravno njihovi sorodniki, ker jih naj¬ bolj zaderžavajo v duhovnem napredku, kaker piše sv. Tomaž: „Pogosto so nam v duhovnem napredku naši sorodniki na poti; zakaj glede skerbi za zveličanj-e sorodniki niso prijateli ampak sovražniki.Tudi skušnja to poterjuje. In sv. Karel Boromej je sam pripoznal, da se je vselej v pobožnosti in božji ljubezni ohladel in odaljenega čutil od božjih reči, ko je obiskal svoje sorodnike, dasiravno je bil tako ločen od stvari in sorodnikov. Zato opominjajo vsi učeniki pobožnega življenja, da naj vsak. ki želi hoditi po poti popolnosti, zapusti .svoje sorodnike, in naj se ne meša v njihove stvari, in naj tudi noče vediti kako se jim godi, ako so na ptujem. 2. Kaka je redovna oseba, ki hoče vedno gledati svoje sorodnike, in ako jih ne vidi, po¬ šilja list za listom in jih vabi, da naj pridejo, in ako ne pridejo, je nemirna in se toži v pismih? Kako je zvezana z Bogom taka redovnica? Vsak mora biti daleč od svojih sorodnikov, ki se hoče resnično zvezati z Očetom vseh/* 5 . 1 Luk. 14, 20. — 2 Mat. 10, 35. —,3 Mal. JO, 30. — \ Frcqueutcr aiuici canialos adversant-ur proffcctui spi rituali. Propinqni enim carnis in hoc negotio amici non suut, sed iininiei 2. 2. qu. 180. art. 10. — 5 Extra co- gnatos qiusque debet fieri, si \ uit pareiiti omuium verius jiuigi. Mor. 1 7. e. 18. O ločitvi od sorodnikov. 10 ") pravi sv. Gregor. Treba, da res beži pred so¬ rodniki. ki se hoče zediniti z Bogom, ki je Oče vseli stvari. In sv. Bernard pravi, ko govori o Materi božji, ki je zgubila svojega Sina Jezusa, in ga iskala tri dni mej sorodniki in ga ni našla. /Kristusa ne bomo našli mej sorodniki .“*■ In Peter Bloaški pravi: /Ljubezen do sorodnikov ti bo kmalu vzela ljubezen božjo.“ Mojzes nam je zapustil pred svojo sinertjo prav lepo opo- minjevanje, ki posebno redovne osebe zadeva. Ko je rekel svojemu očetu in svoji materi: ..Ne poznam vaju, in svojim bratom: ne poznani vas... ti so ohranili tvoje besede in spolnili tvojo zavezo /' 2 hoče reči, tista redovna oseba, ki pravi svojim starišem: vas i ne poznam; in svojim bratom, ne vem. k e d o ste, varuje svoj božji poklic in derži z Bogom pri sv. obljubi napravljeno pogodbo, keder ji je rekel Jezus kaker vsaki osebi, ki se posveti božji ljubezni : ..Poslušaj, hči, in glej, in nagni svojo uho, ter pozabi svojega ljudstva -in hiše svojega očeta in kralj bo želel tvojo lepoto .“ 2 Poslušaj moj glas, o hči. ji pravi, in glej, kako dobro bo za te, ako me boš poslušala, in zato poslušaj, kaj ti bom rekel: Pozabi na svoj narod in na hišo svojega očeta, in takrat bom jaz, ki sem tvoj kralj in ženin, ljubil tvojo lepoto. „Veliko pla¬ čilo je. zakliče tukaj sv. Hijeronim, pozabiti na svoje stariše, ker bo kralj ljubil tvojo le¬ poto ." 3 Prav veliko plačilo boš prejela, ker boš draga svojemu Gospodu, ki te bo napravil srečno na tem in drugem svetu. Ravno to nas uči nas Odrešenik, ko pravi: „In slehern, ke- 1 5. jz. 33, 9. — 2 Psal. 44, 11. in 12. — ;i In rog. monach. Grande praemium est parentis obUviSai, ipiia concnpiscct rex docorem tu um. In regul. monach. 106 v- C e ter to poglavje. teri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater i. t. d. zavoljo mojega imena, bo sto¬ terno prejel in večno življenje dosegel.“i Kedor zapusti svoje sorodnike, ne samo na zunanje, ampak tudi glede nagnjenja, bo imel večno zveličanje v drugem življenju, v tem pa bo stoterno prejel. Zapustila je malo sester, našla pa jih bo veliko v samostanu; zapustila je enega očeta in eno mater, in bo imela Boga za očeta, in Marijo za mater, ki jo bota imela in ljubila kaker svojo hčer. 3. Svetniki so spoznali, kako dopade Bogu, ako se ločijo od svojih sorodnikov, in zavoljo tega so živeli, koli ker so mogli daleč od njih. Sv. Frančišek Jvsaverij je šel po svoji domo¬ vini v Indijo v misijon, pa ni hotel obiskati svoje matere in drugih sorodnikov, dasiravno so ga zelo prosili, in je sam dobro vedel, da jih ne bo več videl. Sv. Pahomij je rekel svoji sestri, ko ga je prišla obiskat: „Zdaj veš, da sem živ, le pojdi v iniru.“ Neketeri svetniki še pisem svojih sorodnikov niso hoteli brati; sv. Janez Kliinak pripoveduje, da je sv. Anton opat. ko je bil že dolgo v puščavi, prejel pismo od svojih sorodnikov, in je sam se seboj govoril: „Ako l)on.i prebral to pismo, ne morem druzega pričakovati kaker, da se bom vznemiril in zgubil notranji mir. keterega zdaj vživam ; zato je vergel pismo v ogenj rekoč: „Poberite se misli na mojo domovino, da ne bom zopet mislil na reči. ketere sem že zapustil. Zgorite, pisma, da ne bom jaz gorel zavoljo vas* 4. „Ako po sebi sodim, ne vem, je rekla sv. Terezija, kakšno tolažbo more najti redov- I Mat. 19, 29. O ločitvi od sorodnikov. 107 ne g'le d e mi niča pri svojih sorodnikih; tako nagnjenje, ki je Bogu zoperno, saj ne more biti pri njihovih veselicah, pač pa pri njihovih skerbeh.“ Te besede sv. Terezije so za te, draga redovna oseba, prav dobre, da jih prevdarjaš. Ako pridejo tvoji sorodniki v parlatorij, ne moreš iti na njihove posvetne veselice, ker si zaperta. Zakaj tedaj prihajajo sem ? Da ti pravijo svoje skerbi, bolezni in po¬ trebe. In kaj to koristi ? Nič, kaker da postaneš nemirna, raztresena in polna pogreškov, zakaj po vsakem obiskovanju tvojih sorodnikov boš po več dni raztresena v molitvi in pri sv. ob¬ hajilu in nemirna; mislila boš na reči, k eter e so ti pravili sorodniki. In kako moreš po tem takem, ko si svet zapustila, da bi sveta postala, tako hrepeneti, da bi te pogosto obiskovali tvoji sorodniki? Zakaj? Da bi zavoljo njih zgu¬ bila mir in napredek ? Ob, kako nespametno je, misliti, da ne more zadovoljno živeti, ako ne vidi pogosto svojih sorodnikov ! Oh, koliko bolj bi te Kristus tolažil in zadovoljno delal, ako bi se od njih odtergala! Sv. Marija Magda¬ lena Paciška je rekla, da je stud iti v parla¬ torij, da, tako se ji je studilo, da ga še slišati ni mogla imenovati. In keder je morala vanj iti, se je začela jokati in svojim novinkam go¬ voriti : „Moje hčere, prosite Boga za me. ker so me poklicali v par lato rij“. Da, zapovedala jim je, da naj hitro po njo pridejo s keterim kolini že izgovorom. 5. Pa mi boš rekel: Kaj naj storim? Ne sinem več videti svojih sorodnikov? In ako bi me prišli obiskat, naj jih morebiti zapodim in naj ne grem več v parlatorij ? Vedi, da jaz v Ceterto poglavje. 103 tega. ne mislim, ako bi pa ravno tako storila ali bi slabo storila, česar še ‘nobena redovna v • oseba ni storila? Se več kakor eiva redovnica je ta sklep napravila in ga tudi deržala. Na koncu živ jenja p. Toreša (Torres) se pripove¬ duje o Hijeronimi Sanfeliče, ki je živela v sa¬ mostanu Aljvina. da je bila v začetku tako nagnjena do svojih sorodnikov, da je vedno na nje mislila in želela, da bi jo pogosto obisko¬ vali in zato je vsak dan poslala po očeta. Ravno v tistem samostanu je pa živela njena sestra Marija Antonija; bila je tako goreča, da je Boga prosila, naj ji pošilja veliko terpljenja, Bog je vslišal njeno prošnjo; na nogi se je napravil tvor. ki se je vedno bolj širil in meso jedel in ji delal smertne bolečine, ona pa je vedno ponavljala: Pornnožuj bolečine, moj že¬ nin, pomnožuj bolečine. Ko je ležala na smertni postelji je rekla sestri Hijeronimi, da bo v ne¬ besih, kamer upa priti po smerti, za njo pro¬ sila, da se ho poboljšala in sveto živela. Po njeni smerti je res Hijeronima spremenila svoje življenje in terdno sklenila, ne več videti svojih sorodnikov, in zavoljo tega ni hotela iti 40 let v parlatorij. Nekega dne sta jo prišla njena bratranca obiskat, pa ju ni hotela sprejeti, šla je k mreži' pred sveto Rešuje Telo, pa tudi bratranca sta šla v cerkev, da bi jo v saj tam videla pri mreži, ona pa se jima je skrila za zagrinjalo, s tako silo, da je omedlela. Od te ure je pa Hijeronima tako rastla v ljubezni božji, da je ko svetnica živela in vmerla. Po njeni smerti so našli na njenem sercu križ iz mesa narejen, znamenje njene velike ljubezni do križanega Jezusa. Vprašam te zdaj : Zakaj O ločitvi od sorodnikov. 109 ne moreš tudi ti tega storiti in se za vselej parlatoriju odpovedati ? 6. Pa mi boš rekla, ako tudi ta sklep napravim, predstojnica ali spovednik ga ne bo poterdil. Zakaj pa ne bi ga poterdil, ako vidi. da ga iz božjega navdihljaja napraviš in da bo tudi drugim sestram v korist in da bo njihovo nagnjenje vsaj do sorodnikov in parlatorija zmanjšal? Ako pa predstojnica tega ne bi dovolila in ti zapovedala, da bi se podala k so¬ rodnikom, svetujem ti, da vbogaš. Ali >rosim te, da ji poveš, kar je rekel zveličani r 'e.odor svojemu opatu, ki je zahteval, da bi se svojo materjo govoril, ki ga je prišla obiskat: ,,Ti mi zapoveš, moj oče, da bi se svojo materjo govoril, me pa tudi zagotoviš, da ne bo to škodovalo mojemu duhovnemu življenju?" Ivo je opat to slišal. ,se je bal in je odvezal Teo¬ dora od naložene pokorščine. V tem obziru naj bi si predstojnice in spovedniki zapomnili, da bodo gotovo pred Bogom odgovorni, ako brez važnega vzroka, samo iz lastne volje, iz nespametnih človeških obzirov, iz lastne ko¬ risti. ali iz strahu resnega prevdarka. večji na¬ predek redovne osebe, ki po popolnosti hrepeni, zaderžujojo. Kar pa tebe zadeva, ljuba duša. vbogaj. ako se ti zapove, da bi se k svojim sorodnikom v parlatorij podala, in ponavljam, da te ne zavežem, kaker da bi jih ne smela več videti: opominjam pa te. da se, koliker- krat moraš iti v parlatorij po sledečih pravilih ravnaš. Pervič se izroči, prej ko greš v parla¬ torij, presv. zakramentu ali križanemu Jezusu, da bi ti tam na strani stal in te vsakega greha varoval. Drugič se varuj, posnemati one, ki v 110 v Ceterto poglavje. parlatorij gredo z namenom, da bi se tam kratkočasile in zvedele, kaj se mej svetom godi in to potem celemu samostanu pripove¬ dujejo. Tretjič se varuj, draga duša, da ne boš govorila o tem, kar se godi v samostanu, ali o tem. kar bi tvoj red v slab glas spravilo. Cetertič. ako zunanji ljudje o posvetnih rečeh, kaker v gostiji, plesih in drugih rečeh, govo¬ riti začnejo, pretergaj govor; pretergaj ga hitro (častitljiva sestra Marija Križana je omedlela, ako je o ženitbah slišala) in spravi govor na dostojen način, kakor postavim, na večno res¬ nica) ali na dogodek, iz keterega moreš pobožne in zveličavne nauke dajati. Ti se ne smeš učiti jezika posvetnih ljudi, ampak moraš gledati, da se bodo naučili oni. tvojega jezika, keterega predmet, mora biti samo Bog in božje reči. Ves čas, ki ga v parlatoriju potratiš, ali keterega ne porabiš za zveličanje svoje duše, je čisto izgubljen čas, od keterega boš morala enkrat Bogu odgovor dati. In petič, ne prosi nikedar svojih sorodnikov, da bi te prišli obiskat, in ako pridejo, skrajšaj pogovor ali se pa poslovi od njih s kakim drugim važnim vzrokom ; reci da moraš svojo službo opraviti ali kakšen vkaz spolniti ali bolnici streči itd. Dovolj, ako hočeš, najdeš lahko primerne vzroke, da se posloviš. Ako sorodniki tako opazijo, da tebi njihovo razveseljevanje ne vgaja. ne bodo tolikokrat prišli in tebe nadlegovali. Bodi zadovoljena, da čim skrajše je obiskovanje, tem manj se pregrešiš, in čim redkeje je obiskovanje, tem več boš v duhu zbrana in od Jezusa Križanega tolažena. Častitljiva sestra Katarina cistercijenka, ki je bila od starišev zapuščena, ker je proti O ločitvi od sorodnikov. 111 njihovi volji postala redovnica, je večkrat rekla: Nisem nevošljiva svojim sestram, da jih mej Istotn pogosto obiskavajo njihovi stariši in so- r o d i i*i ki - zakvtj kolikerkrat hočem, lahko obiščem dvojega očeta Jezusa in svojo ljubo mater Ma- ri j o, in ta dva me pri tem obiskavanju tolažita. 7. Slednjič se pa naj bolj varuj, da se ne boš mešala v posvetna opravila tvojih so¬ rodnikov, kaker v ženitbe, pogodbe, stroške in oiuike reči; zakaj s tem bi ti popolnoma dušni Ur ir, zbranost duha in znabiti še dušo izgubila. iko redovnikov w pravi jokaje sv. Hijeronim, ^.]e s tem, da so se svojih sorodnikov vsmilili, *vojo lastno dušo izgubilo . 6il Zato pravi na drugem mestu ta svetnik, da koliko bolj je vsmi- ^jona redovna oseba do svojih, toliko bolj je Neprijetna Bogu. „ Velika prijaznost proti svojim, Je neprijaznost proti Bogu. 2 Ali bi si mogli v ^cjo neprijaznost redovne osebe proti Bogu Misliti, kaker, keder svojini sorodnikom postreže, zanemarja Bogu služiti, opušča molitev, pre- Jenianje sv. zakramentov in si dela sto in sto raztresenosti kaker se gotovo godi tistemu, ki n ieša v enake stvari? Sv. Bernard imenuje take skerbi hudičeve, in zato opominja redov- ln ^e, da naj bežijo pred takimi skerbmi, kaker pred hudičem. 3 Sv. Ignacij Lojoljski. ni hotel še ! Ulsl iti na ženitev* svoje unuke, akoravno je ^podedovati premoženje. Sv. Frančišek ^> 0r gijški tudi ni hotel prositi papeža dovoljenja. \ctero bi lahko dobil, da hi se namreč njegov 7j_° zen il se sorodnico, akoravno bi bila prinesla ina s . 1 Qitanti vnonacliormn eum patris matrisque iniserentur snas ani- I) e tin ^ e , ri ? nt ' In Menočli. — 2 Grandis in suos pietas, impietas iu b°li e . U] J * 28. ad Panlain.J— 8 Fug-iant illonun curam tainquam dia- uons. Moti. c. ‘23. 112 Y Ceterto poglavje. dedscino cele dežele. „Nihče, keteri se svojo roko za drevo prime, in se nazaj ozira, ni p.ri- pripraven za nebeško kraljestvo. 8. Bojmo se. zakaj Bog pravi, da nobeden, potem, ko mn je začel služiti, ako se zopet po posvetnih stvareh ozira, ni več pripraven za nebesa. Ako bi te kedaj tvoji sorodniki hoteli spraviti v posvetne reči. odpravi jih ; ravnaj se po namenu, keterega je dal Jezus Kristus mla¬ deniču. ki je hotel za njim iti. prej pa še svo¬ jega mertvega očeta pokopati: ..Pusti, naj niertvi svoje mertve pokopljejo.“ 2 Ravno to rečem tudi jaz tebi. draga duša. pusti posvetne ljudi (ki so mertvi) naj sami svoja opravila se svetom opravljajo: tvoje edino opravilo naj bo Boga ljubiti in se zveličati. Povej tedaj svojim sorodnikom, da taka opravila niso za te in za tvoj stan. Ko je rekla Mati božja Jezusu, kcder ga je našla v tempeljnu : ..Sin. kaj si nama tako storil? Glej! tvoj oče in jaz sva te se žalostjo izkalad* je odgovoril Jezus: ..Nista le vedela, da moram v tem biti. kar je mojega očeta ?“ 3 Tako odgovori tudi ti svojim sorod¬ nikom. ako se bodo pritožili, da jim nočeš služiti; in ako bi tudi rekli, da si neprijazna in Sovražna svoji hiši. jim serčno odgovori, da si svetu od¬ merki in da drugega ne smeš misliti, kaker * O O ' služiti Bogu in samostanu. Končam z besedami sv. Jožefa Kalasancija: „Redovna oseba i]i zunaj sveta, ki je navezana na svoje sorodnike .“ v. Da, o moj Bog in moj ženin, samo tebi hočem od denes naprej služiti in samo tebe 1 Luk. 9, 02. — a Luk. 9, 60. — Luk. 2, 48. in 49. O ločitvi od sorodnikov. 113 > ri¬ mi, P° zn eli se la- 'O- la to ne se )o ni za er in st e ra in i- :)V 0 11 V ii >1 e ljubiti. Stvarem hočem samo tedaj služiti, ko spoznam, da je tvoja volja. O moj Gospod, ! la ’l mi spoznati, kar je tebi prijetno, vse hočem storiti. Oh vžgi v meni svojo sveto ljube¬ mu, da v prihodnje nič drugega ne iščem, kaker tvojo voljo spolnjevati. Daj, da hočem, kar ti llo češ in da vselej resnično in iz serca morem r ^či : moj Bog, moj Bog, samo tebe hočem in 11] č druzega. O Jezus, moj kralj in moj ženin, v ladaj ti edini.v mojem sercu, posedi ga celo, v V °J a ljubezen mu zapoveduje in kaže, pred Ce m naj beži, kaj mora želeti in hoteti, da bo ^be edinega vbogalo. O moj Zveličar, vsliši llle zavoljo zasluženja svojega terpljenja! O barija, nebeška kraljica, na te zaupam, poma- S a j mi se svojo priprošnji). §* 2. O ločitvi od svetnih ljudi in sosester (sobratov). 1. Sv. Avguštin pravi : „Kedor se sla- tovarsij ne ogiblje, bo hitro v nevarnost 'j' JJ a del.“ Žalosten Salomonov izgled mora vsa- se strahom napolniti. Ta, prej od Boga ' d ko ljubljen in obdarovan kralj, po keterem je ' Sv * Duh tako rekoč pisal, je padel zavoljo to- v ar§ije s 1 * * v v • °^ti tako smemo čuditi, zakaj po besedah sv. Ci- J ! JJana je nemogoče, da ne bi gorel v sredi T^nja. p a verni mo se k naši stvari! Draga / 0s Podova nevesta, bodi prepričana najprej, \2*0Vriv»t^L_ 4 -i • ■» ' ' ' •* "* V D v* • . *■ v rnJf*J e 8 P°? a hskimi ženskami še v visoki sta- ^ ’ J ’ globoko, da je malikom daroval. Pa torp ° rim 0 P°svetnih ljudeh), daje zrak v pada¬ va •! u za redovne osebe nalezljiv. Kaker vži- ’ 0 v koru zdrav, nebeški zrak, tako v parla- * 114 * C eter to poglavje. toriju večji del okužen zrak pekla. Kako čudno! Ako bi ta ali ona redovnica v očetovi hiši ži¬ vela. gotovo ne bi se upala dve ali tri ure z mladeničem se pogovarjati, v samostanu, v hiši Gospodovi pa to delati se ne zmeni ! Za¬ služi tedaj hiša Gospodova, da ž njo slabše ravnamo, kaker s posvetno hišo? Pa mi bo ketera rekla : ..Za božjo voljo, saj pri tem ni nič hud ega. u Pri tem ni nič hudega? Ketera tako pravi, naj posluša, kaj ji imam povedati : vsako prijatelstvo. ki ima svoj koren v narav¬ nem nagnjenju, ali v resnični ljubezni do pri¬ jaznih oseb, ako ne bi bilo drugega, vsaj zelo zaderžuje v popolnosti. S takim prijatelstvom se izgublja vsaj veselje do molitve in notranja zbranost. Vboga redovnica, ki ima taka nag¬ njenja, bo telesno sicer v cerkvi, ali njene misli in želje bodo pri stvari, ketere ljubi. Iz¬ gubi veselje do sv. zakramentov in odkrito- serčnost do spovednika; zakaj ona. opušča iz sramežljivosti ali pa iz straha svoja nagnjenja odkrivati ; spovednik bi ji zapovedal, da bi se jih iznebila; opušča povedati vzrok svoje mlač¬ nosti, tako pa je reva zmeraj slab e j a. Izgubi mir; zakaj, ako sliši slabo govoriti o svoji ljub¬ ljeni osebi, jo spreleti nepokoj in se prepira ž njim, ki kaj takega govori. Izgubi pokorščino; zakaj predstojnica jo opomni tako prijatelstvo pretergati; izgovarja se se sto in sto rečmi in ne vboga. Z eno besedo : izgubi ljubezen do Boga, ki hoče imeti celo naše serce in ne terpi v njem nobene ljubezni, ki ni zanj. Ako vidi tedaj, da je serce drugim vdano, se % odmakne in odpove svojo posebno pomoč, častitljiva Frančiška Farneze je rekla svojim redovnicam: o ločitvi od svetnih ljudi in s o sester 115 -Moje sestre, zaperle smo se tukaj mej štiri Odlove, da ne bi gledale druge, in drugi nas, iu *i])ak da bi se neomadeževane ohranile pred božjimi obrni. Koliker bolj se bomo skrivale pred svetom, toliko bolj se nam bo Bog razo¬ deval, tukaj se svojo milostjo, tam pa v veli¬ častvu". 2. Taka nagnjenja, pa, ki iz zunanjih last¬ nosti osebe drugega spola prihajajo duši, ji ne škodijo samo veliko, ampak jo tudi pripeljejo v veliko nevarnost. Tako nagnjenje se zdi od Začetka brez nevarnosti, počasi postane pre¬ grešno in slednjič spravi dušo v kak srne rini £ r “eh. Mož in žena skupaj pravi sv. Hijeronim, s ^a' kaker ogenj in slama, in hudič ne neha Podpihovati, dokler se ne vžge. 1 Kaker se slama lahko vžge, ako je blizo ognja, ravno tako se ^nli osebe različnega spola, ako so v preveliki prijaznosti skupaj, lahko vžgo; da še bolj lahko, ker hudič ne neha pihati, da se vnarhe. Sv. Te- r^zija 1 je mogla enkrat pogledati v pekel in i Tg' ji je pokazal za njo pripravljen kraj, ako )] se ne .odpovedala prijatelstvu z nekim sorod- ^'kom. ki ni bilo nečisto temne samo naravno .. • 3. Ako čutiš, ki to bereš, enako nagnjenje kake osebe v sebi, je edin pripomoček ta, (ia se brez odloga in kar naravnost od tega »agnjenja popolno ločiš; zakaj ako se boš po- la KQma vinikal, verjemi mi. da ne bos: me opravil Take verige so zelo močne m težko Jih l,o§ pretergal in ako jih se silo ne bos pre¬ trgal. jih ne boš nikedar. Tukaj ne pomaga Ce 1 Komo et mulier, ignis et pulea; et diabolus nunquam insufflare bat ) ut aecendatur. In epist. Euseb. ad Daniaš. — 2 In vita c. 30. 116 v Ceterto poglavje. i izgovor, saj se ni nič nespodobnega zgodilo ; vedi pa, da hudič ne začne z najhujšim ; tem¬ več pelje neskerbne duše počasi do pogub¬ ljenja. potem z enim vdarcem v prepad. Uči¬ telji duhovnega življenja pravijo o ti reči. da ni drugega pripomočka, kaker bežati in ogibati se priložnosti; sv. Filip Nerij pravi da v tej vojski „ zmagaj o samo tisti, ki bežijo, namreč pred priložnostjo 4 *. In že pred njim je rekel sv. Hijeronirn : „Dmgim grehom se moreš kar naravnost vstavljati, skušnjav zoper sv. čistost pa ne moreš drugači premagati, kaker samo z begom . U1 4. Si pa, kaker upam, brez takega nag¬ njenja, varuj se koliker moreš; zakaj tudi ti si v nevarnosti priti v to zanj ko, v katero so druge žalostno in iz nemarnosti zašle. Ravnaj se pred vsem po nauku sv. Terezije, ki piše : Boljši je za redovno osebo, da jo za neuijudno in nezgovorno, kaker pa za zgovorno in po¬ svetnim ljudem prijazno imajo.“ Ravno to je pisala sv. Katarina Sijenska neki vnukinji : „Pred posvetnimi ljudmi bodi previdna in s po- bešenimi očmi; v govorjenju pa bodi boječa in kakor kostanj v ježiei.“ Ravno tako se v parlatoriju pri mreži zderžuj radovednih po¬ gledov. glasnega smeha in posebne ničemerne obleke. Se bolj pregrešno pa bi bilo, ako bi se pod pajcalanom lasje kazali, in ako bi cvetlice in lepo dišeče reči pri sebi imela. Hočeš se vsake nevarnosti ogibati, ogibaj se koliker mogoče tovaršij s posvetnimi ljudmi vsakega stana. „Ostani samotna kaker gerljca‘% 1 Cum caeteris vitiis quis posset resistere, hme tainen iion jiotest, nisi per fugam. In reg. inon, O ločitvi od posvetnih ljudi in sosester. 117 opominja sv v . Bernard ; „ti nimaš nič se svetom opraviti . lil Živi v samoti, ljubi kor in celico ; beži pred parlatorijem kaker j)red kui>*o. Kaj imaš s posvetnimi ljudmi opraviti ? v Ti si za¬ pustila svet, da bi B v ogu služila. Častitljiva sestra Ivana od sv. Stefana, reda sv, Fran¬ čiška, je večkrat rekla : „Kaker nevesta kralja kraljev ne ogleduj se po sužnjih. Gerdo je, ako se suženj po nevesti kralja ozira; ravno tega pregreška je kriva kraljeva nevesta, ako bi se veselila, da jo suženj rad gleda .“ Sv. Ka¬ tarina Sijenska je opominjala svoje redovnice : „Ne bi bile neveste, ampak vasovavke, ako bi naši lastni ljubezni služile. Celica nam bo zo- perna, kaker hitro bomo ljubile občevanje s posvetnimi ljudmi". Nadalje opominja sv. Hi- jeronim. da vselej vmori nevrejeno (slabo) nag¬ njenje, kaker hitro ga občutiš v svojem sercu pre¬ den je še močno.“ Majhinega leva lahko vbiješ, zelo težko in skoraj nemogoče pa. ako je velik. 5. Se večja zmota ali graja bi bila. ako bi pustila posvetni osebi šaliti se ne z rokami (mislim, da se kaj takega ne godi), temveč samo z nespodobnimi besedami. Ne moti se, da si brez- greha, ako samo takih reči ne govoriš; kaker hitro ne odpraviš takega nesramneža, si že kriva ptujega greha in sicer ravno tega greha. Ker nočeš zapustiti takega peklenskega govorjenja, si precej slabša kaker on in se vde- ležiš greha. Da, ti si zavoljo poslušanja še slab e ja kaker oni, ki govori, in iz Kristusove neveste postaneš hudičeva nevesta. In lahko se «o kaj hujšega zgodi, ker si lahko vzrok, da „ 1 Sede solitaria sicut turtur, niliLL tibi et turbis, Senn. in O,ant. l)um parvus cst liostis, interlicc. Ep Ut. 158. 118 Ceterto pogiavje. propade ves samostan ; zakaj redovna oseba, ki tako občevanje goji, zadostuje, da se svojim slabim zgledom mnogo drugih zapelje. Posebno bodi previdna, ako te obišče tvoj brat ali bližnji sorodnik, se svojim prijatelem, ki bi kazal po¬ sebno nagnjenje do tebe, poklicala bota tudi tvoje teto, ali ti boš glavna oseba. Ako moraš, pravim, kaj takega doživeti, pobesi svoje oči, ne spregovori besedice in bodi zelo resna. Se bolje pa bo, ako odideš, laik er hitro mo¬ reš. Ako bi te potem zopet klicali in bi ve¬ dela, da te čakajo ravno tiste osebe, reci. da imaš drugo opravilo in ne moreš priti. Dobro se varij; zakaj, ako ne boš tako delala, mari- več nazaj šla, si izgubljena. Ravno tako ravnaj, ako dobiš kako pismo, v katerem se nahaja kaka beseda takega nagnjenja; hitro ga raz- tergaj, da, verzi ga v ogenj in ne odgovori. Ako bi pa morala iz drugih vzrokov odgovo¬ riti. odgovori kratko in resno, pazi pa. da ne boš omenila kake želje ali izraženih misel. Ako bi te pisavec k pregraji poklical, odpravi ga, zakaj ako bi se za takim pismom razgovarjala, si tudi izgubljena. Vedi dalje, da si enakega greha kriva, ako hi se hala zameriti se svoji du¬ hovni sestri, Boga pa ne bi se bala razžaliti, ko bi ji dala priložnost k takim slabim rečem. Ako se boš vtikala v take reči, ne bo izostala božja kazen, kar se je pripetilo redovnici zakri- stahki, ki je hotela svoji sestri vstreči s tem, da je dajala njena pisma drugi osebi, keteri ste si do- pisavale ne svetih reči. Ko je enkrat tako pismo v zakristiji skozi kolo kleriku dala, je kolo, ker se mu je mudilo, tako hitro zapori, da ji je roko zlomilo in reva jemalo dni potem vmerlana kerču. O ločitvi od posvetnih ljudi in sosester. 119 6. Razen tega bodi previdna z redovniki ali duhovniki, kaker hitro zapaziš, da ne pri¬ dejo se pogovarjati s teboj ne o Bogu ali zveličanji! tvoje duše, ampak zavoljo nagnjenja do tebe. Posebno dobro bi bilo. da bi se svo¬ jim spovednikom samo v spovednici govorila ; in a k o bi morala drugače govoriti, govori skoz kolo in ne pri pregraji. Se svojimi dušnimi vo¬ ditelji govori še manj ; zakaj zaupanje, k e ter o imaš do njih, ko jim razodevaš skrivnosti svoje vesti, vzbuja zmeraj neko nagnjenje ali vda¬ nost, iz ketere se zelo lahko, ako je ne zata¬ juješ, peklenski ogenj vname. Zato ti svetujem, da se odpoveš, koliker moreš, vsakemu nepo¬ trebnemu občevanju se spovednikom, kaker glede opravil, darov, za njega kuhati ali šivati perilo in enake reči. „0 kako zaderžavajo. pravi sv. Terezija, „ti nesrečni posvetni opravki re¬ dovne osebe ! Dal Bog, da ne bi jih slednjič zaderžavali gledati Boga P Posebno kar darove zadevo, ako je v samostanu že od nekedaj taka navada, bo zadosti, ako mu boš dva ali trikrat v letu kaj malega v dar dala. kar naj bo bolj znamenje tvoje pazljivosti kaker pa vdanosti. Zato se zmeraj zelo varuj, da ti ne bo pri no¬ beni priložnosti všla beseda vdanosti. 7. Ne reci. da ni pri tem nobene nevar¬ nosti, ker je ta duhovnik svet mož, temveč poslušaj, kaj pravi sv. Tomaž A k vinski, 1 da se moramo tem bolj oseb varovati, do katerih nagnjenje občutimo, koliker bolj So svete; za¬ kaj ravno njihova svetost nas bo še bolj vlekla jih ljubiti. Poslušaj tudi, kaj pravi častitljivi p. Sertorij Kaputo, Jezusove družbe : „Hudič pripusti, da v začetku na osebi samo čednost 120 C e ter to poglavje. ljubimo; na to pa nas spodbuja, da bi ljubili osebo in potem nas vleče v pogubljenje/ 4 Sv. Tomaž Akvinski piše. da hudič dobro ve tako nevarnost skriti; zakaj od začetka ne sproži psic. ki se zdijo strupene, ampak take, ketere vzbujajo nagnjenje in serce malo ranijo, v krat¬ kem pa, ko je vzbujeno nagnjenje, ne bodo občevale take osebe kaker angeli ampak kaker ljudje iz mesa in kervi; mejsebojni pogledi bodo pogoste j-i, pogovori nežni ji, druga bo ho¬ tela drugo pogosteje videti in tako se spre¬ meni duhovna pobožnost v meseno poželjenje. 8. Sv. Bonaventura 1 navaja pet znamenj, iz keterih moreš spoznati, kedaj ni nagnjenje čisto: 1. ako so dolgi in nekoristni pogovori; keder so pa predolgi so vedno brez koristi; 2. ako drugi drugega pogreške izgovarja; 3. ako se pripetijo nasprotni pogledi in pohvale; 4. ako se vzbuja ljubosumnje; 5. ako občuti nemir od daleč. Jaz pa še dostavljam : ako se ti zelo dopada prijaznost in naravna prijetnost osebe; ako želiš, da bi ti povračala nagnjenost in keder ne vidiš rad, da drugi to opazujejo, slišijo in o tem govorijo. Kako prav je imel p. Peter Konsolini, oratorijanec, ko je rekel: ,,Občevati moraš s pobožnimi osebami drugega spola kaker s dušami v vicah, od daleč, in ne da bi jih pogledal.“ Mnogotere redovne osebe se hočejo pogosto se svojim duhovnim očetom (spo¬ vednikom) pogovarjati misleč, da bi iz teh po¬ govorov tem bolj rastje v duhovnem življenju. Zakaj pa se tako dolgo pogovarjati v nevar¬ nosti. da ne bi jih huda strast zvezala? Ako resnično hrepenijo vedno bolj goreče biti, za- 1 De profectu relig, 1. 2. c. 27. O ločenju od sosester in sobratov. 121 dostujejo jim duhovne knjige, duhovno branje pri premišljevanju in mej obedom ; zadostujejo pridige v cerkvi; pa tudi brez vsega tega jih more napraviti svete njihovo vodilo in redovne postave (konstitucije, statuti), ako jih pazljivo prebirajo in po njih živijo. 9. Do zdaj sem govoril o zunanjih ljudeh; moram pa opomniti, da se more neredna ljubezen splaziti tudi mej redovnice ravno ti¬ stega samostana, posebno, ako je mej mlajšimi prevelika zaupnost. Sv. Bazi 1 ij je zapisal te besede: ..Mladenič, beži pred prezaupnim obče¬ vanjem se svojimi tovariši; zakaj hudobni duh jih je že mnogo pahnil v večno pogubljenje, zavoljo takega p rij ateist v a. Mnogo takih, pravi dalje ta svetnik, je hudobni duh pozneje pah¬ nil v večjo hudobijo, dasiravno so v začetku imeli neko nagnjenje, ki se jim je zdela lju¬ bezen.Ravno to je rekla zveličana Angela Folinjska: ,,Dasiravno ima. ljubezen vse dobro v sebi, ima vender tudi vse slabo. Jaz ne go¬ vorim o slabi ljubezni, ketere se moramo že tako in tako izogibati; jaz govorim o ljubezni mej bližnjima, ki se lahko spridi v neredno ljubezen. Prepogosto občevanje in razodevanje mejsebojnega nagnjenja dela, da ljubezen pre¬ več zveže serca in postane škodljiva. Ko raste nagnjenje, začenja tamniti pamet, in kar eden želi, hoče tudi drugi tako dolgo, dokler drugi drugega ne zapelje v hudo; ker se ne upa vstaviti se. se oba pogubita. 10. Tu treba ved iti, da so prijatelstva se zunanjimi osebami bolj pobujšljiva, prijatelstva 1 Juvenis, aetjualium tuornm eonsuetudinem defugit.o; quantos illorum opera adversarius plerosque seinpifrerno igni cremandos addisit. Serm. de abdic. rer. 122 Ceterto poglavje. mej domačimi v samostanu so pa bolj nevarna, ker se bolj težko pretergajo in pa ker je bolj blizo priložnost. Dal Bog. da ne bi nobena re¬ dovna oseba padla v Gospodovi hiši v greh zoper sv. čistost. Prerok jo obsodi v večno pogubljenje,, ko pravi : ..V deželi svetili počenja hudobije, in ne vidi Gospodovega veličastva. 1 ’* Zato naj posebno učiteljice novink in drugih gojenk vedno in skerbno pazijo na svoje go¬ jenke. in naj se ne bojijo hujšega zla misliti o njih. Kaker hitro zapazijo na dveh sestrah mejsebojno nagnjenje in zaupljivost, naj se pre¬ cej vstavijo in obe ločijo. Ako bodo vedno sumničile in natanjčno nanje pazile, bodo mogle zaprečiti zlo. Večkrat naj jih splošno opomin¬ jajo, da naj se bojijo bolj kaker smrti, pri spo¬ vedi zamolčati le eden greh iz napačne sramež¬ ljivosti, in naj jim povejo kak zgled oseb, ki so pogubljene zavoljo božjeropnih spovedi. 11. Sv. Razili j zapoveduje svojim redov- n e.im tudi, da naj bodo kažnjeue one, ki bi imele mejsebojno prijatelstvo. ketero imenuje sv. Bernard po vsi pravici strupeno prijatelstvo in sovražnika občnega miru. In prav ; zakaj, ako ne bi prineslo nobene druge nevarnosti ali hudega, je vender le krivo nemira, godernanja, mermranja in strankarstva; ker taka prijatel- stva v samostanu delajo stranke in delitve, in pri volitvah ne glasujejo za najvrednejše ampak za svoje posebne prijatelice. Bodi v svojem vedenju proti vsem brez izjeme prijazna, ljubi vse, streži vsem tako. da more vsaka misliti, da živi s teboj v največji sporazumnosti; varuj se pa, da ne boš imela prijatelstva z nobeno; 1 I/.ai. 2(5, 10. O ločitvi od sosester (sobratov). zaupno prijatelštvo imej le z Bogom ; posebno se pa varuj take. ki ti kaže strastno nagnjenje. Ti hodiš po temnem in spolzlem potu. kak er je sedanje življenje; ako bi imela še slabo to¬ varišico, ki bi te spravila do prepada, boš zgubljena. 12. Zavoljo tega se ne meni za nobene človeške nazore in pogubljiv človeški strah : Kaj bodo rekli, ako zapustim ono zunanjo osebo, ako se ločim od te, ako se vdam sa- 7 7 v* moti. molitvi in zatajevanju? Šalili in zasme¬ hovali me bodo. „Oh koliko redovnikov in re¬ dovnic. pravi sv. Avguštin, je ta slabost, strah pred ljudmi, pahnila v pekel/' 1 In zato pravi sv. Frančišek Borgijski: „Kedor se hoče Bogu darovati, mora premagali najprej ta prekleti ozir „kaj bodo rekli ljudje." O Bog, zakaj pa ne mislimo, kaj bo rekel Jezus Kristus? Kaj bo rekla presveta Devica ? Gospod pravi : ,,Za- pert vert si, sestra moja. moja* # pevesta !•** S temi besedami naznanja redovnicam, da morajo biti njihova serca zaperti verti, v ketere ne pride nič drugega kaker ljubezen Božja, ako hočejo v resnici biti njegove neveste. In to naj dobro premislijo, da izmej vseh napak, ketere more storiti redovnica, nobena bolj ne razžali bož¬ jega ženina, kaker, ako ima v svojem sercu ptujo ljubezen. Bog hoče celo serce svojih ne¬ vest. Tudi pozemeljski ženini lagje poterpijo vse drugo, kaker pa, da ljubijo njihove neveste drugega. Sklenem z besedami: domišlj.uj si, kaker da bi bila na zemlji samo ti in Bog. 13. Preden pa končam to poglavje, ne morem, da bi ne grajal neumnosti onih redov- O qnot detrusit acl inferos infirmitas haec ! — 2 Vis. pes. 4, 12. i 124 v Ceterto pogalvje. nih oseb. ki preveč ljubijo živali. kaker: mačke, ]>sičke in jih hočejo vedno pri sebi imeti, pri mizi, na postelji; jih pestovajo. poljubujejo in se ž njimi ljubeznivo pogovarjajo. Ako zbolijo živali, so žalostne; ako pa poginejo, jočejo, se ne dajo potolažiti in pomiriti, posebno s tistimi ne. ki so bili morebiti krivi, da. so poginile. Tako ljubiti živali je živalsko že pri svetnih ljudeh, veliko bolj pa se pri Kristusovi nevesti. Molitev. O moj Jezus, že vem, ti hočeš imeti celo moje serce, vso mojo ljubezen, tudi jaz hočem, biti popolnoma tvoja. Ko sem te že tolikokrat razžalila, sem zaslužila, da bi me zapustil; sli¬ šim pa v svojem sercu glas, da me še kličeš, tebe ljubiti: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz celega svojega serca.“ Da, hočem te poslušati; od denes na dalje hočem le tebe samega lju¬ biti. O da bi se mogla, o moj Jezus, popolnoma darovati tebi, ki si se za me popolnoma vsega daroval. Iz ljubezni do mene si prelil vso svojo Kri ; za moje zveličanje si dal celo svoje živ¬ ljenje; jaz pa naj bi si še kaj prideržala ? Eno, da tudi tisoč sere je premalo, da bi te prav ljubilo ; in jaz naj bi dala od svojega revnega serca del tudi stvarem ? Ne, ti hočeš celo moje serce, in jaz ti dam celega! Vzemi me, o moj Jezus ! moja ljubezen, in moj ženin, jaz sem tvoja in vsa tvoja; delaj z menoj kaker hočeš. Marija, moje upanje, zvezi me z Jezusom, svo¬ jim sinom in naredi me popolnoma njegovo. To milost želim od tebe in upam jo tudi prejeti. ••• O potrebi premišljevanja za redov, osebe. 125 Y. poglavje. D potrebi premišljevanja za redovne osebe. . 1. O moralični potrebi premišljevanja za redovne osebe. v 1. Življenje redovne osebe mora biti vedno premišljevanje. Redovna oseba, ki ne ljubi pre¬ mišljevanja, bo težko, ali bolje rečeno, ni mo¬ goče, da bi bila dobra redovna oseba. A k o vidiš mlačno redovno osebo, reci, ta ne opravlja premišljevanja, in boš povedal resnico. Zato si hudobni duh prizadeva zapeljati redovno osebo, da ne bi ljubila premišljevanja; in ako to doseže, je vse dosegel. Sv. Filip Ne rij nam¬ reč pravi: ^Redovnica brez premišljevanja, je redovnica brez pameti. a Jaz ,o pa še pravim, da ni več redovna, oseba, ampak le truplo redovne osebe: zakaj brez premišljevanja nima. redovna oseba pervič duhovnega razsvetljenja. Kedor ima zaperte oči, pravi sv. Avguštin, ne more najti prave poti v domovino. Vse večne res¬ nice so duhovne reči, keterih ne moremo gle¬ dati s telesnimi očmi, ampak samo z duhovnimi očmi, to je s premišljevanjem in prevdarja- njern. Kedor jih tedaj ne premišljuje, tudi ne pozna potrebnih pomočkov, da se more ž njimi zveličati. Zato se pogubi toliko duš. ker ne mislijo na pervi in najvažniši opravek, namreč na večno zveličanje in kaj morajo sto¬ riti, da se bodo zveličali. „Vsa dežela je po¬ polno pokončana, ker ni nikoger, da bi si 126 V Ceterto poglavje. k sercu vzel.* *' 1 Nasprotno pravi Bog sam, da kedor misli na resnice naše sv. vere. namreč na smeri sodbo, srečno ali nesrečno večnost. ki nas čaka. ne bo nikedar grešil. „V vseh svojih delili se spominjaj svojih poslednjih reči. in vekomaj ne boš grešil/* 2 ^Pristopite k Bogu, pravi David, in bote razsvetljeni." 8 Jezus Kri¬ stus nas opominja: „Vaše ledje naj bo opasano, in svetila goreča v vaših rokah." 4 Te svetilke so, kaker pravi sveti Bonaventura, premišlje¬ vanje: »Molitev je svetilka;" 5 zakaj mej pre¬ mišljevanjem govori Bog z nami in nas raz¬ svetljuje, da varno hodimo po poti zveličanja. »Tvoja beseda je svetilo mojim nogam." 6 2. Se več, sveti Bonaventura pravi, da je premišljevanje ogledalo, v keterem vidimo vse madeže svoje duše. Sv. Terezija je pisala Ozem- skemu škofu: „Dasiravno se nam zdi, da smo brez pogreškov, jih vender zagledamo, kaker hitro nam Bog oči odpre : kaker nam jih na¬ vadno odpre pri premišljevanju." Kedor ne premišljuje, ne pozna tedaj še svojih pogreškov, in jih tudi ne obžaluje, kaker pravi sv. Ber¬ nard: »Samega se ne boji, ker se ne pozna. 7 " Tudi ne spozna, v kako veliki nevarnosti je njegovo zveličanje, in še ne misli na to, kako bi bežal iz te nevarnosti. Kedor pa opravlja premišljevanje, hitro zapazi svoje pogreške in nevarnosti se. pogubiti; in ker ve to, misli na pomočke, kako bi se zveličal. Ker je pre¬ mišljeval kralj David večnost, se je varoval greha in delal dobro. ,,Premišljujem dni ne- kedanje in večna leta si jemljem k sercu, i Jer. 12, 11. — 2 Sir. 7, -10. — 3 Ps. 33. 6. — 4 Luk. 12, 35. — • r * Orati o est lucerna. — G Ps. 118, 105. — 7 Seipsum non exliorret, qnia non sentit. O potrebi premišljevanja za redovne osebe. 127 ter prevdarjain po noči v svojem sercu, in se v adim. in pometam svojega duha." 1 V visoki Pesni pravi ženin: ..Cvetlice so se prikazale v naši deželi/*' 2 Keder živi duša v samoti kaker Samotna gerlica in se zbrana v premišljevanju Pogovarja z Bogom, se prikažejo cvetlice, to Jo dobre želje; in takrat pride tudi čas obre¬ kovanja. to je poboljšanje pogreškov, ketere spozna mej premišljevanjem. „Vedi, da je čas obrezovanja, pravi sv. Bernard, ako si opravil premišljevanje." 3 Zakaj na drugem kraju pravi ta svetnik, da premišljevanje vlada želje, vodi ( lela in poboljša napake. 3. Drugič brez premišljevanja se ne more duša vstavljati skušnjavam svojih sovražnikov, bi se vaditi v kerščanskih čednostih. Kar je t>gonj za železo, to je premišljevanje za dušo. 1,1 akoravno je merzlo železo zelo terdo in se da težko kovati, se vender da lahko kovati, ^o ga v ognju razbeliš. Ako je-železo raz- l)e ij eno. pravi častitljivi Jernej od mučenčev, bui more kovač s kladivom vsakoverstno obliko jlati/* 4 Ako hočeš spolnjevati božje zapovedi ]]] evangeljske svete, moraš imeti mehko, to je baučljivo serce, ki lahko sprejema nebeška bavdihnjenja in je pripravno jih tudi spol n j e- v ati. To je prosil tudi Salomon Gospoda rekoč: ” >aj tedaj svojemu hlapcu poučljivo serce. 5 “ ^ase serce je pa zdaj zavoljo greha samo na j S °hi nepoučljivo in terdo. ker je nagnjeno j Pocutnemu veselju, se vstavlja zapovedim u ba, kaker toži apostelj: „Čutim pa drugo l^davo^ v svojih udih, ketera se bojuje zoper atleg,- \ Ps. 7G, 6 in 7. — 2 Vis. pes. 2, 12. — :l Puta terapus putationis ferniC jneditatio praeivit. De consid. 1. 2. <*. G. — 4 Faber ignitum 11 ictibus mollire satagit. — 5 3. kralj. 3, 9. 128 Peto poglavje. postavo mojega duha/* 1 S pomočjo milosti, hetere dobiva v premišljevanju, postane človek naučljiv in mehek; ako premišljuje božjo do¬ brotljivost. veliko ljubezen, s ketero ga je lju¬ bil Bog, neizmerne dobrote, ketere mu je škli¬ zal. vžge in postane voljan in nagnjen poslu¬ šati božji glas. Brez premišljevanja pa ostane serce terdo, termasto in nepokorno, in tako se duša pogubi. Terdovratnemu sercu se posled¬ njič hudo godi; in kedor nevarnost ljubi, bo v nji poginil. 2 Zato je opominjal sv. Bernard Evgenija, ki je bil potem papež, da naj nikedar ne opusti premišljevanja zavoljo drugih oprav¬ kov: ,,Bojim se, Evgenij, da boš zavoljo mnogih opravkov opuščal molitve in premišljevanje in tako bo tvoje serce polagoma oterdelo, ki se potem ne bo več samo nad seboj zavzelo, ker bo neobčutljivo/* 3 4. Ako se pobožne duše dolgo mudijo v premišljevanju, pravijo neketeri, da je to le¬ noba. in da čas zapravljajo, keterega bi lahko bolje obernile za druga koristna opravila. Taki pa ne vedo, da dobivajo duše pri premišlje¬ vanju moč premagovati sovražnike in se v čednostih vaditi. ..Iz te lenobe, u pravi sv. Ber¬ nard, ,,prihaja moč.“ 4 Zato je zapovedal Gospod, da naj ne zbudijo neveste: ,,Ne zbujajte in ne predramujte ljube, dokler sama hoče.“ (Vis. pes. 8, 5.) Pravi: „dokler sama hoče ; u zakaj, ko duša pri premišljevanju vživa spanje ali počitek, ga vživa popolno prostovoljno, ki je pa potreben za duhovno življenje. Kedor ne 1 Rom. 7, 23. — 2 Sir. 3, 27. — :l Timeo tibi, ne multitudo ne- gotiorum intermissa oratione et consideratione, te ad cor dimim per- ducat; qnod seipsum non exhorret, quia non sensit. Lib. 1. de consid. ad Eug. — 4 Ex lioc otio vi res proveniunt. O potrebi premišljevanja za redovne osebe. 129 spi. nima moči za delo in pot. in bo opasal na potu. Kedor ne počiva in ne zajema moči pri premišlje¬ vanju, ne bo mogel potem delati dobrega in pre¬ magovati skušnjav, opešal bo na potu. V življenju častitljive sestre Marije Križane berem, da je mej premišljevanjem slišala, kako se je hvalil hudobni duh. da je odvernil nuno od skupnega premišlje¬ vanja in jo je potem skušal zapeljati v smertni greh, vboga redovnica je bila že v toliki nevar¬ nosti greh storiti ali božja služabnica je na to pri¬ hitela in jo z božjo pomočjo rešila te skušnjave. Glej. kako nevarno je za redovne osebe, premišlje¬ vanje opuščati. Sv. Terezija pravi: »Kedor opušča premišljevaje, ne potrebuje hudobnega duha, da hi ga spravil v pekel, ker se sam vanj pahne. In opat Diokelj je večkrat rekel: ,,Kedor opušča pre¬ mišljevanje, bo v kratkem žival ali pa hudič.“ 5. Ako Boga ne prosimo, nam ne da svoje pomoči; brez božje pomoči pa ne moremo Spolnjevati zapovedi. Zato opominja 0 sv. apo- stejj Pavel svoje učence: »Neprenehoma mo- Mi vsi smo vbogi reveži: »Jaz pa sem r evež vbožec. W2 Revež ima samo to, kar mu ^ a j o premožni vbogaime ; tudi vse naše boga¬ stvo je v molitvi, zakaj ž njo dobivamo od jjoga njegove milosti. Brez molitve, pravi sv. Nrizostom, je kar naravnost nemogoče dobro ^veti.s In odkod prihaja tolika razujzdanost ^ndanes, ali ne zavoljo pomanjkanja molitve, P r avi učeni škof Abeli ? Bog zelo želi nas ob¬ upati se svojimi milostmi; ali kaker pravi Gregor, hoče, da ga za nje prosimo in ne- prisilimo se svojimi prošnjami? 4 »Ne mo- 1 Te s. 5, 17. — 2 Ps. 39, 18. — 3 Simpliciter impossibile est abs- o. D . I ,ra ^cationis pracsidio cum virtute degere. — 4 Vult' Deus rogari, vult b vult quadam impoi‘titiiitatc vinci. Ia ps. poenit. G. II. 9 Peto pogiavje. 130 goče je. pravi sv. Krizostom, da bi grešil, ki pridno molin In na drugem kraju pravi ta svetnik, da nas hudobni duh precej neha sku¬ šati. kakor hitro zapazi, da molimo. 6. Ker je tedaj neizogibno potrebno za nas, da molimo, imamo tudi rnoralično potrebo pre¬ mišljevati. Zakaj kedor ne premišljuje in se raztresa s posvetnimi rečmi, bo slabo poznal svoje duhovne potrebe, nevarnosti svojega dušnega zveličanja, pomočke premagovati skuš¬ njave in slednjič bo slabo poznal potrebo mo¬ liti. kar smo vsi dolžni; in tako bo opuščal molitev, brez molitve se bo pa gotovo pogubil. Imenitni škof Palafohs (Palafox) pravi v svojih opombah v pismih sv. Terezije : „Kako se more božja ljubezen vkoreniti, ako nam Bog ne da stanovitosti ? Kako nam bo dal Gospod stano- vi to st, ako ga za njo ne prosimo ? Kako ga bomo pa za njo prosili, ako ne molimo ? Brez molitve pa ne občujemo z Bogom, to obče¬ vanje je pa potrebno, ako želiš ohraniti svoje čednosti". 1 2 Ravno tako pravi učeni kardinal j Belarmin, da je moralično nemogoče, da bi brez greha živel, ki ne premišljuje. Pa bo kedo rekel : „Jaz ne opravljam premišljevanja, pa veliko molim:.“ Ali vedeti moraš, kaker nas opominja sv. Avguštin, da ni zadosti, ako ho¬ čemo milosti dobiti, samo z ustnicami moliti, • / • ampak tudi z duhom. Svetnik piše o Davidovih besedah: „S,e svojim glasom v Gospoda kli¬ čem/' 3 „Mnogi kličejo ne se svojim glasom, to je, ne z notranjim glasom duha, temveč z glasom telesa. Tvoje premišljevanje je vpitje k Go- \ 1 Impossibile est hominem congruo praeeantem studio unquaW peccare. Iloin. 79. ad pop. Antioch. — 2 8. pism, št. 10. — 3 Ps. 141* O potrebi premišljevanja za redovne osebe. 131 spodil. Kliči znotraj, kjer te Bog sliši/*' 1 Tudi sv. apostelj Pavel opominja k temu z besedami: »Molite vsak dan v duhu. “ 2 Z jezikom oprav¬ ljamo večkrat svoje molitve raztreseno, ne pa z glasom serca, posebno alco dolgo molimo in a ko nismo navajeni premišljevati, in zato se tudi. Bog malo ozira na take molitve in jih redko kedaj v sliši. Dasiravno mnogi molijo rožni venec, dnevnice Matere božje (officium parvum), in opravljajo še druge pobožnosti, vender še živijo v grehu; kedor pa premišljevanje opravlja, je Nemogoče, da bi še dalje živel v grehu. Zakaj a H bo zapustil molitev ali pa greh. Neki velik. služabnik 1 >ožji pravi: »Premišljevanje in greh se ne vjemata.“ To tudi skušnja uči, da oni, ki premišljujejo, težko izgubijo milost božjo; *N ako kedaj padejo v greh, se hitro poboljšajo k Bogu vernejo, ko še dalje premišljujejo. Naj bo duša še tako mlačna, pravi sv. Terezija, a kb bo stanovitno premišljevala, jo bo Bog že Pripeljal do zveličanja. 7. Sploh vsi svetniki so postali sveti s Premišljevanjem. Zakaj premišljevanje je ona srečna peč. v heteri se duše vžgejo v božji ljubezni. ,,V mojem premišljevanju se je ogenj Vz gal.“ 3 Sv. Vincencij Paveljski pravi, da bi kil čudež, ako se ne bi spreobernil grešnik, ki Posluša misijonske pridige ali duhovne vaje; in Nobeden drugi ne pridiga in govori v duhovnih ^ a jah kaker človek; ali v premišljevanju pa P°g sam govori z dušo. »Popeljem jo v samoto ! n ji bom na serce govoril. 1 “ 4 Sv. Katarina Bo- l°Njska pravi: „Kedor ne premišljuje, je brez ari r! c ^ aman ^ 110,1 voce sua sed corporis, Cogitatio tua clamor 6. io •*- 1 orniinim. Clama intus, ubi Deus audit. In ps. 5, 30. — 2 Efez. ost 182 Peto poglavje. vezi. ki veže dušo z Bogom, in zato je ne bo težko hudobni duh za se pridobil, ko jo najde samo. Kako bi mogel v e eliti, vpraša ta svetnica, da je božja ljubezen v duši. ki se malo briga pogovarjati se z Bogom mej premišljevanjem.“ In kje so se navzeli svetniki božje ljubezni, ako ne pri premišljevanju? Zavoljo premišljevanja je imel sv. Peter Aljkantarski tako vročo lju¬ bezen. da je skočil v primerznjeno vodo. da se je ohladil, in ledena voda je začela vreti, kaker v kotlu nad ognjem. Sv. Filip Nerij je mej premišljevanjem božje ljubezni tako gorel, da se je tresel sam in vsa soba; sv. Alojziju Gon- zagi se je ves obraz svetil in njegovo serce je tako močno bilo, kaker bi se hotelo razpočiti. Sv. Lovrenc Justinjan piše: „Premišljevanje podi skušnjave, odganja žalost, prenavlja čed¬ nost, oživlja ohlajeno gorečnost in množi lju¬ bezen božjo. al Zato pravi po pravici sv. Alojzij Gonzaga, da kedor pridno ne premišljuje, ne bo nikedar dosegel visoke stopinje v čednostih. 8. Duša, ki rada premišljuje, je kaker ob potoku zasajeno drevo, ki ob svojem času sad rodi, in vsa njena dela so dobra pred Bogom: „Blager človeku, ki noč in dan premišljuje Gospodovo postavo ! In je enak drevesu, ki je zasajeno ob potokih, in daje sad ob svojem času; njegovo perje ne odleta, in vse, karkoli počenja, mu gre po sreči.“ 9 Dobro si zapomni besede: „ob svojem času" to je čas, keder treba preterpeti kako terpljenje, kako razža- Ijenje i. t. d. Sv. Krizo stom primerja molitev studencu, ki je na v e rtu. Vert pa, ki je vedno 1 Ex oratione fugatur tentatio, abscendit tristitia, virfcus reparatur, excitatur terror, et divini amoris flamma sucrescit. — - Ps. 1. 2. in 3. O potrebi premišljevanja za redovne osebe, 133 dobro zalivan, o kako zelen je in v kakem lepodišečem cvetju! Tak ve rt je tudi duša, ki 5’ada premišljuje ; vedno več ima svetih želj in dl lepili čednosti. Odkod dobiva toliko dobrega? pd premišljevanja, ki jo vedno zaliva. Tvoji ^rastki so raj margar^nov se sadom njih ja¬ bolka . . . studenec vertov, vir živih voda. ki l z Libana dero. ul Ako se pa posuši studenec da vertu. hitro se bodo posušile cvetlice, rastline l, i vse. Zakaj? Zato, ker se je voda posušila. {Nej ono osebo, dokler je premišljevala, se je lepo obnašala, je bila ponižna, pobožna in za¬ tajevana; keder je pa opustila premišljevanje, s e je začela nespodobno obnašati, je prevzetna, Vsaka besedica jo razžali, redko prejema sv. Zakramente in malo se v cerkvi mudi in malo diisli na zatajevanje; nagnjena je pa na niče- diernost, pogovarjanje, kratek čas in zemeljsko razveseljevanje. In zakaj? Ker ni vode, zato di duha gorečnosti, ,,Moja duša" je kaker s dha zemlja pred teboj . . . moj duh orna- guje. a - Ker je opustila premišljevanje, zato Se je posušil vert, in reva je vsak dan slabša. S v. Krizostom pravi, da ni duša bolna, tem¬ več že mertva, keder zapusti premišljevanje. 3 I ti sveti učenik pravi, da je molitev korenina r °dovitne terte. 4 In sveti Janez Klimak pravi: »Molitev varuje pred žalostjo, je studenec dednosti in posredovavka milosti. “ 5 Rufi n pravi, ( * a prihaja ^ves duhovni napredek iz premišlje- Va dja. In Zerzon (Gerson) celo terdi, da brez Premišljevanja ne more nihče brez čudeža Uoi 1 Vis. pes. 4, 13. in 15. — 2 Vis. pes. 4, 13. in 15. — 3 Quisquis Cs j . 1 0ra ^ ®eum nec divino ejus collorjuio cupit assidue frui, is mortuns 4 » • • • Animae mors est, no n provolvi coram Deo. De orando Deo 1. 1. — adix vitis frugiferae. — 5 Grad. 28. 134 Peto poglavje. živeti, kaker je dolžan kristijan. Ko govori prerok Jeremija o premišljevanju pravi: ,,Samoten sedi. in molči, ker ga je na se vzel. Ul Hoče reči, da ne more duša imeti veselja nad božjimi rečmi, ako se ne loči od stvari in se ne vsede, to je, se ne odloči premišljevati dobrotljivosti, lju¬ bezni in ljubeznivosti svojega Boga. Kaker hitro je pa ločena v samoti, zbrana v premišljevanju in molči, to je, se loči od posvetnih misli, se vzdigne čez se, je po premišljevanju drugačna, kaker je bila prej. Sv. Ignacij Lojoljski pravi, da je premišljevanje kratek pot do popolnosti. Z eno besedo, bolj ko boš premišljeval, bolj boš popolen. Mej premišljevanjem se duša polni se svetimi mislimi, občutki, željami, dobrimi sklepi in ljubeznijo do Boga. Mej premišlje¬ vanjem daruje Bogu vse hude strasti in želje in nagnjenje na svet, in vse, kar ima rada lastna ljubezen. Razen tega moremo z molitvijo tudi mnogim grešnikom k zveličanju pomagati, ako namreč zanje prosimo, kaker ste sv. Terezija in sv. Marija Magdalena Paciška delale, in kar delajo še vse Boga ljubeče duše, ki nikedar ne opustijo v molitvi Bogu priporočiti nevernikov, krivovercev in vseh vbogih grešnikov. Prosijo tudi Boga, da bi dal duhovnikom, ki delajo za blager duš, pravega duha grešnike spreobračati. Mej premišljevanjem moremo dobiti tudi zaslu¬ žen je mnogih del, keterih sicer ne delamo, pa imamo željo jih opravljati; zakaj, kaker Gospod kaznuje grešne želje, ravno tako poplača vsako dobro željo, ketero obudimo. 10. Posebno pa glej; da ne boš premišljeval samo zavoljo duhovne tolažbe in veselja, ampak 1 Žalost, pes. 3, 28. O potrebi premišljevanja za redovne osebe. 135 \ samo s tem namenom, da bi Bogu d o padel in zvedel, kako želi, da bi ga ljubil in mu služil. P. Baljtazar Aljvares pravi, da ljubiti Boga ne obstoji v tem, da prejemamo njegove dobrote, ampak v tem, da mu služimo samo zato, da bi nm dopadli. In dalje pravi, da je duhovna to¬ lažba samo okrepčanje popotnikov, da ne bi se vstavili na potu, temveč, da bi okrepčani še dalje šli. Keder si tedaj mej premišljevanjem suh in ne občutiš nobene duhovne prijetnosti, opravljaj še dalje premišljevanje in vedi, da si takrat zelo prijetna nevesta svojemu ženinu in si nabiraš veliko zasluženja. Takrat ga prosi: 0 Jezus, zakaj ravnaš z menoj tako? Vse si tui vzel, časne reči, sorodnike, lastno voljo : in jaz sem bil zato zadovoljen samo, da bi tebe dobil; zakaj se pa zdaj tudi ti odteguješ od ftiene ? Povej mu to v veliki ponižnosti, da ti do povedal, da vse to zato dela, ker te ljubi l n ti dobro hoče. P. Tores pravi: „Brez tolažbe z Jezusom križ nositi, dela, da duša teče, da leti k p o pol n osti . u IVIolitov. Ti, o moj Jezus, si me ljubil v svojem S r e uk e i n t e r p 1 j e n j u ; zato te h očem tu d i jaz ljubiti v terpljenju. Tebi ni bilo nič preveč; v so svojo kri in življenje si dal, da bi dobil ‘Uojo ljubezen; in jaz naj bi te še tako malo ljubil, k&ker sem te do zdaj? Ne, o moj Zveličar, to s e ne sme nikedar več zgoditi! Zadosti sem ti dil nehvaležen do zdaj. Tebi posvetim celo svoje Se **ce. Ti sam zaslužiš mojo ljubezen in tebe samega hočem ljubiti. O moj Bog, ker me 136 Peto pogalvje. hočeš imeti vsega, dajaj mi moč. da ti bom služil celo svoje življenje na zemlji, kakor za¬ služiš. Odpusti mi vso mojo mlačnost in ne¬ zvestobo. O kolikokrat sem opustil premišlje¬ vanje, da sem se pečal z drugimi rečmi. O koli¬ kokrat bi se lahko s teboj pogovarjal in tako tebi vstregel, ali mudil sem se rajši z drugimi rečmi in tako tebe žalil. O da bi se vernila iz¬ gubljena leta. Ali dasiravno se ne bodo nikedar več vernila, vender bom še ostali čas ves tvoj, o moj ljubljeni Zveličar. Ljubim te, o moj Jezus, ljubim te, .o moja največja dobrota. Ti si in moraš biti edini, keterega bo vedno lju¬ bila moja duša. O Marija, mati lepe ljubezni, sprosi mi milost, da bom tvojega božjega Sina resnično ljubil ostali čas svojega življenja. Ker prejmeš od Jezusa, koliker hočeš, zato upam od tebe to milost. §. 2. Kako treba premišljevati. Ko smo videli, kako zelo je potrebno in koristno premišljevanje za redovne osebe, po¬ glejmo zdaj, kako treba premišljevati glede kraja namreč, časa in načina. Pervič, kje treba premišljevati? V samoti, „Ti pa, keder moliš,“ opominja božji Zveličar, „pojdi v tvoj hram (sobo), zapri duri in moli k tvojemu Očetu . u Sv. Bernard pravi, da že molčanje in tihota sama skoraj silita dušo, da premišljuje nebeške reči. Soba je že, kaker sem rekel, pripraven kraj za premišljevanje ; za redovne osebe je pa boljši opravljati premišljevanje v koru pred presv. Rešujem Telesom. P. A vila pravi, da ne pozna na svetu boljšega kraja in svetišča, ki bolj spodbuja k premišljevanju, kaker cerkev, Kako treba premišljevati, 137 kjer je Jezus Kristus v najsvetejšem zakra¬ mentu pričujoč. Ako želiš dobro premišljevati, moraš združiti zunanje molčanje tudi z notra¬ njem, da ne misliš namreč na časne reči. Ne¬ kega dne je rekel Jezus sv. Tereziji, ko je go¬ voril o dušah, ki so na svet navezane: Jaz bi / se rad ž njimi pogovarjal, ali stvari delajo tak šum v njihovih ušesah, da mi ne dovolijo le trenotka, da bi se razumeli.“ Ali o tem bom / več govoril v naslednjem poglavju v § 2., v keterem bom razpravljal o samoti serca. 2. Kar se tiče časa za premišljevanje, pravi sv. Izidor, da je zjutraj in zvečer najbolj pri¬ praven čas premišljevati. Sv. Gregor pravi, da je posebno zjutraj najbolj pripraven čas; zakaj, pravi ta svetnik, ako je naše pervo opravilo premišljevanje, ne bodo stopili grehi v našo dušo. In častitljivi Karel Karafa, ki je vstano- vil družbo pobožnih delavcev, pravi o ti reči, da zadostuje djanje ljubezni, keterega smo obudili pri jutranjem premišljevanju, da smo cel dan po tem goreči. Tudi zvečer je premiš¬ ljevanje potrebno, kaker piše sv. Hijeronim : »Telo naj se ne poda k počitku, dokler se ni okrepčala duša z molitvijo, ki je dušna hrana." Sicer pa moremo opravljati premišljevanje vsak čas in na vsakem kraju, tudi pri delu in hoji; zadosti je, da le takrat mislimo na Boga in obujamo dobra djanja; zakaj v tem obstoji pre- Oiišlje vanje. 3. Kar se pa tiče časa, kako dolgo naj Premišljuje redovna oseba, so svetniki vsako prosto uro, keder niso imeli drugih opravil, po¬ habili za premišljevanje, Sv. Frančišek Borgijški Jo premišljeval po 8 ur na dan, ker mu niso Peto poglavje. predstojniki več časa dovolili; in ko je preteklo teh osem ur, je prav ponižno prosil se za četert ure : „Iz ljubezni do Boga, mi dovolite še četert ure." Sv. Filip Nerij je cele noči premišljeval. Ko je sv. Anton opat že celo noč premišljeval, se je pritožil čez sonce, ko je vshajalo, ker je končalo njegovo premišljevanje; odločil si je namreč premišljevati do sončnega vshoda. P. Aljvares pravi, da je podobna Boga ljubeča duša, keder premišljuje, kamenu, ki je zunaj svojega težišča; zakaj na tem svetu moramo posnemati, kol iker moremo svetnike, ki vedno premišljujejo Boga. Kar se pa tiče telesa mej premišljevanjem, vedi, da navadno le kleče premišljujejo ; keder bi te pa klečanje zelo mo¬ tilo, lahko premišljuješ, kaker pravi sv. Janez od Križa, tudi sedeč. 4. Zdaj pa poglejmo bolj natanko posa¬ mezne reči, in zato vprašam, kako dolgo pre¬ mišljuje po popolnosti hrepeneča redovna oseba? P. Tores je določil redovnicam, ki so k njemu hodile k spovedi, da naj premišljujejo eno uro zjutraj, eno uro po dnevu in pol ure po noči, ako jih ni zaderžavala bolezen ali kako drugo opravilo pokorščine. Ako se ti to zdi preveč, ti svetujem, da premišljuješ še eno uro razen skupnega premišljevanja. Včasih hoče Bog, da opustimo premišljevanje in opravimo ta čas kako delo iz ljubezni do bližnjega, vedeti pa moraš, kar pravi sv. Lovrencij Justinijan : „Ke- der terja ljubezen, gre postreč Kristusova ne¬ vesta bližnjega; vender tako, da ta čas vedno zdihuje, se zopet verniti v samoto ,svoje sobice in tam se pogovarjati se svojim Ženinom.“ P. Vincencij Karata generalj Jezusove družbe, je Kako treba premišljevati. 139 porabil za molitev vsak trenotek, keterega si je mogel odtergati. 5. Premišljevanje je zoperno redovni osebi, ki je navezana na svet, ketera pa ne ljubi dru¬ gega, kaker Boga, ne občuti te zopernosti. Ali kako bi mogel reči, da ljubi redovna oseba samo Boga, ako se ne naveliča, dve uri se so¬ rodniki ali drugimi se razgovarjati v parlato- rij.u, eno uro si pa ne upa premišljevati? Saj kedor Boga resnično ljubi, ne občuti grenkosti ali zopernosti, ko se ž njim pogovarja: ..Zakaj obhoja ž njo (božjo modrostjo) nima nič gren¬ kosti in nje družina nič zopernosti, ampak radost in veselje,? 1 In kaj drugega je premišljevanje, pravi sv. Janez Klimak, kaker zaupno obče¬ vanje in združenje z Bogom. 2 Mej premišlje¬ vanjem se to godi, kaker pravi sv. Krizostoin : »Duša so pogovarja z Bogom, Bog pa z dušo/*' Ne, življenje pobožnih redovnih oseb, ki rade premišljujejo in bežijo pred svetnim razveselje¬ vanjem, ni grenko in žalostno. Ako ne verjameš, pravi vsem psaljmist: »Pokusite in glejte, kako sladek je Gospod.“ 3 Pokusi in boš videl, kako sladek je Bog duši, ki vse zapusti, da bi le njega ljubila. Sicer pa ne smemo premišljevati z namenom, kaker sem že večkrat rekel., za- 7 ' • \ voljo duhovne tolažbe, ampak samo zato, da bi zvedeli, kaj hoče Bog od nas, da bi se nam¬ reč odrekli lastni ljubezni. Sveti Janez Klimak 4 namreč pravi: »Ako se hočeš dobro pripraviti za premišljevanje, sleci lastno voljo in reci Bogu : »Povej, Gospod, kaj hočeš od mene, da bom vse storil Ali to moraš izgovoriti s terd- 1 Modr. 8, 16. — 2 Oratio est familiaris conversatio et conjunetio 0vi tu Deo. Seal. par. gr. 28. — 8 Ps. 33. 9. — 4 Ad praeparandum te ad °i’atiouem J exue voluntates tuas. 140 Peto poglavje. ni m sklepom, tudi tako delati; zakaj drugači, ne bo Bog s teboj govoril. 6. Kar se tiče, kako treba premišljevati, mislim, da že znaš; glavne reči, ki so potrebne začetnikom, bom zato le kratko naštel. Premiš¬ ljevanje obstoji iz treh delov in sicer: iz pri¬ prave, premišljevanja in sklepa. Priprava zopet obstoji iz treh delov, namreč: da z vero misliš na pričujočega Boga in ga ob enem počastiš; po tem se ponižaš in obudiš kesanje čez svoje grehe in prosiš razsvitljenja. Ta djanja lahko takole obudiš: I. D j a n j e vere: O moj Bog , verujem , da si tukaj pričujoč; in te častim s celim sercem. Glej, da boš prav živo obudil vero; zakaj, ako si boš živo predstavljal, da je Bog zraven tebe, se boš s tem rešil raztrešenja. Veliki božji slu¬ žabnik, kardinalj Karači j olo, škof iz Antverpna, je rekel, keder si raztresen je znamenje, da nisi živo obudil vere. II. K e s a n j e. O Bog, zavoljo svojih grehov bi moral biti zdaj v peklu , ali iz serca mi je žal , da sem te razžalil , vsmili se me ! III. P ros n j a. Večni Oče ! iz ljubezni do Jezusa in Marije razsvetljuj me mej tem premiš¬ ljevanjem, da mi bo koristilo. Potem se treba pri¬ poročiti z eno češčeno Marijo presveti Devici, sv. Jožefu, sv. angelu varilni in sv. pat roti oni. Ta djanja obujaj goreče, kaker pravi sv. Fran¬ čišek Šaleški, ali kratko, da boš prej začel pre¬ mišljevati. 7. Keder začneš premišljevanje, zapodi vse ptuje misli in reci se sv. Bernardom : „Moje misli, tukaj čakajte ; ko bom končal premišlje¬ vanje, se bom pogovarjal z vami o drugih Kako treba premišljevati 141 rečeh/' 1 Treba tedaj skerbeti. da, ne boš mislil na. druge -reči. Ako si pa raztresen, ne smeš zato biti nemiren ali se siliti zapoditi raztrese¬ nost in nepoterpežljiv biti ; temveč z mirnim sercem jo zapodi in se verni k Bogu. Zakaj hudobni duh si zelo prizadeva, da bi nas raz¬ tresal mej premišljevanjem in tako odvernil od premišljevanja. Vedi tedaj, ako opuščaš pre¬ mišljevanje zavoljo raztresenosti, poslušaš hu¬ dobnega duha. Da ne bi bil prav nič raztresen, pravi Kasijan, je nemogoče. Zato nikedar ne opusti premišljevanja, ako si še tako raztresen. Sv., Frančišek Šaleški pravi, da bi premišlje¬ vanje venderle dobro opravili, akoravno ne bi mej premišljevanjem nič drugega v delali. kaker podili raztresenost in skušnjave. Se pred njim je rekel sv. Tomaž Akvinski, da nam nerado- voljna raztresenost ne škodi pri molitvi." Keder pa zapaziš, da si rado voljno raztresen, odpravi pogrešek in zapodi raztresenost, premišljevanja pa ne opusti. 8. Kar se pa tiče reči, ketere naj bi pre¬ mišljeval, premišljuj po splošnem nauku one r esnice in skrivnosti naše svete vere, pri ke- terih nahajaš več duhovne hrane in slasti po¬ sebno pa Kristusovo terpljenje, ketero je ko¬ ristno za vsakega, ki hrepeni po popolnosti. Ihozij namreč piše. da je Kristus razodel sv. Oertrudi, sv. Brigiti, sv. Mehtiljdi in sv. Kata¬ rini Sijenjski, kako zelo dopadljivo mu je, ako Premišljujejo duše njegovo terpljenje. Sv. Fran¬ čišek Šaleški pravi, da bi moralo biti Kristusovo trpljenje navadno premišljevanje vsakega kristi- fit 1 Expectate hi c cogitationes meae. — 2 Evagatio mentis, quae praeter propositum, orationis fmetuin non tollit. 2. 2. qu. 83. a. 13. 142 Peto poglavje. jana, koliko bolj pa neveste Kristusove ? O kako lepa knjiga je Kristusovo terpljenje! V nobeni drugi knjigi ne boš našel tako živo popisane hudobije greha, in ob enim vsmiljenja in lju¬ bezni božje do ljudi. Meni se zdi. da je Jezus Kristus tudi zato toliko terpel, ko so ga bičali, s tern jem kronali in križali i. t. d., da bi lahko tudi mi premišljevali vse te različne skrivnosti njegovega terpljenja, ki vzbuja v našem sercu občuti j aj e hvaležnosti in ljubezni. Keder sam premišljuješ, je prav dobro, da najprej prebereš premišljevanje iz kake pobožne knjige. Sv. Te¬ rezija je tako premišljevala šestnajst let vedno iz ravno tiste knjige; nekoliko je brala, potem pa je premišljevala, kar je prebrala. Tako je lahko premišljevati in delaš, kaker piška. ki se vselej ozre proti nebu, kolikerkrat popije kapljico vode. 9. Vedi pa tudi, da ti premišljevanje ko¬ risti. ne toliko, keder prevdarjaš, kar si sam bral ali slišal, ampak keder obujaš v sebi občut- Ijaje (afekte), keder prosiš in terdne sklepe delaš: zakaj to je trojna poglavitna korist premišljevanja. Sv. Terezija namreč pravi: ..Dušni dobiček ne obstoji v tem, da veliko misliš na Boga, ampak v tem, da ga zelo ljubiš. To ljubezen pa dobiš, keder se ter dno odločiš, zanj veliko delati.“ Zato pravijo učeniki pobož¬ nega življenja, ko govorijo o premišljevanju, da je igla se zlato nitjo, ki obstoji iz občutljajev, prošenj in terdnih sklepov, kaker sem zgoraj rekel. Ko si p rev daril eden odstavek (punkt), ki te je presunil, povzdigni svoje serce k Bogu in mu daruj djanja ponižnosti, ali zaupanja, ali zahvale; posebno pa večkrat obudi kesanje in Kako treba premišljevati. 143 in ljubezen. Eno samo djanje popolne ljubezni, kaker tudi kesanja, nam more zadobiti odpu¬ ščanje vseh grehov: ^Ljubezen pokrije obilnost grehov/' 1 In Bog sam pravi, da ne more sovra¬ žiti onih. ki ga Jjubijo : ..Jaz ljubim nje, keteri mene ljubijo/' 2 Častitljiva Marija Križana je vi¬ dela nekedaj gorečo kroglo, na keteri je berž zgorela vsaka slama, ki je na njo padla. S tem ji je hotel Bog razodeti, da so odpuščeni vsi grehi duši, keder obudi gorečo ljubezen. Razen tega pravi sv. Tomaž Akvinski, da dobimo v saki krat novo stopinjo slave, kolikerkrat obu¬ dimo gorečo ljubezen. Djanja ljubezni pa so, ako rečeš na primer : Moj Bog, jaz te rajši imam, kaker vse druge reci. Ljubim te iz celega svojega■ serca. Veselim se tvoje sreče ! Želim, da bi te vsi ljubili. Samo to hočem, kar hočeš ti. Povej mi, kar želiš in vse hočem storiti. Delaj z menoj in z mo¬ jimi rečmi, kaker se tebi dopade. Zadnje djanje darovanja je Bogu posebno dopadljivo. Sv. Te¬ rezija se je vsak dan najmanj 50 krat Bogu tako darovala. Medi pa, da govorim o navad¬ nem premišljevanju ; zakaj, ako se čuti duša včasih tako združeno z Bogom v nadnaravni ali vliti zbranosti, da ne misli posebe na kako Večno resnico ali pa na kako božjo skrivnost, takrat ji ni treba se silo obujati drugih djanj, kaker samo tiste, h keterim se čuti, da jo Bog sladkostjo vleče ; zadosti je, da skerbi ostati tako združena z Bogom in ni na potu božjemu navdihovanju, da bi se namreč ta čas silila prevdarjati in obujati razna djanja. To pa velja ^amo takrat, keder Bog vabi dušo k takemu Nadnaravnemu premišljevanju; sicer pa oprav- 1 1. Pet. 4, 8. — 2 Preg. 8, 17. 144 Peto poglavje. Ijajmo navadno premišljevanje in obujajmo ob¬ čutljaje, kaker sem že rekel, tako dolgo, dokler nas Bog ne vabi k nadnaravnemu premišlje¬ vanju. Bolj koristno pa je za tiste, ki so že navajeni premišljevati, da mej premišljevanjem bolj obujajo občutljaje, kaker pa na drobno prevdarjajo prebrane reči. 10. Razen tega je zelo koristno, ako ne najbolj, veliko prositi Boga in sicer s ponižnim sercem in ze zaupanjem razsvetljenja, vdanosti v voljo božjo, stanovitnosti v dobrem do smerti itd. najbolj pa prosi njegovo sveto ljubezen. Zakaj sv. Frančišek Šaleški pravi, da smo prejeli vse milosti, ako smo prejeli ljubezen božjo ; in duša. ki resnično ljubi Boga iz celega serca, se bo sama od sebe, ne da bi jo kedo nago¬ varjal. varovala razžaliti Boga tudi v najmanjši reči, in bo skerbela mu dopasti, koliker more. Keder si pa mej premišljevanjem suh in pust (keder ne čutiš nobenega veselja ali tolažbe) in misliš, da ne moreš obujati dobrih djanj, za¬ dostuje, da večkrat vzdihneš: „ Moj Jezus, v smili se me. Gospod, v smili se me in pomagaj mi, in tako premišljevanje bo morebiti za te naj bolj ko¬ ristno in dobro. P. Pavel Senjeri pravi sam o sebi, da je do bogoslovnih šol vedno mej pre¬ mišljevanjem prevdarjal in obuj e val občutljaje: „Keder mi je pa Bog oči odperl, od takrat sem porabil čas premišljevanja za prošnje, in ako je na meni kaj dobrega, se imam zahva¬ liti tem prošnjam/' Delaj tako tudi ti. Prosi milosti v Jezusovem imenu in boš prejel vse, kar boš prosil; Zakaj Kristus nas ne more go¬ ljufati, kar nam je obljubil ; obljubil pa nam je, ko je rekel : „Resnično, resnično vam po- Kako treba premišljevati. 145 vem : „Ako bote Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal/* 1 Z eno besedo, za dobro premiš¬ ljevanje se tir j a od tebe. da mej premišljevanjem obujaš pobožne obeutljaje in prosiš. Častitljiva Marija Križana je namreč v zamaknjenju rekla, (la je premišljevanje dušni odpočitek. Zakaj, beder se oddahneš, sopeš zrak v se in iz sebe. ravno tako dela tudi duša v premišljevanju ; s prošnjami diha v se zrak, to je božje milosti; z dobrimi d jan ji darovanja in ljubezni pa diha zopet k Bogu zrak iz sebe, to je, daruje se Bogu. 11. Preden končaš premišljevanje, treba napraviti poseben terdni sklep, postavim, varo¬ vati se tega ali onega pogreška, keterega storiš; ali se v kaki čednosti bolj vaditi, postavim, poterpežljivo prenašati sitno osebo, bolj natanko poslušati druge, zatajevati se v kaki reči. Tak terdni sklep moraš pri premišljevanju tako dolgo ponavljati, dokler se ne boš znebil tega greha, ali si pridobil določene čednosti. Zato "treba po premišljevanju storjen sklep izpeljati pri pervi' priložnosti. Proti koncu premišljevanja je razen tega prav dobro ponoviti sv. obljubo, ker je Bogu zelo všeč; zakaj se sveto obljubo se Bogu vsega podariš. Sv. Tomaž Akvinski pravi, da prejme redovna oseba odpuščanje vseh grehov, ko liapravi sv. obljubo, ker se ž njo vso podari Rogu in mu takrat posveti vse, kar ima, svoje ^eči, telo in voljo. Jaz mislim, da je odpuščena časna kazen tudi takrat, keder ponovi sv. ob¬ ljubo. 2 Zato ti svetujem, da večkrat ponavljaj s v. obljubo pri skupnem premišljevanju, pri sv. , 1 Jan. 16, 23. — 2 Sveta redovna slovesna in neslovesna obljuba Vprofes) zbriše vso časno kazen, ako je dotična oseba prej dobro opravila ‘V spoved in obžaluje vse grehe velike in majhine. Prestavljavec. II. 10 146 Peto poglavje. obhajilu, počeščenju presvetega Rešujega Te¬ lesa, zjutraj, ko vstaneš in zvečer,‘ko greš spat, 12. Konec premišljevanja pa obstoji iz treh delov: pervič, da se Bogu zahvališ za prejeto razsvetljenje; drugič, da se odločiš izpeljavati terdni sklep in tretjič, da prosiš nebeškega Očeta, da naj ti iz ljubezni do Jezusa in Marije pomaga, zvest ostati do smerti. Na koncu premišljevanja tudi ne pozabi moliti za duše v vicah in greš¬ nike. Sv. Janez Krizostom namreč pravi, da nobena reč bolj ne razodeva v duši. da ljubi Jezusa, kaker, ako mu priporočuje svoje brate. Sv. Frančišek Šaleški nam še priporoča, da naj si pri vsakem premišljevanju naberemo šopek cvetlic, da jih bomo po dnevu večkrat p o duhali; to je, da se večkrat po dnevu te ali one reči, ki nas je mej premišljevanjem bolj genila, spo¬ minjamo ali ponavljamo, da bomo goreči ostali ves dan. Posebno drage so Bogu kratke molitvice ali vzdihljaji ljubezni, vdanosti v voljo božjo \n darovanje samega sebe. Skerbimo torej, da ne bomo nobenega dela začeli, da ne bi ga prej Bogu darovali, in da ne bo nikedar pre¬ tekla četert ure, naj že bo ketero koli delo, da ne bi se zmisjili na Boga s kakim pripravnim vzdihljajem. Se več, keder smo brez dela, ako na primer čakamo kako osebo, ali se spreha¬ jamo, ali ležimo bolni, koliker moremo, skerbimo, da se bomo z Bogom združevali. Slednjič treba, da ohranimo v sebi z molčanjem, se samoto in z mislijo na pričujočnost božjo pri premišljevanju dobljene občutijaje; ali o tem bom obširno govoril v sledečem poglavju. 13. Slednjič še dostavljam, ako želiš biti duša molitve, se moraš zelo premagovati, dane Kako treba premišljevati, 3 47 boš opuščala premišljevanja ob času duhovne suhote. O ti stvari nam je zapustila sv. Terezija, naša učiteljica, zapisane prav lepe nauke; na nekem kraju pravi: „Hudič dobro ve, da je iz¬ gubil dušo, ki stanovitno opravlja premišlje¬ vanje na drugem kraju piše: „Dobro sem pre¬ pričana, da bo Gospod slednjič venderle pri¬ peljal v nebesa dušo, ki stanovitno opravlja premišljevanje, dasiravno ji more hudobni duh očitati veliko grehov.“ In zopet na drugem kraju pravi ta svetnica: „Kedor se ne vstavi na potu premišljevanja, bo slednjič vender srečno dospel, akoravno počasi.“ Lep nauk nam zopet daje, ko pravi: „Božja ljubezen ne obstoji v sladkem duhovnem veselju, ampak v stano¬ vitni in ponižni službi.“ In slednjič sklepa: „Z du¬ hovno suhoto in se skušnjavami skuša Bog svoje drage duše." Zato ne opuščaj premišljevanja, draga duša, ako bi bila tudi vse svoje življenje na zemlji suha in brez duhovne tolažbe; zakaj čas bo že prišel, ko ti bo Bog vse to dobro poplačal. Sv. Tomaž Akvinski namreč uči, da prava pobožnost ne obstoji iz občutljajev, ampak jz resničnih želj in sklepov hitro storiti vse, kar hoče Bog . 1 Kristus je molil na Oljiski gori sicer brez vse tolažbe in v največji zapuščenosti; pa yender ni še nobeden na zemlji tako pobožno in zaslužljivo molil; molil je namreč: „Ne, kar jaz hočem, ampak kar ti .“ 2 Zato nikedar ne opusti premišljevanja, bogoljubna duša, keder s i brez duhovne tolažbe. Ako bi bila kedaj zelo suha, razdeli določen čas premišljevanja na v eč delov, in ob tem času obilno prosi tudi, a ko bi se ti zdelo, da prosiš brez zaupanja in i 2. 2. q. 82. a. 1. — a Mark. 14, 36. 148 Peto,'poglavje-. zastonj. Zadosti bo, ako boš pogosto rekla: Moj Jezus , v smiljenj el Gospod, vsuilli se me! Prosi in ne dvoji, Bog te sliši in te bo tudi vslišal. [veder se tedaj pripravljaš premišljevati, ne pre¬ mišljuj nikedar samo zavoljo duhovne tolažbe, ali ker se tebi dopade, temveč samo zato, da Bogu vstrežeš in zveš, kaj hoče od tebe. In zato ga vedno prosi, da bi ti razodel svojo voljo in ti dajal svojo pomoč spolnjevati njegovo sveto voljo. Samo to iščimo pri premišljevanju, da bi mogli bolj razsvetljeni in okrepčani storiti vse, kar ti rja Bog od nas. Molitev. O moj Jezus, ti nisi mogel več storiti, da bi te ljudje ljubili; zadosti nam je vediti, da si zato hotel postati človek, reči bi moral, da si hotel postati červ, kakeršni smo mi in živeti 33 let v terpljenju in zaničevanju, dokler nisi sled¬ njič za nas sramotno vmerl na križu. Hotel si pod podobo kruha se nam dajati v dušno hrano. In kako to, da te kristijani, ki vse to verujejo, tako malo ljubijo? Mej temi nesrečnimi sem bil do zdaj tudi jaz; gledal sem samo, kako bi sebi stregel, pozabil sem pa na te in tvojo ljubezen. Zdaj spoznam, kako sem grešil, ali žal mi je iz celega serca. O moj Jezus, odpusti mi! Zdaj te ljubim, in te tako ljubim, da sem pripravljen rajši stokrat vrnreti, kaker pa prenehati tebe ljubiti. Zahvaljujem se za prejeto razsvetljenje. Krepčaj me, o moj Bog, da bom vedno rastel v tvoji ljubezni. Vzemi moje revno serce, da te bo ljubilo. Dolgo te je sicer zaničevalo, ali sedaj ga je premagala tvoja dobrota in te ljubi O brevirju. 149 in po drugem ne hrepeni, k liker tebe ljubiti. O Marija, mati božja, pomagaj mi ! Na tvojo priprošnjo popolno zaupam. § 3. O brevirju ali redovnih molitvah. 1. Ker še nisem nič omenil o brevirju (re¬ dovnih molitvah), treba, da tukaj nekoliko spre¬ govorim o tem. Vsi ljudje na zemlji bi sicer morali vedno zahvaljevati Boga za njegove dobrote in ga prositi milosti, da bi mogli doseči večno zveličanje, ker jih pa zaderžujejo vsak¬ danja opravila, zato hoče sveta cerkev, da v njenem in vseh vernih ljudi imenu hvalijo Boga iti molijo duhovne 'molitve ali brevir duhovniki in redovniki po celem svetu. Duhovne molitve pa niso nič drugega kaker prošnje, ketere je zložil Bog sam, da prej vsliši naše molitve in nam prej pomaga v naših potrebah. Zato sto molitev, ketere sam za se opraviš nima tolike vrednosti kaker ena sama molitev v brevirju. Sv. Marija Magdalena Paciška pravr. da je vsaka druga molitev v primeri z molitvijo brevirja manj zaslužljiva. Zato se je ta svetnica razve¬ selila, keder je slišala zvoniti k brevirju, pustila je vsako opravilo in hitela v kor; mej potjo je mislila, da gre opravljat ravno tisto službo, ke- tero opravljajo angel ji v nebesih, namreč Boga častit in prosit milosti za vboge grešnike. Sv. Katarina Bolonjska je občutila tako veselje mej psaljiranjem, da je hrepenela vrhreti mej psa- Ijiranjem ; rekla je tudi, da bi smeli mej svetnice prišteti po smerti redovnico, ki bi stanovitno do smerti molila brevir v koru. Drugači, ako ga moliš raztreseno, ko se oziraš in gledaš stvari, ki te morajo raztresati, ako se smeješ ali celo 150 Peto poglavje. govoriš vmes besede, ki ne spadajo k molitvi, vedi. da te čakajo po smerti hude vice* Pripo¬ vedujejo o dveh redovnicah, da ste bile, ker ste premalo pazljivo molile brevir, obsojene v veliko terpljenje. Redovnica Gertruda cisterci- jenka se je prikazala svoji duhovni sestri v koru, in je rekla, da ima na koru vice, ker ni molčala mej brevirjem. Dalje pripoveduje sv. Antoniu, 1 da je videl neki svet pater na koru hudobnega duha, ki je spravljal v vrečo veliko reči, in ko ga je vprašal, mu je hudobni duh odgovoril, da meče v vrečo besede in zloge, ketere redov¬ niki izpuščajo ali pa slabo izgovarjajo, da jih bo potem na sodnji dan tožil zato. Surij 2 pripo¬ veduje v življenju sv. Lutgarde, da je Bog poslal kugo v neki nunski samostan ker so slabo molile brevir. • . 2. Pazljivo in pobožno opravljena molitev, je lepo dišeče kadilo, ki je Bogu zelo prijetno in nam prinaša zaklade milosti; nasproti pa je nepobožna in raztresena molitev smerdljivo ka¬ dilo, ki je ostudno Bogu. In Bog sam je rekel sv. Brigiti, da ga tisti, ki nemarno molijo brevir, bolj žalijo kaker pa častijo. Zato piše sv. Tomaž Akvinski 3 : „Ni brez greha, kedor prostovoljno raztrešeno moli, ako tudi ni dolžan opravljati dotične molitve; zakaj tak se obnaša tako, kaker da bi mu ne bilo nič mar za Boga, kaker tisti, ki ne pazi na besede osebe, s katero se razgovarjaA V zgodovini cisterijenskega reda berem to znamenito prikazen, ketero je imel sv. Bernard; ko je neko noč molil psaljme v koru se svojimi menihi, je videl angel je ki so pisali. Neketeri angel ji so pisali se zlatom, drugi 1 Summ, q. 2. Lit. q. c. 12. §3. — 2 16. Jun. — 3 2. 2 . q. 83 a 13. O brevirju. 151 se srebrom, eni s černilom, drugi z vodo, neke- teri pa so samo stali s peresi v roki in niso nič zapisali. Gospod je svetniku razodet, da se- zlatom pisana molitev pornenja gorečnost, s ke- tero so molili neketeri menihi, se srebrom za- / pisane molitve pomenjajo pobožnost manj go¬ rečih menihov, se černilom zapisane p omenjaj o,, da so sicer skerbno, pa nepobožno izgovarjali besede, z vodo zapisane molitve pa pomenjajo. da so nemarno in raztreseno molili in malo mislili na besede, ketere so izgovarjali; angelji pa, ki niso nič pisali, pomenjajo nespoštovanje onih, ki so bili radovoljno raztreseni pri molitvi. 3. Upam, poboža duša, da ne spadaš mej one, ki hočejo biti radovoljno raztreseni pri molitvi (brevirju); radovoljno je pa raztresen,, ki se vede mudi pri takih mislih, o keterih ve, da zavoljo njih ne bo mislil na molitev, brevir. Zato glej, da boš od danes dalje tako pazljivo molil kaker treba; ker se že trudiš, ko moliš brevir, zakaj ne bi se še potrudil, da bi ga zbrano molil, ker drugače zgubiš zasluženje in si na¬ koplješ še kazen. Zato se ravnaj tako ; ko prideš v kor se najprej poškropi z blagoslovljeno vodo, potem počasti presveto Rešuje Telo, daruj mu molitev (brevir) njemu na čast in ga prosi po¬ moči; nato pojdi na svoj kraj in si misli, da te gleda Bog iz nebes in posluša tvoje prošnje, ketere mu ta čas pošiljaš in sami angelji čakajo, da bi nesli tvoje molitve Bogu, kaker je videl blaženi Herman; ko so redovniki molili brevir, je čakalo veliko angelov, ki so v zlatih kadil¬ nicah Bogu darovali njihove molitve. 4. Nikar pa ne bodi nemiren, ako si pri molitvi raztresen, pa ne rad; zakaj, keder nisi 152 Peto poglavje. radovoljno raztresen, kaker sem zgoraj rekel, nimaš greha. Pogosto nam prihajajo druge misli pa zoper našo voljo, kjer pa ne privoli volja, ni greha. Sv. Tomaži pravi, da se celo osebe, ki so dosegle visoko premišljevanje (contem- platio), ne m,o rejo vzderžati dolgo v višini, ker jih vleče teža človeške reve v neprostovoljno raztrešenost. Zato skerbi, da boš ponavljal dober namen ne samo v začetku, ampak tudi mej molitvijo (brevirjem) na primer, v začetku vsa¬ kega psaljma. Sv. cerkveni učitelji pravijo se sv. Tomažem Akvinskim. da moremo moliti . ' / brevir s trojno pazljivostjo; mislimo namreč na besede, ali na pomen besed ali pa na Boga. Na besede pazimo, ko jih čisto izgovarjamo; na pomen besed, ko mislimo, kaj pomenjajo, in ko ž njimi združujemo tudi občutljaje svojega serca; na Boga pa mislimo, ako ga častimo, ljubimo ali pa prosimo milosti. Vsaka teh treh pazlji¬ vosti je že zadosti, da spolnimo svojo dolžnost brevir zmoliti; kedor pa pazi pri brevirju samo na besede, da jih razločno izgovarja in ne na pomen besed in na Boga, ga ne bo nikedar molil pobožno in z velikim dobičkom. Prizadevaj si torej, da boš tudi v sercu mislil na to, kar izgovarjaš. Pes je, da je mnogo besed v psaljmih težko limeti, veliko jih je pa tudi jasnih in polnih svetih občutljajev ljubezni, zaupanja, kesanja, prošenj i. t. d. Najboljše pa bo, ako boš mislil na Boga in zato razdeli Kristusovo terpljenje na posamezne dele brevirja in ga premišljuj. Pri jutranjicah (matutinu) in sicer v pervi noČnici (nokturnu) lahko premišljuješ, ko je Kristus , noge vmival svojim aposteljnom; 1 2. 2. qu. 83. a. 3. ad 1. O brevirju. .V.) v dnigi. ko je postavil zakrament, presv. Reš- njega Telesa pri zadnji večerji; v tretji, ko je molil na vertu Gecemani, pri hvalnicah (laudes) pa. ko so ga vjeli in potem gerdo ž njim rav¬ nali v Kajfovi hiši. Pri pervi uri (primi) moreš premišljevati Jezusa, ko so ga bičali; pri tretji uri (terciji), ko so ga s ternjem kronali; pri šesti (šeksti), ko je nesel križ na Kal j varijo ; pri deveti (noni). ko je tri ure visel na križu; pri večernicah Jezusovo srriert, pri po večernici (sklepnicah, kompletorju) pa Jezusov pogreb. Kristusovega terpljenja si pa ne smemo tako živo predstavljati, da bi si glavo zmešali, tem¬ več priprosto in mirno, da moremo ob enem premišljevati Kristusovo terpljenje in poslušati besede, ketere izgovarja drugi kor. Keder moliš oče naš, premišljuj posebno te besede: Posve¬ čeno bodi tvoje ime, kar pomenja: Gospod daj, da te bodo vsi spoznali in ljubili. Pridi k nam tvoje kraljestvo : kraljuj v naših sercih se svojo milostjo v tem življenju, se svoja slavo pa v drugem. Zgodi se volja tvoja kaker v nebesih, tako tudi na zemlji; daj, da bomo tako spol¬ njevali tvojo sveto voljo na zemlji, kaker jo spolnjujejo zveličani v nebesih. Ko izgovarjaš Slava Očetu, lahko obujaš razne občutljaje kaker da obudiš vero, se zahvališ, veseliš sreče, ketero v živ a Bog in hrepeniš ga častiti in ter- peti za njegovo čast. Sv. Marija Magdalena Paciška se je vselej priklonila, keder je izgo¬ vorila Slava Očetu z namenom, kaker da bi t s res pomolila glavo rabeljnu za sveto vero in sicer tako goreče, da je neketerikrat obledela, ker se ji je zdelo, kaker da bi ji rabelj res hotel glavo odsekati. In ker tolikokrat moliš 154 Peto poglavje. zdrava Marija pri brevirju, prejmeš lahko veliko milosti od Matere božje. Glej, tako se moli brevir pobožno in z veliko koristijo. 5. Mnoge redovnice pa pravijo, da je križ moliti brevir; in jaz pravim, da imajo prav tiste osebe, ki ga molijo brez pobožnosti in samo gledajo, da bi ga končale kaker mogoče hitro ; ker ga molijo dve ali vsaj poldrugo uro pa brez veselja in težko. Za tiste pa, ki molijo brevir pobožno in obujajo mej tem svete občut¬ ij aj e in prošnje, ni križ, temveč duhovno ve¬ selje, ketero vživajo vse dobre redovne osebe, za ketere je, ako že hočeš imenovati brevir križ, križ ali teža s peroti, kaker sem že drugod rekel, ki jih povzdiguje in druži z Bogom. 6. Na koncu hočem našteti pravice, ketere so podelili papeži nunam in odstraniti dvojbe nekaterih nun. 1. Klemen Vlil. je dovolil vsem bolnim redovnikom in ki jim strežejo, da morejo namestu brevirja zmoliti šest ali sedem psalmov, ketere odloči predstojnik se sedem očenaši in dvakrat vero (čredo). Martin V. je dovolil re¬ dovnikom, ki še niso popolno ozdravili, da že zadostijo cerkveni zapovedi, ako zmolijo eden ali kak drugi del brevirja, keterega jim odločijo njih spovedniki. Vedi pa, da mej bolne se šte¬ jejo tudi tiste, ki niso tako bolni, da ne bi mogli moliti brevirja, in da se morejo tudi re¬ dovnice (nune) vdeleževati pravic, ketere so podelili papeži redovnikom; ker, kar redovnikom podeljeno, je podeljeno tudi dovnicam, in kar je podeljeno redovnicam, podeljeno tudi redovnikom v rečeh, ki so skupne enim in drugim. 2. Leon X. je podelil pravico redovnikom, da smejo prej opraviti (anticipirati) je re¬ je O brevirju. 155 daljši oflcij, krajši pa prenesti na dneve, ko imajo več dela. 3. Inocenci j IV. je dal pravico nunam sv. Klare (klarisam) (in po njih drugim nunam, ki imajo ostro [papeževo] klavzuro, ki se so v deležu jej o podeljenih pravic), da morejo namestu svojega brevirja opravljati redovne molitve sester lajik. ako imajo pameten vzrok, na primer, ako je ketera pretanke vesti (skru- pulantinja), ali vtrujena, ali porabi veči del dneva za koristne dela, ali ako ne bi bila ke¬ tera še dobro naučena brevir moliti po sodbi predstojnice ali pa spovednika. Te pravice (pri¬ vilegija) se smejo posluževati nune same iz sebe, ne da bi bilo treba iskati dovoljenja pred¬ stojnice, ker jim je podeljena brez prideržka kar naravnost in brez pogoja; vse to najdeš pri bogoslovcih saljmantiške šole. 1 YI. poglavje. •u 0 molčanju, samoti in da redovna oseba ne sme hiti žalostna. fHeki pobožen pisavec pravi: „Malo moli, kedor moli samo takrat, keder se kleče moli v koru ali pa v sobi.“ 2 Redovni stan nalaga dolžnost redovni osebi, da je vedno združena z Bogom; ako hoče biti vedno združena z Bogom, treba vedno moliti, da more vedno moliti, prejme tri za to potrebne pomočke, namreč molčanje, samoto 1 Salmantic. Theol. mor. tract. IG. de bon. can. 3. n. 55-62 — 2 Perparum orat, quisquis illo tantum tempore, quo geaua fleetuntur, orare consuevit. Collat. 10. c. 14. 156 Šesto poglavje. m pncujocnost božjo. Ravno te tri pomočke je povedal angel j sv. Arzeniju, ko mu je rekel: „Ako se hočeš zveličati, beži v samoto, molči in počivaj v Bogu; vedno ga imej pred očmi 4<1 . O teh treh pomočkih bom zdaj govoril. § 1. O molčanju. 1. Molčanje najprej zelo pomaga, da ve¬ liko molimo in se vedno z Bogom pogovarjamo. Težko boš našel, da bi bila pobožna oseba, ki veliko govori. Vsaka duša, ki rada moli, ljubi molčanje, ki varuje nedolžnost, varuje pred skušnjavami in je studenec molitve. Zakaj mol¬ čanje hrani pobožnost in iz njega prihajajo dobre misli. Sv. Bernard namreč piše: Molčanje in mir pred ropotom silita nekako dušo, da misli na Boga in nebesa.- Zato so živeli svet¬ niki na gorah, v jamah in puščavah, da so našli to molčanje in se vmaknili šumu sveta, kjer ne moreš najti Boga, ki je rekel Eliji: „V potresu ni Gospod.“s Menih Teodozij je molčal petintrideset let; sv. Janez molčeči, ki je bil škof, potem pa menih, je molčal sedem¬ intrideset let do svoje smerti; in vsi svetniki, tudi tisti, ki niso bili puščavniki, so ljubili molčanje. 2. Kako velike dobrote prinaša molčanje! Prerok Izaija pravi : ..Pravice sad bo pokoj,“ 4 mir bo gojil pravico v duši; z ene strani, ker nas varuje mnogo grehov, ker preseče kore¬ niko prepiru, godernanju, nevolji in radoved¬ nosti; z druge strani nam pa dobiva mnoge 1 Si vis salvus esse, fuge, tace et quiesce. Vit. Patr. 1. 3. n. 190. — Sileutum et a s tre p i tu quies cogit eoelestia meditari. Epist. 78. — 11 3. kralj. 19, 11. — * Iz. 32, 17. O molčanju. 157 čednosti. Kako ponižna je duša, ki vljudno molči in posluša, ko drugi govorijo ! Kako se taka duša zatajuje, ki bi rada povedala kaj novega ali smešnega mej pogovarjanjem, se pa zderži! Kako se vadi v krotkosti, ko ne odgo¬ vori. keder jo posvarijo, ali krivično obrekujejo! Zato pravi prerok Izaija: „V tihoti in upanju bi bila vaša moč. 1 Vaša moč bo v molčanju in upanju. Zakaj, ako bomo molčali, se bomo re¬ šili grešnih priložnosti, z upanjem pa bomo pre¬ jeli božjo pomoč, da bomo mogli dobro živeti. 3. Preobilno govorjenje pa nasprotno pri¬ naša neskončno škodo. Najprej, kaker hrani molčanje pobožnost, tako jo zgubi preobilno govorjenje. Ako je bila prej duša še tako zbrana pri molitvi, bo berž tako razmišljena in raztre¬ sena kaker da ne bi bila molila, kaker hitro se bo začela dolgo razgovarjati. Odpri zakurjeno peč, in hitro se bo ohladila. Zato opominja sv. Dorotev: „Vari se veliko govoriti; zakaj s tem boš zapodil svete misli in združenje z Bogom.“ 2 Ko govori sv. Jožef Kalasaneij o redovnikih, ki vedno poprašujejo, kaj je novega, pravi: ^Radoveden redovnik razodeva, da je¬ na se pozabil." Gotovo pravilo je, da kedor veliko govori z ljudmi, malo govori z Bogom; Bog pa tudi malo ž njim, ko sam pravi: ..Po¬ peljem jo v samoto in ji bom na serce go¬ voril. “ 3 Ako hoče tedaj duša, da bo Bog ž njo govoril, treba da ljubi samoto ; te samote pa ne bo našla, ako rada ne molči, kaker je rekla častitljiva Margarita od Križa: „Ako bomo molčale, bomo našle samoto". In kako bi se 1 Iz. 30, 15. — 2 Cave a multiloquio, lioc enim sanctas eogitati- ones extinquit. Doct. 24. — 8 Oze. 2, 14. 158 Šesto poglavje. mogel Bog tako ponižati, da bi se razgovarjal z osebo, ki se rada pogovarja se stvarmi in s tem kaže, da ji še ni zadosti, ako se samo z Bogom pogovarja. 4. Razen tega nas spominja sv. Duh, »da ni nikedar brez greha, kjer se veliko govori . lU Neketerim se zdi, da nimajo nobenega greha, ako se dolgo pogovarjajo brez potrebe ; ali ako bi se potem dobro izprašali, bi že našli kak pogrešek ali v godernanju, ali v slabem obna¬ šanju, ali radovednosti, ali pa saj v nepotrebnih besedah. Sv. Marija Magdalena Paeiška namreč pravi : »Redovnica ne sme govoriti drugači kak er, keder je potrebno. " Zakaj posebno re¬ dovnice bodo morale dati odgovor od vsake prazne besede, kak er že vsi ljudje po besedah našega Zveličarja: »Povem vam pa, da za vsako prazno besedo, ketero bodo ljudje go¬ vorili, bodo odgovor dajali na sodni dan." 2 Ali kaj pravim ..pogrešek" ? Keder se dolgo po¬ govarjamo, bomo napravili sto in sto pogreškov. Sv. Jakob pravi, da je jezik zapopadek hudo¬ bije. Zakaj, kaker pravi neki učen pisavec, največ greha storijo ljudje z jezikom, ali pa ker druge poslušajo. Oh koliko duš bo pogub¬ ljenih na sodni dan, ker so se premalo zme¬ nile za molčanje. In še hujše je pa to, da re¬ dovna oseba, ki se razgovarja se stvarmi in veliko govori, ne spozna svojih pogreškov in tako je vsak dan slabša: „Jezičnemu človeku se ne bo dobro godilo na zemlji." 3 človek, ki veliko govori, hodi brez vodnika in stori sto in sto pogreškov in še upati ne more, da se bo poboljšal. Zdi se neketeri duši, kaker da 1 Preg. 10, 19. — 2 Mat. 12, 36. 3 Ps. 139, 12. O molčanju. 151) ne bi mogla živeti, ako ne bi govorila od jutra do večera ; zvedeti hoče vse. kar se doma zgodi in zunaj ; še za to se briga, kar drugi mislijo in zraven tega pa še pravi : Kaj hudega pa delam? Povem ti, bogoljubna duša, nehaj go¬ voriti, bodi zbrana in berž boš spoznala, koliko pogreškov si storila, ko si veliko govorila. 5. Sv. Jožef Kalasancij pravi: „Ra.ztrese- nega redovnika se veseli hudobni duh.“ In po vsi pravici ; zakaj tak redovnik, ali taka po¬ božna duša ne dela nič, ne samo za se, ampak tudi druge zaderžava v dobrem, ko hodi od sobe do sobe in v delavnice, se razgovarja, glasno govori povsod brez vsakega spoštovanja, tudi v koru, v zakristiji, cerkvi. Sv. Ambrož pripoveduje, da so motile žabe nekega duhov¬ nika mej molitvijo ; duhovnik jim je zapovedal, da naj molčijo in precej so ga poslušale. Nato pravi dalje ta svetnik : „Zivali so tedaj obmol¬ čale iz spoštovanja do molitve, ljudje pa naj ne bi molčali ?“ Redovnice pa, dostavljam jaz. ne bodo molčale, ki so prišle v samostan, da bi postale svete, spolnjevale sveto vodilo in bile vedno zbrane? Bodo li opravljale službo hudobnega duha, ko motijo druge, ki bi rade molile in zbrane bile v Bogu ? Po vsi pravici imenuje neki pisavec take jezične osebe do¬ mače samostanske hudobne duhove, ki zelo škodijo. 6. Ako hočeš vedeti, je li v samostanu pravo redovno življenje, pravi sv. Ignacij Lo- joljski, treba samo pogledati, ali deržijo v njem molčanje ali ne. Samostan, kjer vedno govorijo, je podoba pekla. Zakaj, kjer ne molčijo, tam se vedno prepirajo, godernjajo, se tožijo, imajo m Šesto poglavje. svoje prijat/elstva, stranke in nemir. Nasproti pa je samostan, kjer molčijo, podoba nebes; nagiba k pobožnosti ne samo tistih, ki v njem prebivajo, ampak tudi druge, ki živijo zunaj samostana. Pripovedujejo, da je Peresa (Perez) bosonogega karmeličana, ko je prišel nekega dne v tak karmeličan s ki samostan ko posvetni človek, molčanje teh redovnikov tako geni!o k pobožnosti, da je zapustil svet in stopil v njihov red. Zato pravi p. Natalij, Jezusove družbe, da je zadosti popraviti redovno življenje v kakem samostanu, vpeljati molčanje; zakaj v samostanu bi bil vsak zbran in bi skerbel za svoje zveličanje. In zato pravi tudi Zerzon (Gersone), da so sveti vstanovitelji tako skerbno priporočevali in predpisali molčanje svojim re¬ dovnikom in sicer zato. ker so vedeli, koliko / / pomaga ohraniti pravo redovno življenje. Sv. Bazilij ne govori o molčanju v sv. vodilu za redovnice samo v enem temveč v več poglavjih. Sv. Benedikt je zapovedal svojim redovnikom, da naj skušajo vedno molčati; 1 tako namreč pravi v 42. poglavju svojega vodila. 7. Skušnja pa dobro uči, da tam natanko spolnjujejo sveto vodilo, kjer deržijo molčanje; kjer pa slabše deržijo molčanje, tudi slabše spolnjujejo sveto vodilo; in to je tudi vzrok, zakaj je tako malo svetnic redovnic, ker jih je malo, ki bi ljubile molčanje. V mnogih samo¬ stanih je sicer predpisano molčanje v sv. vodilu in tudi priporočeno, ali zdi se, da redovnice še celo ne vedo, kaj je molčanje in zato so reve raztresene, brez redovnega duha in nemirne. Ako druge ne deržijo molčanja, to ne opravičuje 1 Omni tempore tlebent silentio studere monaehi. O molčanju. 161 tebe. kaker da bi te ne vezala zapoved molčanja. Zato pravi sv. Klara iz Montefaljka: „Keder je čas molčati, bos težko govorila brez pogreška." Neketeri se izgovarjajo, da zato govorijo, da ne bi bili žalostni. Ali kako more rešiti redovno osebo otožnosti pogrešek, ko molčanje prelomi? Bodimo le prepričani, da nas ne more potolažiti nobena reč ne v nebesih ne na zemlji, keder smo žalostni, Bog sam nas more potolažiti; ali kako bi nas Bog hotel potolažiti takrat, ko ga žalimo ? Se keder treba govoriti ob času mol¬ čanja, izprosi si zato potrebno dovoljenje. Drugi sicer ne iščejo priložnosti govoriti ob času mol¬ čanja. pri per.vi priložnosti se pa dajo zapeljati od drugih, ki bi radi govorili in prelomijo mol¬ čanje.. Ali tako ravnanje te gotovo ne opraviči pregrešita. Pri taki priložnosti se treba premagati in precej zapustiti, take osebe, ali pa molčati in dati znamenje s perstom na ustnicah, da je zdaj čas molčati. Ako hočeš biti zbran v Bogu in se pogreškov varovati, skerbi. da boš molčal, koliker boš mogel, tudi takrat, ko je-dovoljeno govoriti; zakaj mej pogovarjanjem najlagje grešiš: ..Kedor svoja usta varuje, varuje svojo dušo" 1 , pravi modri. In sv. Jakob piše: „Ako se kedo v besedi ne pregreši, on je popoln mož ." 2 In zato je ravno eno in isto molčati in svet biti; zakaj, kedor de rži predpisano molčanje, vestno Spolnjuje sveto vodilo, rad moli, bere in obis¬ kuje presv. Rešuje Telo. O kako draga je Bogu duša. ki rada molči, posebno pa še, ako se za¬ tajuje, da molči ob nenavadnih priložnostih, kaker keder ji je dolga samota zoperna, ali ako zve kako zelo žalostno ali veselo novico in bi 1 Prog. 13, 3. — 2 Jak. 3, 2. II. 11 Šesto pogiavje. jo rada razodela. Nasproti pa. kedor rad in veliko govori, bo še bolj raztresen, bo lahko opuščal svoje molitve in druge pobožnosti, in ta bo izgubil počasi veselje do Boga. Sv. Ma¬ rija Magdalena Padska pravi: Ni mogoče, da bi veselil Bog redovnico, ki ne ljubi molčanja/' Na zadnje se reva oberne na svetno razvese¬ ljevanje in tako ne ostane na nji drugo kaker samo redovno ime in obleka. 9. Treba pa vedeti, da čednost redovnega molčanja ne obstoji v tem, da bi zmeraj molčal, ampak v tem, da molčiš, keder ni treba govo¬ riti. Zato pravi kralj Salomon, da je čas mol¬ čati in čas govoriti; 1 ali sv. Gregor Nisenski razlaga te besede in pravi, da je zapisano naj¬ prej, da je ,.čas molčati" in šele potem „čas govoriti" in sicer zato, kaker pravi dalje ta svetnik, da se naučimo z molčanjem prav go¬ voriti. 2 Z molčanjem se učiš dobro premišljevati to, kar misliš potem govoriti. Kedaj pa naj molči, in kedaj naj ogovori pobožna duša, ki hoče pos¬ tati sveta? Oas molčati je, keder ji ni treba govoriti ; čas pa govoriti je, keder jo veže po¬ treba ali pa ljubezen. Lep nauk nam daje sv. Janez Krizostom, ko pravi; „Samo takrat go¬ vori, keder bo bolje, da govoriš, kaker da moliš. Zato svetuje ta svetnik: „Molči, ali pa govori o rečeh, ki so bolj koristne kaker molčanje." 3 O kedo bi mogel reči na zadnjo uro z menihom Pambom, kaker pripoveduje p. Rodriges, 4 da se ne spominja, da bi izrekel kako besedo, ki bi ga pekla, da jo je izgovoril! Nasproti pa pravi 1 Prid. 8, 7. — 2 Per silentium disci, quod postea proferatur, — 3 Tune solum loquendum est, quando plus proficit quam silentium. Aut tace, aut dic meliora silentio. In ps. 140. — 4 Vaja kerseanske popolnosti 1. del, 2. obrav, 8. pogl. O molčanju.. i m o sebi sv. Arzenij, da se je že večkrat kesal, ker je govoril; še nikedar pa ne. da je molčal. 1 Zato je učil svoje redovnike sv. Efrem : Govo¬ rite mnogo z Bogom, z ljudmi pa malo. 2 Ravno to je rekla sv. Magdalena Paciška; »Prava služabnica Kristusova preterpi vse. dela veliko in malo govori . u O 10. Iz tega, kar sem do zdaj rekel, lahko veš. kako se mora vsaka redovnica, ki želi biti zbrana v Bogu. ogibati parlatorija. Kak er je za redovnice zveličaven zrak v koru in celici, ravno tako je kužen zrak greha v parlatoriju, pri pregraji. In kaj drugega je parlatorij kaker kraj raztresenosti, nemira in skušnjav^kaker je rekla sv. Marija Magdalena Paciška. Častitljiva sestra Marija Vil lani je nekega dne v božjem imenu zapovedala hudiču, da naj ji pove kraj, kjer ima največ dobička; na to ji je odgovoril: »Dobivam v koru, obednici, v spalnici; na teh krajih nekoliko dobim, nekoliko pa izgubim, v parlatoriju pa vselej vse dobim; zakaj ta kraj je ves moj.“ Prav je tedaj imela častitljivi! sestra Filipa Cervina (Cervina). ko je rekla, da je parlatorij okužen kraj, kjer se lahko nalezeš kuge, greha. Sv. Bernardin Sijenski pripoveduje, da je slišala neka redovnica v parlatoriju gerdo besedo in zavoljo nje je padla v velik greh. Srečna pa je bila devica sv. Febronija (ki je pozneje prelila svojo kri za sv. vero v 19. letu svoje starosti), ki se ni nikedar dala videti pri >regraji kakemu svetnemu človeku, ne mož¬ nemu ne ženski. Sv. Terezija se je po svoji smerti prikazala neki svoji redovnici in ji rekla, 2 ^ 1 Me saepe poenituit so silentio. — 2 Sir, 33, 29. * 180 v Šesto poglavje. delala: Poiščite si volne in prediva, in dela po umetnosti svojih rok.“* Zato je zapovedal sv. Hijeronim devici Demetriji, da naj ima volno v roki. 2 In vse svetnice, posebno redovnice, so vedno opravljale ročna dela. Dasiravno je bila sv. Marija Magdalena-Paciška bolehna in sla¬ botna, je vender opravljala vsa samostanska dela, ki so bila predpisana kornim sestram in lajikam ; ni varovala svojih rok, zdaj je delala v kuhinji, potem v obednici; pometala ali vodo vlekla; prala je tako pridno, da si je enkrat roko zvinila. Pisavec njenega življenja pravi, da je delala za štiri sestre lajike. 15. Vedi, da se motijo, ki mislijo, da škodi trud zdravju. Gotovo je pa, da delo zdravje vzderzava in množi in zavoljo tega so lajike bolj zdrave, kaker korne sestre. In dostikrat ni toliko vzrok, da se izgovarjamo, nevarnost za zdravje, koliker trud, pred keterini bežimo. Ali kedor gleda križanega Jezusa, se ne bo branil truda. Sestra Frančiška od sv. Angele karme¬ ličanka se je tožila nekega dne sv. razpelu, da ima žuljevi roki zavoljo dela, Jezus pa ji je odgovoril : Frančiška, glej moji roki in potem se toži." Razen tega zelo koristi delo, ker dela. da ni samota zoperna, in pomaga premagovati skušnjave, keterih je navadno mnogo v samoti. Ko so nekega dne silno nadlegovale nečiste misli sv. Antona opata, in se je sam že naveličal samote ter ni vedel, kako bi si pomagal, se mu je prikazal angelj in ga peljal na bližnji vertiček: prijel je motiko in začel kopati; čez nekoliko časa je začel moliti, potem pa zopet kopati in nato Demetr. 1 Preg. 31, 13. — 2 llabeto lanam semper in manibus. Ep. ad O samoti. 181 zopet moliti. Svetnik je hitro spoznal iz ange¬ lovega vedenja, kako naj dela, da bo ostal v samoti in se obvaroval skušnjav, namreč*, da naj nekoliko dela, potem pa nekoliko moli, da naj hodi od molitve na delo, od dela pa k molitvi. Ne smeš vedno delati, pa tudi ne vedno moliti, da si ne boš glave zmešal in nesposoben za duhovna opravila (pobožnosti). Zato se je prikazala sv. Terezija po svoji smerti sestri Pavli Mariji od Jezusa in jo opomnila, da naj ne opušča ročnih del, tudi ne z izgovorom, da bo zato storila več svetih del ; rekla ji je namreč, da taka ročna dela zelo pomagajo do¬ seči večno zveličanje. 16. Razen tega ročno delo ne moti molitve, ako le ne delaš s preveliko sk er bij o in strastjo. Sestra Margarita od Križa, prej avstrijska nad- vojvodinja, potem bosa karmeličanka, je oprav¬ ljala bolj težavna samostanska dela in je rekla, da je mej drugimi deli ta trud redovnicam ne samo koristen, temveč tudi potreben, ko ne zaderžava povzdigovati serca k Bogu, tudi mej ročnim delom. Pripovedujejo o sv. Bernardu, da je videl nekega dne redovnika, ki je pri težkem delu vedno molil; svetnik mu je na to rekel: Moj brat, vedno tako delaj, kaker zdaj delaš in bodi vesel; zakaj ako boš tako delal, ne boš imel vic po smerti. Sv. Bernard je pa tako tudi sam delal, kaker pripoveduje pisavec njegovega življenja 1 : „Z rokami je delal, v duhu pa je bil zbran v Bogu/' 2 Ni opuščal zunanjega truda, ali ta čas je bil pri Bogu v duhu. In tako mora delati vsaka redovna oseba, ko dela vababat. i Lib. 3. c. 1. 2 Totus exterius laborabat et totus interius Deo , « •• • paziti in vedifei, ako spolnjujejo vse njene za¬ povedi v samostanu; kaj namreč pomagajo za¬ povedi, ako jih pa podložni ne spolnjujejo, in zato je boljše dajati malo zapovedi, ketere spol¬ njujejo, kak er pa veliko, ketere zanemarjajo. Keder vidijo podložne, da se predstojnica malo meni. spolnjujejo ali ne, kar jim naloži, se prav lahko malo menijo za vse, kar jim reče. Skerbi, da bo vsaka redovnica opravljala svojo službo; vari se pa, da se ne boš preveč mešala v nji¬ hovo službo, še bolj pa se vari, da ne boš vpeljavala novih težav in zapovedi, kar bi se težko zdelo redovnicam, temveč skerbi. da bodo 4 f spolnjevale vsaj stare zapovedi. Ako pa najdeš, ko nastopiš svojo službo, da več ne spolnju¬ jejo kake zapovedi vodila, postavim, da ne prejemajo pogosto svetih zakramentov, da no¬ bena ne spremlja redovnice, ko gre v parla- torij ali govornico; da neketerih molitev ne Opravljajo skupaj, da opuščajo neketera spo¬ korna djanja v obednici i. t. d. kar je bilo svoj čas v navadi, ne bo nič novega, ako boš silila, da naj se zopet ravnajo po starih navadah, ker si dolžna to vpeljati po svoji moči. Skerbi pa še posebno, da ne bodo imele redovnice pri¬ jateljstva ne mej seboj, ne se zunanjimi osebami, in keder sama ne moreš zabraniti, prosi škofa, da naj to odpravijo, ker so morebiti sami do¬ volili kaki osebi, da sme hoditi v p ari ato rij, o keteri niso nič hudega mislili. Kak er hitro tedaj zapaziš, da je postalo prijatelstvo grešno in se druge pohujšujejo, naznani škofu in jih prosi, da naj prekličejo dano dovoljenje; zavoljo tega se bodo zadete osebe pritoževale in ti sit¬ nosti delale, ali za vse to se ne meni. Zakaj Nauki za predstojnico. 193 v saka predstojnica je dolžna skerbeti bolj za dušo kaker pa za telo svojih podložnih. Mimo¬ grede še opomnim, da ne pusti po več redovnic spati v eni postelji. Dalje skerbi, da ne bodo nosil e samostanske dekle redovnicam ne pisem, ne nespodobnih novic, in ke bi prinašale take reči, jih precej odpravi iz službe. Glej tudi, da bodo hodili v samostan samo tisti moški, ki so res potrebni za samostan. Pater v Jernej od sv. Karla omenja v svoji knjigi „Sola resnice" 1 cerkveno odločbo (dekret), ki prepoveduje moš¬ kim v nunske samostane hoditi; samo tisti smejo iti. ki opravljajo taka dela. za katera so sestre lajike preslabe.- V ti knjigi pa omenja se drugo cerkveno odločbo (dekret), da prelomi klavzuro, ki vodi v nunske samostane dečke, vsake starosti in zapade cerkveni kazni (cen¬ zuri). 8 Skerbi še dalje, da hote imele kapitelj pogreškov®; na teh shodih ali kapitelj ni h ostro grajaj naj bolj navadne pogreške, posebno pa razvade, ke bi zapazila, da jih hočejo vpeljati v samostan. Ni ravno treba, da bi pridigala zbranim redovnicam, povedati pa vender moraš, kar si dolžna in sicer jasno. f r 3. A ko hočeš, da bodo druge spolnjevale sveto vodilo, ga moraš naj prej sama spolnjevati ] u drugim lep zgled dajati. Sv. Jožef Kalasancij namreč pravi: ..Gorje predstojniku, ki zida z besedo in podira se zgledom! w Predstojnica Je postavljena na svečnik, kjer jo vsi vidijo. Kako bo mogla terjati od podložnih, da naj hodijo k skupni molitvi, v kor k brevirju in i Avvert. 30. § -J. — 2 Piacenzi 1014. 6. .tun — « Napoli 1590. 22. ■‘uart. — * Cfipitulum c.ulparuin, shod redovnih oseb v posebni sobi, kjer 55 ? vsaka očitno obtoži svojih 'očitnih pogreškov, jih obžaljtije; pndstoj- posvaH in pokoro nalogi. Preštavljavee. n. • ib 194 Sedmo poglavje. drugim skupnim opravilom, ako sama dostikrat ne pride? Se govoriti si ne bo upala o ti reci. in ke bi tudi kaj rekla, jo bodo malo poslušale sestre, ker bodo gledale bolj njen zgled kakor pa njene besede. Zato se marljivo vdeležuj vseh skupnih opravil, posebno pa molitev, ker si ti bolj potrebna kaker druge sestre in ker po¬ trebuješ dvojne hrane za se in za podložne. Mej molitvijo posebno prosi Boga razsvetljenja in pomoči, da boš mogla dobro opravljati svojo službo. Skerbi tudi, da boš z drugimi brevir molila v koru in v obednici pri obedu, ker bi lahko nastal nered, ke bi tebe ne bilo zraven. / Glej, da ne boš imela nobenih posebnih jedi, pijač, oblek, pohištva v sobi; zato povej oskerb- uici, da naj za te ravno skerbi kaker za vsako drugo sestro lajiko in ne bolj. Zakaj, ako boš rabila predstojništvo v svojo zložnost, ali za svoje sorodnike, bodo druge čudno gledale in tudi godernjale. 4. V samostanu vladaj sama in ne druge, ker je težko za redovnice in pa tudi nered je v samostanu, kjer morajo poslušati osebo, ki ni predstojnica. Zato se ne ravnaj vedno po svetu ene same sestre, slabši pa bi bilo, ke bi zapovedovala sestra lajika. V važnih rečeh se naj prej priporoči Bogu, nato se posvetuj, pa ne samo z eno sestro, potem pa stori, kar se ti bo boljše zdelo, vedno pa se oziraj, kar ti je večina sester svetovala. Glej tudi, da se boš se vsemi enako obnašala in ne razločka delala mej sestro in sestro razen bolnih sester ali pa iz kakega pravičnega vzroka. Keder deliš službe, se ne ravnaj po svojem nagnjenju ali obziru, temuc po kerščanski modrosti, ker boš morala Nauki za predstojnico. 195 odgovarjati Bogu tudi o tem, ako bi nastala zmešnjava zavoljo tega. 5. Bodi ponižna in prijazna se vsemi in uikedar ne pozabi, da si kaker predstojnica dekla vseh drugih sester; zato se vari. da ne bos prevzetno vladala samostana. Zakaj, ne z ostrostjo, temveč s ponižnostjo in krotkostjo si boš pridobila serca svojih podložnih, ki bodo rade poslušale tvoje nauke in opomin je vanje. Sv. Marija Magdalena Paciška namreč pravi: »Ljubezen in zaupanje so vezi, ki vežejo serca podložnih (s predstojnico), prevzetnost pa pre¬ reže te vezi. u Ako ne boš prijazna, bodo zgu¬ bile sestre zaupanje do tebe in se ne bodo upale ti razodevati svojih potreb in nadlog, ne prositi potrebnega dovoljenja in ti naznaniti neredov v samostanu in tako bo nesrečno tvoje vladanje. Zakaj, samo dobrega serca biti, ni še zadosti, ako boš namreč ostro ravnala z dru¬ gimi, bodo vse bežale pred teboj, temveč treba, da jih rada poslušaš, keder pridejo k tebi in sicer brez razločka, drugače ti bodo neznani neredi v samostanu in jih ne boš mogla po¬ praviti. Ke bi bila ketera nekoliko prisiljeno pokorna, oserčuj jo in bodo ž njo še bolj pri¬ jazna. Keder moraš razdeliti službe, ali naložiti kak opravek ali pa prepovedati kako stvar re¬ dovnicam, ne zapoveduj pod pokorščino, ako ni res prave potrebe, kar se pa redko zgodi. Vari se, da ne boš vedno zapovedovala in kričala; govori rajši kaker da bi prosila na primer: Prosim vas, sestra, storite mi to reč, sto- rite mi to iz ljubezni, mi bote storili to do¬ broto i. t. d. Sploh skerbi, da te bodo sestre ljubile in se ne bale. in o keteri veš. da ne 196 Sedmo poglavje. more nositi deset kilogramov, ne nakladaj ji dvajset. Zelo krotka pa bodi, koder svariš; sv. Ambrož namreč pravi: „Več koristi ljubeznivo posvariti, ker tako spozna krivi svoj pogrešek, kaker pa ostro očitati, ker ga tako delaš ne¬ voljnega; treba da te ima posvarjen za prija- tela, ne pa za sovražnika.“ l In sv. Janez Lvri- zostom pravi: ,,Hočeš posvariti svojega brata? Ako ga hočeš precej ozdraviti, joči. opominjaj ga, objami njegove noge in se ne sramuj ga tudi poljubiti, ako treba /' 2 Glej tedaj, da bos pervič posvarila zelo prijazno in skrivaj, in dasiravno bi morala kak očiten pogrešek tudi očitno posvariti, posvari vender skrivaj sestro, ki ga je storila, in sicer tako, da boš z ene strani pohvalila njene dobre lastnosti, z druge, strani pa jo posvarila; reci ji. da naj ne bo ne¬ voljna, ako bi jo očitno posvarila, ker je po¬ trebno za samostansko družino. O koliko bolj koristi tako krotko svarjenje, kaker pa ostro in terdo! Keder je predstojnica krot ka, vodi* svoje podložne na svilnati niti. Redovnice te kličejo in imajo za mater, tudi ti moraš ž njimi ravnati, kaker mati s hčerami, prav ljubeznivo. Posebno prijazna in previdna bodi se starimi sestrami ; zakaj sv. Gregor pravi 0 , da treba oster biti z mladimi keder treba, stare pa treba pro¬ siti in jim prijazno reči na primer: ..Moja sestra, vi veste, da vas Častim, prosim vas, ne ravnajte zoper to zapoved. Me stare moramo dajati lep 1 Plus proficit junica eorreptio, q'uam accusalio tnrbulenta; illa pudorem iucuf.it. hacc indigu ati on eni movel. Ainicmn niagis te, qui corri- pitur, credat, quam inimicum. In Luc. 1. 8. c. 17. — 2 Vis fcatrem corri- gere 'i Lacrvma, exliortare. coinpreliendo pedos, ose.nlari non erubescas, si modo vere inedere vis. Ad pop. Antich. hom. .'5. —■ :1 luvenes ple- rumque severitas admonitionis ad profectum dirigit, senes vero depre- catio bJaniia. Past. p. '6. adm. 2. Nauki za predstojnico. 197 zgled mlajšim.,, V časi boš morala čakati tudi po več tednov in mesecev pripraven čas. da bo koristilo posvarjenje. A ko daš zdravilo bol¬ niku o pravem času. ozdravi, o ne pravem času zavžito ga pa vinori. V časi treba tudi zamižati in se delati kaker da ne bi videla pogreška. keder je namreč majhen, drugim neznan in zato brez pohujšanja za druge. Mnogo reči moraš pa Bogu izročiti in 'ga prositi, da naj on sam popravi. Sv. Frančišek Šaleški namreč pravi, ko govori posebe o starih redovnicah: Na stare se treba ozirati; zakaj te se ne morejo tako lahko navaditi, ker niso več tako gibčne in kite njih duha in telesa so že oterpnele . 1 Keder so pa pogreški drugim v pohujšanje, treba go¬ voriti; zakaj, ako boš molčala, ali se delala kaker da ne bi videla in sicer zato, da ne bi se zamerila dotični osebi, se boš pa Bogu za¬ merila. Pri neketerih grehih kaker je grešno prijatelstvo ali sovraštvo, pa ne smeš čakati, temveč precej jih moraš odpraviti; zakaj, kolikor bolj boš odlašala, toliko bolj težko jih bos po¬ pravila. Svari krotko, kaker sem že rekel, keder pa vidiš, da s krotkostjo nič ne opraviš, posvari ostro, kaker pravi sv. apostelj Pavel: Prepričuj, prosi, svari .“ 2 Predstojnica mora imeti medeno serce, ko občuje z drugimi in železne persi, ko hoče odpraviti razvade in vstaviti pešanje pra¬ vega redovnega življenja. Vodilo sv. Avguština predpisuje predstojnikom, da morajo ostro in ljubeznivo postopati se svojimi podložnimi. Neki pisatelj pravi, da imajo neketere osebe kaker kamen terdo serce, ki ne čuti, ako ni ranjeno ; keder tedaj ne pomaga lepa ne ostra beseda, i Libr. 4. letter 7. — 2 2. Tim. 4, 2. 198 Sedmo poglavje. kazni, naloži pokoro, ako treba, tudi veliko za velik greh. Sv. Bonaventura pravi . 1 da se ne loči slab red od dobrega, kaker da ne bi bilo v dobrem, ostrem redu pogreškov; zakaj v vsakem samostanu so ljudje, ne pa angel ji; ali v slabem samostanu ne svarijo pogreškov kaker v ostrih, kjer jih grajajo in tudi kaznujejo. Glede pokore ali kazni te pa prosim, da ne nalagaj pervic velike pokore, ako- ni neobhodno po¬ trebno tako poboljšati sestro ali pa za zgled drugim; zakaj velika pokora ali kazen je po¬ dobna razbelenemu železu, s keterim zdravijo zdravniki samo neozdravljive bolezni, kakeršna je rak. Drugič ne kazni v jezi. temveč se prej priporoči Bogu, na to se posvetuj z drugimi, in šele potem kazni. Ne kazni pa in ne svari v jezi; zakaj v začetku se ti bo zdelo prav, precej ponižati prevzetno in prederzno sestro, ki te neče poslušati; o takrat ne posvari, ker boš lahko posvarila iz jeze, kar bo pa malo pomagalo, ker si bo mislila, da jo svariš ne iz ljubezni, temveč iz ne volje. Ravno tako ne koristi svariti, keder je podložna sestra nevoljna ali zelo nemirna; zato čakaj, dokler se ne po¬ leže nevolja v tebi in pri drugih, potem še le posvari, kaker se spodobi. Ako moraš bolj ostro oosvariti, ne pozabi vina in olja; hočem reči, veder si posvarila sestro, reci ji, da jo ljubiš, in da si jo opomnila samo v njeno korist. Ke¬ der se ti pritožijo čez kako sestro, je ne smeš precej posvariti in kazniti, temveč se moraš prepričati, koliko je resničnega; zato vprašaj še druge in potem še le jo opomni; zakaj več¬ krat se zgodi, da spregledamo kako stvar in 1 De sex alis c. 3. Nauki za predstojnico. 199 imamo za velik greh, kar pa v resnici še majhin ni. Neketere predstojnice precej vse verjamejo, precej posvarijo in kaznujejo, zato je pa tudi v samostanu polno zmešnjav in nemira, ker je stvar v resnici drugačna, kaker pravijo. Bog te pa vari. da bi se maščevala kaker predstojnica nad kako sestro in sicer zato, ker je bila zoper tvojo izvolitev za predstojnico, ali glasovala zoper tebe, ali slabo o tebi govorila. Vari se, pravim, ke bi jo zavoljo tega kaznila ali poni¬ ževala; zakaj, to bi bilo zelo graje vredno po¬ hujšanje. S tako, ki ti je bila nasprotna, moraš še bolj častitljivo občevati in ji prednost dajati v vsaki reči, ki ni zoper tvojo vest. Ako se boš tako ravnala, boš prijetna Bogu in samostanu boš prav lep zgled dajala. 6. Keder te prosijo dovoljenja sestre, jim ne dovoli nobene reči, s ketero bi vpeljala kako razvado, ketere bi se še druge poprijemale, ali pa se zato pritoževale. Takih reči ne smeš dovoliti, temveč jih moraš odločno prepovedati in se ne ozirati na prijatelštvo, hvaležnost ali na drugi ljudski obzir; zakaj drugim vstrezati in svojo dušo pogubiti, ni ljubezen, temveč ne¬ umnost. Drugači se pa moraš ravnati glede pametnega dovoljenja ali polajšanja (dispenze), s keterim ne boš škodovala drugim. Take reči rada dovoli, ker drugače ne bodo sestre spol¬ njevale vodila v mnogih rečeh in zato bodo grešile, ker nimajo dovoljenja. Zato imajo pred¬ stojnice pravico polajševati ali dispenzirati sveto vodilo v neketerih rečeh, ker je večkrat tako polajšanje potrebno in koristno. 7. Glej, da bodo sestre preskerbljene se vsemi potrebnimi rečmi, posebno pa s hrano in 200 Sedmo poglavje obleko. A ko je samostan vbog in ne more dosti dajati, skerbi. da bo vsaj to malo dobro pri¬ pravljeno. Sv. Antonin pravi, da ni brez velikega greha predstojnik, ki ne daje podložnim po¬ trebnih reči, ketere bi lahko dajal, ker je vzrok, da vsak za se skerbi, kar je pa prepovedano . 1 O moj Bog. kako grozovita je ona predstojnica, ki iz nicemernosti zida, ali cerkev po nepotrebnem lepša, samostanska družina pa nima potrebnih reči! Neketeri samostani imajo lepe dohodke, vboge redovnice pa nimajo potrebnih reči; ker pa ne morejo vse terpeti, si neketere presker- b ujej o. kaker vedo in znajo, naj bo že po pra¬ vici ali krivici; opuščajo molitev, prejemati svete zakramente, da delajo ta čas in tako se zgublja pervotno redovno življenje. Zato te prosim, da bodi bolj radodarna kaker pa skopa se svojimi duhovnimi sestrami in jih preskerbuj s potreb¬ nimi rečmi, ako zahtevaš od njih, da naj na¬ tančno spolnjujejo sveto vodilo. Vari se tedaj napravljati novih in nepotrebnih reči, da ne boš lepšala poslopja iz kamena in lesa, duhovnega pa zanemarjala. Posebno pa skerbi za bolne sestre, da bodo dobro strežene in preskerbljene se zdravili in hrano, in lajšaj njihovo bolezen, kolikor moreš; zakaj perva skerb predstojnice mora biti za bolne. Bog sam je priporočil sv. Tereziji, da naj pridno skerbi za bolne . 2 Kaker hitro tedaj zveš, da je obolela kaka sestra, jo precej obišči, hitro pokliči zdravnika, ako treba, in naroči drugim, da naj ji strežejo. Mej bolez¬ nijo pozveduj, ako je dobro Strežena in jo tudi sama pogosto obiskuj. Ali sv. Leonard Porto- mavriški pravi, da naj ne bodo preveč priza- 1 P. 2. tit. 9. c. 5. § 3. — 2 Bibeita 1. 4. c. 11. Nauki za predstojnico. 201 nesljive predstojnice z nekeferimi redovnicami, ki hočejo o vsaki še tako majhini bolezni po¬ sebno postrežbo in biti oproščene kora in drugih skupnih opravil, ker bi bilo to lahko pohuj¬ šanje in pa razvada v samostanu. To velja za skerb časnih reči, veliko bolj pa mora skerbeti predstojnica za dušo. Zato skerbi, da hote oprav¬ ljale letne duhovne vaje osem ali deset dni v molčanju in premišljevanju. Za vodnika duhovnih vaj poišči koliker moreš dobrega duhovnika; tudi ke bi ga morala od daleč poklicati; za stroške se ne zmeni, ker so bolj porabljeni v božjo čast kak.er pa za godbo, olepšavo in gostije. Zato prosi tudi svojega škofa, da naj t.i preskerbijo dobre duhovnike za duhovne vaje. Najbolj pa skerbi, da bodo imele redovnice svojega nenavadnega spovednika (vsaj dvakrat ali trikrat na leto), keteremu se morajo vse re¬ dovnice saj predstaviti, ako se nočejo pri njemu spovedati, kakor je odločil papež Benedikt XIV . 1 Nikar ne misli, da redovnice ne potrebujejo nenavadnega spovednika, ker" ga nobena ne poželi. Zakaj večkrat se zgodi, da ravno tisti ne prosi, ki ima največjo potrebo. Redovnice, pa zato ne prosijo nenavadnega spovednika, da ne bi izdale svoje slabe vesti, in ko se spove¬ dujejo pri navadnem spovedniku, prejema ena ali druga nevredno svete zakramente. O kako težek odgovor bodo dale neketere predstojnice zavoljo te nemarnosti! Prosim te. ne bodi ne¬ marna tudi ti v ti reči, in keder pride nenavadni spovednik, ali navadni pa na novo, povej jima, kaj bi bilo najboljše za pravo redovno življenje, da se bota vedela potem ravnati. Se bolj ti 1 Bulla „Pnstoralis eurae. u 202 Sedmo pogiavje. priporočam skerb, da se bodo opravljale svete maše v vaši cerkvi pobožno in s častjo. V eni knjižici sem že omenil, da niso brez smert- nega greha mašni ki, ki zelo hitro opravljajo sveto mašo (neketeri porabijo komaj četert ure) zavoljo velike nečasti do te presvete daritve in zavoljo velikega pohujšanja ljudi. O kako so graje vredne one redovnice, ki kličejo take nevredne mašnike, ketere naj bi zapodili iz vsake cerkve, in so pri takih, prav hitro oprav¬ ljenih mašah zato, da bi bile pri več mašah. Morebiti se v nobeni cerkvi toliko hitrih maš ne opravlja kaker ravno v nunskih cerkvah. In zakaj ? Zato, ker hočejo redovnice kratke maše. Oj kak nered, ponavljam, oj kaka sra¬ mota ! Skerbi tOjdaj, dokler si predstojnica, da ne bodo maševali taki brezbožni mašniki, ki prehitro opravljajo sveto mašo. Več pobožnosti prinaša ena sveta maša, pobožno opravljena, kaker pa sto hitro in z nečastjo opravljenih. 8. Naj še nekoliko spregovorim o nunski godbi in petju. Petje v cerkvi je samo na sebi dobro, ker se tudi s petjem Bog časti, ali meni se zdi, da pojejo redovnice bolj iz ničemernosti in bolj hudobnemu duhu kaker pa Bogu na čast.* Pa mi bo ketera rekla: Kaj hudega je peti? Kaj hudega je peti? Odgovarjam, pervič zapravljaš čas, zakaj godba je umetnost, ketere se moraš učiti in še dalje uriti, ako hočeš, da bo prijetna. Drugič je petje vzrok sto in sto raztresenosti, ničemernosti, motenja in nečasti v cerkvi. Kaka nečast je, postavim veliki, teden pri brevirju v neketerih nunskih cerkvah, kjer * Tu govori svetnik o italjanskem cerkvenem petju svoje dobe ; pri nas ni takih razvad. Prestavljavec. Nauki za redovnico. 203 )ojejo redovnice berila (Fectiones)! V cerkev kodi gospoda, ne iz pobožnosti, temveč zato, da bi slišala peti to ali ono redovnico in jo na koncu pohvalila, dobro, dobro, kaker v gleda¬ lišču. Ob enem vpije tudi hudobni duh: „Dobro, pojte še dalje.“ Sv. Leonard Portomavriški namreč pripoveduje, da so večkrat slišali v cerkvi besede ,dobro* ko je pel neki redovnik v meniški cerkvi; zavoljo te hvale je redovnik še bolj pel iz prazne časti, pa tudi besede: dobro, pojte, pojte, so slišali; ali na koncu je bila cerkev polna dima in smrada in iz tega so spoznali, kedo je hvalil tako petje. Misliš, da spodbada redovnica ljudi k pobožnosti, ko poje sama (solo) pri figuraljni maši? Jaz mislim, da ne; k skušnjavam spodbada, ne pa k pobožnosti. Tretjič zavoljo petja lahko zgubi redovnica Boga; ker jo učijo peti moški in večkrat mladi; v takem društvu pa ni težko pasti v satanovo skušnjavo. Zavoljo tega pa ne misli, da ne maram za godbo, m ari več draga mi je in dokler sem bil mej svetom sem se ž njo mnogo bavil (boljši bi bilo, da bi ta čas Boga ljubil). Zoper koraljno petje nisem, tudi ako ga spremlja godba, samo da je res koraljno petje in da poje vsa samostanska družina. Nespodobi se pa, pra¬ vim, ako poje v cerkvi samo ena redovnica (solo) in jo spremlja godba. Zato glej, da ne boš vpeljala figuraljnega petja, ako je pa že vpeljano, ga odpravi, ako moreš: ako pa ne moreš, odpravi vsaj, da ne bodo moški pouča- vali redovnic v petju. 9. Slednjič skerbi, da bodo imele sestre lajike priložnost prejemati sveto obhajilo, oprav¬ ljati premišljevanje in kako drugo pobožnost; 204 Sedmo poglavje. drugaei se ne toži. da so nepokorne, prevzetne in nepobožne. A ko jim namreč ne daješ pri¬ ložnosti rabiti pomočkov, da bi dobile po¬ božnost, kako bodo pobožne? Prosim te še tudi, da opomniš sestre, ko si jim razdelila službe, da naj vsaka prebere nauke in dolžnosti svoje službe, k e ter e omenjam v ti knjigi, da bo vsaka v-edela svoje poglavitne dolžnosti in kako se mora obnašati. Nauki za namestnico predstojnice. L Kaker namestnica predstojnice (vikarija, prefekta . . .) imaš dolžnost splošno gledati na ves samostan, posebe pa še na sestre lajike in zato moraš pogosto obiskavati delavnice, ako spolnjujejo svojo službo. 2. Bodi zelo prijazna se vsemi sestrami in rada poslušaj vsako, ki k tebi pride v svoji po¬ trebi. Mnoge redovnice si ne upajo razodevati svojih potreb predstojnici in zato bodo k tebi hodile. Keder bi k tebi prišle, jih nagovarjaj, da naj brez strahu povejo vse, kar potrebujejo kar jih teži ali nemirne dela. in jim pomagaj koliker moreš; keder pa ne moreš, se oberni na predstojnico, ker si ne smeš jemati več j) ra vic kaker jih imaš, ko nisi nič drugega kaker pomočnica predstojnici in od nje si odvisna v vseh bolj važnih rečeh. Nauki za učiteljico novink. 1. Učiteljica novink mora biti zelo modra in previdna; zakaj vsa sreča v samostanu je odvisna od odgoje novink, ki bodo ob svojem času vladale samostan. Mnogo naukov, ketere dajem zgoraj predstojnici, velja tudi za te. po- Nauki za učiteljico novink. 205 stavim, da moraš dajati lep zgled v vseh čed¬ nostih. ketere priporočaš svojim novinkam; da ne smeš ene rajši imeti kaker druge, da bi jo namreč vedno hvalila, ali vedno pri sebi imela, ali ji darove dajala, ker bi druge zamerile in nevoljne bile. Novinke opominjaj, pa krotko in nikedar iz ne v olje; zato prebiraj kar sem pred¬ stojnici rekel v 3. 4. in 5. številki. Svari tudi novinke, pa bolj ostro kaker predstojnica; in vsak pogrešek moraš posvariti. 2. Razen naštetih naukov, sta še dva po¬ sebno važna za tvojo službo; pervi je. da si zelo previdna, in ne tirjaš vsega naenkrat od novink, ki so še mlade in slabe v duhovnem življenju. Treba tedaj da jih počasi vodiš po poti popolnosti in po njih močeh. Zgoraj sem že rekel, da ne smeš imeti ene rajši kaker druge, ali modrost .tirja pa tudi, da se ne vedeš se vsemi enako. Zakaj neketere so bolj boječe; 'ž njimi moraš biti še bolj prijazna: druge so prevzetne in svojeglavne, s takimi moraš biti pa ostra. Neketere so preveč sramežljive in. so v nevarnosti, da ne bi tudi pri spovedi za¬ molčal« 1 grehov; druge so pa žive in imajo nagnjenje do oseb; take so v nevarnosti ži¬ veti v nevarnem pri jatelstvu. Ravnaj tedaj se vsako novinko po njenem značaju, po njenih pogreških, da jo boš obvarovala nevarnosti v hudo, do k e te rega ima naravno nagnjenje. 8. Drugi nauk je, da ne smeš nigdar pus¬ titi. da bi imele novinke prijatelstva se ses¬ trami ali gojenkami in še veliko manj mej seboj;: zato jih ne pusti, da bi same hodile po samo-, stalni brez tebe ali kake druge; prepovej jim brati posvetne knjige, ničemernost v noši. po^ 206 Sedmo poglavje. sebno pa dopisovanje se sumljivimi osebami. Sv. Leonard Portomavriški pripoveduje, da je živelo v samostanu dekle, ki se je seznanilo po pismih z nekim mladeničem, in v mislih smertno grešilo. Sram ga je bilo razodeti ta greh pri spovedi-, nevredno je prejemalo svete zakramente; slednjič je zbolelo in nespokorno vmerlo. Po smerti se je prikazalo svoji teti in ji reklo : „Ona, ketero ste tako varovali, je zdaj oogubljena zavoljo enega samega greha v miš¬ ih storjenega pa zamolčanega pri spovedih.“ Ko je izgovorila te besede, je zginila. Zato na¬ govarjaj svoje novinke, da naj se spovedujejo vseh svojih grehov in sicer razločno; povej jim kakšen žalosten zgled, kakeršnega sem ravno povedal. Povej jim kako versko resnico na pri¬ mer: Prej ali pozneje moram vmreti; kedo izmej nas ve, kedaj bo sodnji dan; vsake reči je enkrat konec; nesrečna je, ki je pogubljena itd. Nagovarjaj jih, da naj častijo Kristusovo tr¬ pljenje in njegovo Mater božjo, ako hočejo postati svete. 4. Nar bolj jih nagovarjaj, da naj spolnju¬ jejo sveto vodilo, ketero jim moraš pa dobro razložiti; zakaj to je tvoja perva dolžnost, ker je spol n je vanj e svetega vodila edina pot za redovnico, na keteri more postati sveta. Nauki za oskerbnico. 1. Varovari se moraš dveh reči. da ne boš s zapravljiva in preveč varčna. Kar se tiče per- vega pogreška, ne smeš za redovnice, če bi ti bile tudi bolj nagnjene zato več izdajati kak er smeš, da ne bo imel škodo tvoj samostan. Glede drugega pogreška se varuj prevelike varčnosti, Nauki za oskerbnico. 207 da bi te zato imele za dobro gospodinjo; na koncu svoje službe bi morebiti zapustila veliko denarja ali zavoljo tega bi terpele tvoje duhovne sestre. Skerbi tedaj, da bos vse preskerbovala s potrebnimi rečmi, koliker moreš, tudi ke l>i imele tvoje duhovne sestre letne dohotke za svoje potrebe: keder bi keteri manjkala kaka potrebna reč, kaker obleka, zdravila v bolezni, preskerbuj vsako s potrebnimi rečmi; zakaj redovna ljubezen ti rja, da jih preskerbuje sa¬ mostan s potrebnimi rečmi. 2. Vari se, da ne boš zavoljo prevelike skerbi. postavim, da bi zmanjšala stroške, za¬ puščala svojih pobožnosti in postala svetna gos¬ podinja. Res je sicer, da ti nalaga tvoja služba, baviti se se zunajnimi ljudmi, delati račune, in zapisavati v knjige take in enake reči, in zato ne moreš biti vedno kaker druge v koru in pri drugih skupnih pobožnostih, vari se pa vender, da se ne bos nepotrebno pogovarjala; opravke pa odloži na drugi dan, ako smgš, da boš mogla ta čas opraviti svoje molitve, pristopiti k sv. obhajilu, sprašati svojo vest in tudi nekoliko brati iz pobožne knjige. Ne Bog, ne samostan ne zahtevata od tebe, da bi morala biti raz¬ tresena zavoljo samostanske postrežbe. 3. Vari se tudi, da se ne boš prepirala s posvetnimi ljudmi zavoljo cene ali plačila de¬ lavcev, kaker delajo branjevke, temveč, kaker se spodobi redovni osebi. Se slabši pa bi bilo. ke bi prideržala za se, kar bi si prihranila z varčnostjo, kaker plačilo za svoj trud. Zakaj, kar zaslužiš, ni tvoje, temveč samostansko ; in zato ni tvoje, temveč samostansko, kar prihraniš z varčnostjo, naj bo že po pravici ali krivici. 203 Sedmo poglavje. Nauki za zakristanko. 1. Zelo časti svojo službo, ker te spomi¬ njajo ljubezni tvojega Ženina vse reči: hostije, mašna obleka, sveta posoda, korporalji. kelihne rutice, sveče in cvetlice. S temi rečmi ravnaj tedaj pobožno in zbrano; večkrat obujaj dober namen, s temi rečmi častiti presveto Rešuje Telo. Keder greš mimo presvetega Rešuj ega Telesa, vselej lepo do tal poklekni. 2 . Spodobno se obnašaj z duhovniki in posebno pa še z mežnarji, s keterimi se nikedar prijazno ne pogovarjaj', temveč samo o rečeh, ki so potrebne za cerkev. Zato se vari. da ne boš onečastila kraja., v keterem je toliko svetih ol¬ tarnih reči; ne sprejemaj, ‘in ne oddajaj po njem darov in pi-sem. 3. Ako imaš pomočnico se vedi ž njo Iju- beznjivo in častitljivo; ne bodi nevoljna, ako stori kako reč, ki ti ni po volji, in še veliko bolj se pa vari, da ne boš kazala svoje nevolje z besedo ali toženjem. Kar moreš storiti, stori sama, in česar sama ne moreš, prt)si pomoči, pa vedno vljudno: Prosim vas, storite mi to do¬ broto. poterpite, in enako. 4. Posebno pa se vari nečimernosti. da bi več izdajala, kaker so navadno druge, pred teboj. Pravim ,,navadno“, zakaj, ako je ketera;preveč izdajala, je ne smeš posnemati: taka bo veliko let terpela v vicah zavoljo te nečimernosti (ako se bo rešila pekla) in ti bi ji hotela delati društvo? Glede tega beri. kar Sem rekel zgoraj v devetem poglavju § 2. št. 7. Prepričana bodi, da boš dala oster odgovor Bogu. ke bi vpeljala ali pa obderžaht razvado, zavoljo ketere se bo sto in sto grehov storilo. K sklepu ti še pripo- Nauki za vratarico. 209 ročam vse. kar priporačarh oskerbnici, namreč, ne misli preveč na svojo službo, da ne boš za¬ voljo nje raztresena. Ako boš vse delala za Boga in ne za ničemernost, bo vse dobro. Nauki za vratarico. 1. Na poiti se ne mudi brez potrebe, ali iz lenobe. Prost čas porabi za delo ali duhovno branje, ali pa bodi vsaj zbrana v Bogu. in poglej večkrat kako sveto podobo. Keder odpreš porto, pobesi oči. ako nočeš, imeti sto in sto pregreškov in skušnjav. 2. Ne paši lenobe, pa tudi ne zanemarjaj svoje službe, odperati namreč porto ali klicati re¬ dovnice. kaker hitro jih kličejo. Take nadležnosti vsakikrat daruj Bogu in ti bo koristilo več, kaker molitev. Vedi pa, da ne smeš brez greha pokli¬ cati redovnice, k e, bi prišla kaka oseba se slabim namenom in bi hotela govoriti ž njo, ker bi se vdeležila ptitjega greha. Takrat odločno odgo¬ vori, da je dotična oseba zadecžana in ne more priti. Ravno tako se ravnaj glede pisem, ketera prinašajo v samostan, ali pošiljajo iz samostana sumljive osebe. Vsako pismo, ketero dobiš, nesi gospe j materi, predstojnici ali pa zato odločeni redovnici, kaker je navada v vseh dobrih sa¬ mostanih. Ako bi se zato pritožila ena ali druga oseba, nič ne de; boljše bo za te, da se Bog ne bo pritožil čez tebe. Ke bi se pa ne upala tako delati, odpovej se službi, da ne boš v nevarnosti, pogubljena biti. 3. Pazi, da bodo ob določenih urah za- perta vsa vrata zunanja in znotranja; glej tudi dobro, da ne bodo hodile skozi porto v sa¬ mostan stvari, ki bi lahko škodile redovnicam, II. 14 210 Sedmo poglavje. kaker dečki, psički, nespodobne podobe in druge enake reči.— Oh. kake graje je vredno, da je v neketerih samostanih p o rta (klavzura) odperta, in se posvetni ljudje (moški in ženske) pogo¬ varjajo in smejejo z redovnimi osebami! Keder bi kaj takega zapazila, hitro zapri porto. Tvoja služba je, ne samo, porto (vrata, okno. kolo [vreteno] pri klavzuri) od p e rafti in zaperati, temveč tudi skerbeti, da ni nobenega nereda na po rti. Nauki za strežnico bolnih. 1. Tvoja služba je zelo težavna, pa tudi zelo zaslužljiva, ako jo dobro opravljaš; da jo boš pa dobro opravljala, si misli v bolniku Jezusa Kristusa, ki pravi, da storiš njemu, kar bolniku storiš: „Bolan sem bil, in ste me obiskali.“ Zato skerbi. da boš stregla bolnikom, pervič koliker moreš, z veliko ljubeznijo. K e bi zavoljo bolnikov kakšenkrat opustila pridigo, sveto mašo ali druge pobožnosti, ne bodi zato nemirna: zakaj, veliko več si boš zaslužila s postrežbo bolnikov. Vsmi- lijo naj se ti, ker terpijo, postrezi jim, koliker moreš; ako pa ne moreš ali ne smeš, ker bi jim škodilo, kar želijo, jih vsaj potolaži. Tu pa tam jim daj kak lep nauk, spominjaj jih naterpljenje Kristusovo, beri jim iz kake pobožne knjige, ako jim je drago: vari se pa, da ne boš očitala bolnikom, da so sami krivi svoje bolezni, ker so bili nezmerni v jedi, ali pa, ker so bili pre¬ dolgo na vertu. Glej, da ne boš nikoder čmerna in nevoljna pri bolnikih in jim še povečala bo¬ lečin. Keder kako osebo zelo glava boli, reci, ko jih več pride obiskat svojo bolno duhovno sestro da naj gredo iz sobe, ali pa naj vsaj prav tiho govorijo. Dalje skerbi za potrebna Nauki za strežnico bolnih. 211 zdravila., in ako bi jih ne hotela bolna sestra, jo opomni, da mora poslušati zdravnika, in ke bi se še vstavljala, pokliči predstojnico ali kako drugo sestro, do ketere ima večje zaupanje, da jo bo pregovorila. 2. Drugič strezi bolniku prav ponižno, tudi če bi bila bolna sestra zadnja lajika v samo¬ stanu. in se ne sramuj ji postreči v vsaki po¬ trebi. Zakaj taka postrežba je najbolj imenitna za redovno osebo in svetne ljudi. Tretjič bodi poterpežljiva v postrežbi, dokler je sestra bolna ali še bolehna. V dolgi bolezni se naveličajo* streči samo osebe, ki so majo goreče, ne pa, ketere zelo ljubijo Jezusa. Oetertič moraš biti krotka; zakaj lahko se zgodi, da se bo bolna oseba tožila čez tebe v zahvalo za postrežbo ; mirno poterpi, in naj se ti vsrnili, ker veliko terpi. Neketere osebe so tako občutljive, da ne morejo poterpeti. in so precej nevoljne, ako se bolnik le malo potoži. Ako si tudi ti taka, od¬ povej se službi, da ne bota injela škode ti in bolnik. Nek brat lajik Jezusove družbe je na¬ vadno rekel, keder so se tožili bolniki čeznj: „Odpustite mi, ker sem neroden", in jim je še dalje stregel, iu sicer ravno tako pridno in ve¬ selo kaker prej; tako moraš delati tudi ti. 3. Vari se pa, da ne boš mislila, da se bolnica bolno dela in se veliko bolj vari reci bolnici, da je bolna samo v domišljiji. Keder je bolezen nevarna, ne prikrivaj bolnici, temveč ji razločna povej rekoč : „Moja sestra, ti si ne¬ varno bolna, pa še je upanje ; zdi se mi, da te Bog hoče imeti pri sebi v nebesih. Vem, da si že pripravljena, ali ako imaš še kaj na vesti, ne odlašaj; bom poklicala spovednika, zakaj 212 Sedmo pogiavje. sveti zakramenti pomagajo za dušno in telesno zdravje. Me bomo molile, da bi ozdravela, ali treba, da se me in (i vdamo božji volji. “ K e bi bila bolnica zavoljo tega nemirna, le poterpi. Ali bodo delale redovne osebe ravno tako kaker svetni ljudje, ki nočejo prej povedati bolniku, da je nevarno bolan, dokler ni že prepozno? O, to je obžalovanja vredna razvada, zakaj zavoljo nje je že veliko pogubljenih. Kaker hitro reče zdravnik, da je bolezen nevarna, skerbi, da bo bolnica prejela svete zakramente, posebno pa še, ke bi vedela, da ni mirne vesti. Strežnica, ki opravlja svojo službo, kaker je dolžna, je zaklad samostanu in Bogu prijetna. Nauki za svetovavke. 1. Keder te pra.šajo za kak svet, dobro prevdarjaj in poprašuj po resnici; ako bi po¬ zneje spoznala, da nisi resnice povedala ali prav svetovala, si dolžna popraviti. 2. Povej svojo misel brez strahu, kaker misliš pred Bogom, in se ne oziraj ne na pred¬ stojnico, ne na prijateljico, če bi drugače mis¬ lila. Zato predpisuje vodilo, da se je treba po¬ svetovati o važnih rečeh, in da vsaka prosto pove svoje mnenje, ker samo tako se more boljše zbrati, ali odločiti ; vse drugače se pa godi, kjer se ozirajo na ljudi ali odobravajo škodljive pogodbe, nepotrebne stroške, krivične pokore, in druge napake. 3. Keder opaziš, da se godi škoda samo¬ stanu, moraš povedati predstojnici, da popravi škodo. Keder poveš predstojnici, ne bodi ne¬ mirna, ako ne stori po tvoji volji. Vari se tudi, da ne boš nadležna predstojnici, da bi ž njo vedno Nauki za sestro lajike. >) govorila v vsaki samostanski zadevi, temveč samo v bolj važnih. i • 1 Nauki za sestre lajike. Nauke, ketere tu splošno dajem sestram lajikam, veljajo tudi njih učiteljicam, ketere imajo službo jih učiti in opominjati. Preden pa bom dal nauke sestram lajikam, hočem pove¬ dati kornim materam, kako naj se obnašajo proti sestram lajikam. Gospe korarice se vedno tožijo čez sestre lajike, da so prevzetne, nepokorne in brez pobožnosti; da kvarijo samostanske reči in jih celo dajejo svojim sorodnikom. Kedo je pa kriv, da se slabo obnašajo? Gospe ma¬ tere! Zavoljo njih so ves dan pri delu. Ko de¬ lajo sladčice in druge reči, jim ne dajo časa, da bi mogle nekoliko moliti, premišljevati, svete zakramente prejemati, obiskovati presveto Rešuje Telo, brati kako pobožno knjigo, še pri sveti maši ne morejo biti razen nedelje in praz¬ nikov, potem se pa gospe matere tožijo, da so sosestre nepopolne in brez pobožnosti. Kako bi mogle biti pobožne, ako jim jemljejo pripo¬ močke doseči pobožnost? To je terdoserčnost, ki je v samostanih zelo v navadi, kaker sem videl*; od te terdoserčnosti pa bodo od¬ govor dale predstojnica in druge redovnice, ki imajo sestre za dekle. Zdaj pa hočem govoriti še sestram lajikam. 1. Vedi, moja sestra, da je tvoj stan, stan ponižnosti in samo s ponižnostjo moraš postati sveta. Zato se moraš poniževati pred vsemi, tudi pred svojimi tovarišicami, posebno pa pred materimi. Z njimi govori spoštljivo in jim streži * Ko je živel sv. Aljfonz Marija Ligvori. 214 Sedmo poglavje. vselej, dokler nima škode samostan zavoljo tega. Keder slišiš kako besedo, ki ti ni všeč, poterpi in molči. Ke bi ostala mej svetom, ali bi se upala tako govoriti svoji gospe, kaker odgovarjaš zdaj redovnicam? Gotovo ne; zakaj pa hočeš zdaj, ko si redovnica, pozabiti kar si? Ne smeš se tedaj prevzeti, ker te kličejo sestra in sediš z drugimi za ravno tisto mizo. V sa¬ mostan si prišla za deklo in kaker taka si na¬ pravila svete obljube (profes); streči moraš drugim in sicer ponižno; zakaj z ošabnostjo streči, se ne pravi streči. 2. Opravljaj svojo službo ali delo, ketero ti nalaga pokorščina brez vstavljanja in odla¬ šanja. Zato ne glej, ali tvoje tovarišice delajo ali pa ne, sama na se glej ; zakaj koliker bolj se boš trudila, toliko več zasluženja boš imela pri Bogu. ako le delaš z dobrim namenom Bogu dopasti. Tako si boš zaslužila z delom več, kaker pa druge redovnice, ki so ta čas pri svetih mašah v koru ali pa berejo pobožne knjige v sobi. Zakaj, ko tako delaš, natančno spolnjuješ voljo božjo, v tem pa obstoji vsa svetost; in zato ne reci, da si prišla v samostan za deklo, temveč Bogu služit; zakaj Bogu služiš ravno takrat, ko delaš za samostan in redovnice. 3. Ako bi te predstojnica ne priganjala, si pa sama poišči čas, da boš molila, sveto ob¬ hajilo prejemala, da boš pri sveti maši, obis¬ kovala presveto Rešuje Telo, i. t. d. Keder si brez dela, se ne razgovarjaj in ne pohajaj kaker mnoge druge. Ker si sestra (lajika) in dolžna služiti vsem v samostanu, moraš biti zelo varčna s časom, še trenotka ne smeš zapraviti; zakaj, Nauki za sestre lajike. 215 kedo drugi ho služil, ako ne ti? In kedo ti brani, da bi ne mogla biti zbrana in misliti na Boga pri delu? Ko delaš, obujaj djnnje ljubezni in svete vzdihljaje: O moj Jezus, vsmili se me; moj Bog pomagaj mi; daj mi svojo ljubezen i. t. d. ali vsaj večkrat moli češčena marijo ali kako drugo molitev. Tako delaj, pa se ne boš več tožila, da si zapuščena, išči Boga, pa ga boš našla. Ljubi molčanje; govori, keder je po¬ treba govoriti o svojih opravkih, sicer pa se vari vsakega prepiranja in nepotrebnega govor¬ jenja. Ogibaj se, koliker moreš, sester, ki ne morejo nikedar molčati; beži pa pred nezado¬ voljnimi, ki godernjajo ali celo nespodobno govorijo. 4. Priporočam ti sveto v bost v o ; bojim se, da se veliko sester lajih pogubi, ker ne deržijo obljube vboštva, ko oskerbujejo samostanske reči; kako bi se mogle zveličati, ke bi dajale te reči svojim sorodnikom, ali pa, ke bi jih ne¬ marno oskerbovale? Zato glej, da boš pazila na samostanske reči; bodi varčna, koliker moreš in ke bi prišli tvoji sorodniki in bi ti jokaje pravili svoje potrebe, jim odločno odgovori, da se še dotakniti ne smeš samostanskih reči, ker niso tvoje, in da se nočeš pogubiti zavoljo njih. Ke bi jim hotela pomagati iz ljubezni v kaki po¬ trebi, prosi predstojnico dovoljenja. Glej tet aj, da ne boš pogubljena zato, ker si šla v samostan. i NARODNA H\ T UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000510642 Kazalo drugE knjige. 1. 9 3. 4. o. 6 . i. pogl.: O dobrotah redovnega življenja „ O pokorščini. § 1. O pokorščini sploh § 2. Dolžnosti pokorščine do predstoj¬ nikov . § 3. O pokorščini do redovnega vodila § 4. O štirih stopinjah popolne pokor¬ ščino ....... „ O redovnem vboštvu . § 1. Popolnost vboštva . § 2. O stopinjah in spolnjevanju po¬ polnega vboštva. „ O ločitvi od sorodnikov in drugih oseb § 1. O ločitvi od sorodnikov § 2. O ločitvi od svetnih ljudi in so- sester (sobratov). „ O potrobi premišljevanja za redovne osebe §1.0 moralični potrebi premišljevanja za redovne osebe . § 2. Kako treba premišljevati § 3. O brevirju ali redovnih molitvah „ O molčanju, samoti in da redovna oseba ne sme biti žalostna . § 1. O molčanju § 2. Ljubi samoto in beži pred lenobo § 3. Redovna oseba ne sme biti žalostna „ Posebni nauki za predstojnico, nainest nico, učiteljico novink, oskerbnico, za kristanko, vratarico, postrežnico bolnih Stran 1 22 22 29 41 60 74 74 89 103 103 113 125 136 149 155 156 169 184