SOMESTJA V SLOVENIJI AVTORJA dr. Ja nez Na red ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;janez.nared@zrc-sazu.si dr. Nika Raz pot nik Vi sko vi ć ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija;nika.razpotnik@zrc-sazu.si DOI:10.3986/GV88203 UDK:911.375(497.4) COBISS:1.01 IZVLEČEK So mest ja v Slo ve ni ji Namenprispevkajebilopredelitisomestjav Slovenijiinpreveriti,nakakšennačinsosetaopredeljevalado sedaj.Napodlagianalizedelovnemobilnostiprebivalcevmedobčinamiterdopolnjevanjafunkcijmedpo- sameznimicentralniminaseljismougotovili,dajeopredelitevsomestijizStrategijeprostorskegarazvojaSlovenije z nekajizjemamiustrezna,a bijobilomogočedopolnitiz boljdoslednouporabojasnihmerilzaopredelje- vanjesomestij.Analizajepokazala,dasosomestjanapodlagimobilnostidelovnesileobsežnejšainštevilnejša odsomestij,opredeljenihnapodlagidopolnjevanjafunkcij.V prihodnjebibilozatosmiselnouporabljatioba pristopa,sajtakolahkozaznamoožjaobmočjafunkcijskegapovezovanjamednaseljiv somestjukottudi z njimipovezananaselja,kijihsomestjemlahkopriključimonapodlagimobilnostidelovnesile. KLJUČNEBESEDE geografijanaselij,urbanageografija,somestja,sistemposelitve,Slovenija ABSTRACT Co nur ba tions in Slove nia Thisarticleprovidesa definitionofconurbationsinSloveniaanddetermineshowthesehavebeendefined todate.Basedonananalysisofresidents’commutingforworkbetweenmunicipalitiesandcomplementary functionsamongindividualcentralsettlements,wedeterminedthatthedefinitionofconurbationsintheSpa- tialDevelopmentStrategyofSloveniaisappropriate,witha fewexceptions,andthatitcouldbeimproved throughmoreconsistentuseofclearcriteriafordefiningconurbations.Theanalysisshowsthat,whendefi- nedintermsofcommuting,conurbationsaremoreextensiveandmorenumerousthanwhendefinedby complementaryfunctions.Inthefutureitwouldthereforemakesensetousebothapproachesbecausethis makesitpossibletodetectnarrowareasoffunctionalconnectivitybetweensettlementsina conurbation,as wellasthesettlementsconnectedwiththemthatmaybeincludedintheconurbationbasedoncommuting. KEYWORD settlementgeography,urbangeography,conurbations,settlementsystem,Slovenia Uredništvojeprispevekprejelo9.septembra2016. 51 Geografski vestnik 88-2, 2016, 51–68 Razprave RAZPRAVE 1 Uvod Izraz so mest je se v slo ven skih pro stor skih ra zi ska vah in po li ti ki po jav lja že od 1970-ih let, a načini nji ho ve ga opre de lje va nja do slej niso bili ja sno pred stav lje ni, čeprav so so mest ja z vpe lja vo v plan ske do ku men te (na pri mer Dol go ročni plan … 1986; Stra te gi ja … 2004) po sta la po mem ben pro stor ski kon - cept. V pris pev ku smo so mest ja opre de li li na pod la gi trga dela in cen tral nih funk cij ter hkra ti pre ve ri li, ali so mest ja, opre de lje na v li te ra tu ri in plan skih do ku men tih, de jan sko de lu je jo kot taka. V tuji li te ra tu ri je kon cep tu so me stij še najb ližji po jem ko nur ba ci ja. Ob sta ja pa med tem po ja vom in so mest ji, kot jih opre de lju je mo mi, po memb na raz li ka: ko nur ba ci ja oz načuje go sto in skle nje no po - zi da na ur ba ni zi ra na ob močja, ki se ločijo od pre težno po dežel ske oko li ce. Se pa zno traj nje vzpo sta vi do ločena spe cia li za ci ja po sa mez nih mest (Vresk 2002; ESPON 2007), tako kot to lah ko poe no stav lje - no tr di mo tudi za so mest ja. V slo venski li te ra tu ri se izraz so mest je po ja vi pri Ko ko le tu (1971, 52), ki ugo tav lja, da pri ha ja do pre ple ta gra vi ta cij skih ob močij po sa mez nih cen tral nih na se lij, pri čemer »… grezasrediščaožjihre- gionalnih,slejkoprejvečobčinskihenot,včasihkarnekakih»somestij«.Takiprimeriso,Brežice,Trbovlje, SlovenjGradec(bolje»somestje«SlovenjGradcaz RavnamiinDravogradom)…«. Ko ko le v svo ji štu di ji na va ja do pol nje va nje Je se nic s »… centralnimidejavnostmi»srednjeosnovnestopnje…«,razmeščenimi naBleduinv Radovljici«, kar jim za go tav lja vlo go vsaj »su bre gio nal ne ga« gra vi ta cij ske ga sre dišča (Ko - ko le 1971, 82). V po dob nem smi slu go vo ri tudi o obal nem so mest ju, kjer »… superstrukturaregionalnega pomenazajužnozahodnidelSlovenijenilev Kopru,ampaktudiv Izoli,Piranuincelov Portorožuter Ankaranu.« (Ko ko le 1971, 76). Leta 1978 Ko ko le ob omem bi su bre gio nal nih sre dišč piše po sa mez ne kra je sku paj, na pri mer Je - se ni ce–Ra dov lji ca, Brežice–Krško, Rav ne na Ko roškem–Slo venj Gra dec, leta 1987 pa ome nja so mest je Brežice–Krško (Ko ko le in Ko ko le 1987). V preo sta lih štu di jah o cen tral nih na se ljih Vrišer (1988) go vo ri o obal nem so mest ju (Ko per–Izo - la–Pi ran), Ci ga le (2002) pa o de li tvi funk cij na me zo rav ni na pri me ru Ra ven na Ko roškem in Slo venj Gradca ter na pri me ru Brežic in Krškega. Po memb no vlo go so mest jem pri pi su je jo Rav bar in so de lav ci (2001, 23), ki me ni jo, da »…mora- mov prihodnjeračunatišez žeizraženimimanjšimisomestji(npr:Ravne-SlovenjGradec-Dravograd, Krško-Brežice,Radovljica-Bled-Jesenice,ipd),kjerbopravtakoobintenzifikacijiselektivneterciarizaci- je,prihajalododelitvefunkcijnelemedmesti,marvečtudinaurbaniziranempodeželju,kitasomestja obdaja…«. So mest ji Ko per–Izo la–Pi ran ter Krško–Brežice uvrščajo med po memb na za po sli tve na sre - dišča, z vi di ka plan ske za sno ve pa so mest ja v Slo ven skem pri mor ju, Zgor njem Go renj skem, Za sav ju, Po sav ju in slo ven skem Ko roškem uvrščajo ob bok po memb nejšim me stom (Mur ska So bo ta, Ma ri bor, Ptuj, Ce lje, Ve le nje, Novo me sto, Kranj, Nova Go ri ca, Po stoj na in Ljub lja na), ki »… predstavljajoobvezno državnoizhodiščezapripravoinoblikovanjedolgoročnihinsrednjeročnihplanskihaktovlokalnihskup- nostikotinstrumentprostorskeinregionalnepolitike…« (Rav bar in so de lav ci 2001, 97). So mest ja in de li tev funk cij zno traj mest nih re gij vi di jo kot po mem ben ele ment v pro stor skem raz vo ju, saj da so ur ba na sre dišča in du strij skih ob močij, kot so Ve le nje, Rav ne na Ko roškem, Je se ni ce ter Tr bov lje s Hrast ni kom in Za gor jem za pre skok k sre diščem sred nje rav ni z raz voj ne ga vi di ka pre skrom na, bo di si za ra di po - pu la cij ske ga za led ja bo di si za ra di eko nom ske moči (Rav bar in so de lav ci 2001,109). Raz me ro ma po dro ben pri kaz so me stij za sle di mo v Kon cep tu pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (Di - mi trov ska An drews in so de lav ci 2001), a tudi tu me to do lo gi ja nji ho ve ga opre de lje va nja ni pred stav lje na. Po memb no vlo go v de li tvi funk cij v so mest jih zla sti z vi di ka ag lo me ra ci je vi di jo tudi Po gačnik in so de lav ci (2010), ki pa obe nem ugo tav lja jo, da se ide ja iz 1970ih o na do meščanju manj ka jočih re gio - nal nih sre dišč s funk cij ski mi so mest ji z del no iz je mo obal ne ga so mest ja ni ure sničila. »Bližnjamesta – občinskasredišča – siprejkonkurirajoinseprepirajoo pridobitvikakefunkcije(značilniprimeriSlovenj Gradec – RavnenaKoroškem – Dravograd).Spodnje-posavskosomestjeBrežice–KrškoinceloSevnica, nikolinipravzaživelo,sajsorazdaljemedmestiprevelike,mestapaprešibkazakakeskupnefunkcijeregio- 52 Ja nez Na red, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć So mest ja v Slo ve ni ji nalnihravni.PodobnoveljazaZgornjegorenjskosomestjeJesenice–Radovljica/Lesce–Bled.« (Pogačnik in so de lav ci 2010, 43). V nas prot ju od pred hod nih av tor jev, ki se uk var ja jo s so mest ji kot de lom si ste ma cen tral nih na se - lij na državni rav ni, so se Mi klavčič in so de lav ci (2014) osre do točili na opre de lje va nje some stij na lo kal ni rav ni. Na pod la gi ana li ze 75 občin skih pro stor skih načrtov ugo tav lja jo, da pri prav ljav ci načrtov so mest - ja raz lično ra zu me jo. Skup no so zaz na li enajst so me stij, v ka te ra je bilo vključenih 25 na se lij. Skup no gor njim štu di jam je, da me rila za opre de li tev so me stij, ra zen da so med se boj no funk cijsko po ve za na, niso na tančno opre de lje na. Prav tako ni kon si stent no na va ja nje na se lij, ki so di jo v po sa mez - no so mest je. Zato smo ob ana li zi cen tral nih na se lij v Slo ve ni ji (Na red in so de lav ci 2016; 2017; Na red, Bole in Ci glič 2016) preučili tudi opre de li tev so me stij, pri čemer smo ta ute me lje va li na pod la gi trga de lov ne sile ter do pol nje va nja na se lij na po dročju cen tral nih funk cij. Pri tem smo si za sta vi li na sled - nja ra zi sko val na vprašanja: 1. Ka te ra somest ja lah ko opre de li mo na pod la gi trga dela ozi ro ma mo bil no sti de lov ne sile? 2. Ka te ra so mest ja lah ko opre de li mo na pod la gi do pol nje va nja funk cij in ko li ko se zaz na na so mest ja raz li ku je jo od so me stij, opre de lje nih v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo venije (2004)? 3. Ka te ra so mest ja lah ko opre de li mo upoštevaje oba pred hod na načina (trg dela in do pol nje va nje funkcij). V pris pev ku ra zu me mo so mest ja sklad no z opre de li tvi jo Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) kot sku pi no med se boj no po ve za nih mest in/ali dru gih na se lij, v ka te rih se de jav no sti razpo re ja jo po načelu do pol nje va nja funk cij. Na Inšti tu tu za po li ti ko pro sto ra (med mrežje 1) so so mest je na eni stra ni opre - de li li kot ko nur ba ci jo, z vi di ka našega do je ma nja so me stij pa je pri mer nejša dru ga de fi ni ci ja, kjer so so mest ja opre de lje na kot »… skupinamedsebojnopovezanihmest,v katerihsedejavnostirazporejajoponačeludo- polnjevanjafunkcijinkiskupajtvorijohierarhičnovišjevozliščev omrežjunaselij,kotbigavsakoposamezno mesto…«. V tem smi slu go vo ri mo o pri me rih, »…kjersosicerbližnjamanjšamestafizičnoločenainima- jozgodovinskoalinačrtnorazličnefunkcije(npr.uprava,šolstvo,zdravstvo,industrija…)…«. 2 Me to de So mest ja smo v ana li zi opre de li li na pod la gi: • mo bil no sti de lov ne sile, • cen tral nih funk cij in • z upošte va njem mo bil no sti de lov ne sile in cen tral nih funk cij. 2.1 Opre de li tev so me stij na pod la gi mo bil no sti de lov ne sile Pri do ločanju so me stij na pod la gi mo bil no sti de lov ne sile smo upošte va li sta ti stične po dat ke o de - lov no ak tiv nem pre bi vals tvu (brez kmetov) po občinah pre bi va lišča in občinah de lov ne ga me sta za leto 2015 (De lov no ak tiv no … 2016). Po manj klji vost po dat kov je, da šte vil na pod jet ja kot kraj dela vseh za po sle nih vo di jo se dež pod jet ja, čeprav ti de la jo na raz ličnih lo ka ci jah. Težava je tudi, da so po dat ki do stop ni le na rav ni občin, pri čemer smo jih za ana li zo in ter pre ti ra li kot po dat ke, re le vant ne za občin - sko sre dišče. S tem smo za ne ma ri li trg dela zno traj po sa mez ne občine, kar vpli va na točnost re zul ta tov zla sti v občinah z več po memb nejšimi sre dišči, kjer bi hi po te tično po sa mez na na se lja lah ko iz ka zo va - la do ločeno stop njo po ve za no sti z os ta li mi na se lji zno traj iste občine ali z na se lji v so sed njih občinah. Iz ho dišče pri to vrst ne mu do ločanju so me stij je, da sta po sa mez ni občini/na se lji (me sti) po ve za ni na pod la gi mo bil no sti de lov ne sile, pri čemer ni do volj, da ena občina/na se lje za go tav lja delo de lov ni sili iz dru ge občine/na se lja, tem več mora tok de lav cev po te ka ti tudi v obrat ni sme ri, to rej da dru ga občina/na se lje za go tav lja delo primer lji ve mu de ležu de lov ne sile iz prve občine/na se lja. Na pod la gi ana - li ze po dat kov ter ne ka te rih do se da njih štu dij o mo bil no sti de lov ne sile (Bole 2004) smo do ločili dva pra go va: 10-od stot ni in 5-od stot ni. 53 Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave 10-od stot ni prag po me ni, da se je iz občine/na selja A v občino/na se lje B vo zi lo na delo vsaj 10 % de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva občine A, is točasno pa se je iz občine/na se lja B v občino/na se lje A vo - zi lo na delo vsaj 10 % de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva občine/na se lja B. 5-od stot ni prag po me ni, da se je iz občine/na se lja A v občino/na se lje B vo zi lo na delo vsaj 5 % de - lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva občine A, is točasno pa se je iz občine/na se lja B v občino/na se lje A vo zi lo na delo vsaj 5 % de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva občine/na se lja B. V pr vem pri meru go vo ri mo o močni funk cij ski po ve za no sti na se lij v so mest ju, v dru gem pa o zmer - ni funk cij ski po ve za no sti na se lij v so mest ju. Se ve da pa pri ha ja tudi do pri me rov, ko do iz me nja ve de lov ne sile med dve ma občina ma/na se lje ma pri ha ja, ven dar pa pri tem en kraj do se ga 5-od stot ni prag, dru - gi pa 10-od stot ni prag, kar kaže na asi me tričnost od no sov v so mest ju ter večji vpliv ene ga od na se lij. Tako smo opre de li li pare na se lij, ki smo jih v na sled njem ko ra ku po ve za li med sabo, če je bilo eno ali več na se lij vključenih v več pa rov. Ko so bila v pare po ve za na vsa vključena na se lja (več kot tri), smo so mest je opre de li li kot mrežno so mest je, v pri me rih, ko vsa na se lja niso bila med se boj no po ve za na, pa smo so mest je opre de li li kot ve rižno so mest je. Za mrežno so mest je je značilno, da pri ha ja do iz me nja ve de lov ne sile med vse mi vključeni mi na - se lji, to rej A–B, B–C in A–C, pri ve rižnem so mest ju pa le med dve ma, to rej A–B in B–C, med tem ko med A–C iz me nja va de lov ne sile ne do se ga za stav lje nih pra gov. 2.2 Opre de li tev so mestij na pod la gi cen tral nih funk cij Pri do ločanju so me stij na pod la gi cen tral nih funk cij smo iz ha ja li iz sto ri tev splošnega po me na, to je sto ri tev, ki za go tav lja jo os nov no os kr bo pre bi vals tva. Pred vsem smo upošte va li funk ci je, na pod la - gi ka te rih smo opre de lili stop njo cen tral no sti na se lij (šols tvo, zdravs tvo, upra va, sods tvo; Na red, Bole in Ci glič 2016; Na red in so de lav ci 2017), hkra ti pa pre ve ri li ne ka te re do dat ne funk ci je (se deže in stitu - cij) cen tral ne ga po me na: po li ci ja, ban ka, dom za sta rejše občane, vrtec, pošta, knjižnica, no ta riat, gle da lišče, mu zej, Za vod za zdravs tve no za va ro va nje Slo ve ni je (ZZZS), Fi nančna upra va Re pub li ke Slo ve ni je (FURS), Geo det ska upra va Re pub li ke Slo ve ni je (GURS), Upra va Re pub li ke Slo ve ni je za var no hra no, ve te ri nars - tvo in varstvo rast lin (UVHVVR), Za vod Re pub li ke Slo ve ni je za vars tvo na ra ve (ZRSVN), Za vod za vars tvo kul tur ne de diščine Slo ve ni je (ZVKDS) in Za vod Re pub li ke Slo ve ni je za za po slo va nje (ZRSZ). Iz ho dišče to vrst ne ga opre de lje va nja so me stij je, da se z vi di ka za go tav ljanja po sa mez nih funk cij na - se lja med se boj no do pol nju je jo. Pri tem smo pre ve ri li so mest ja gle de na mo bil nost de lov ne sile ter so mest ja, opre de lje na v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004), do da li pa smo še ne kaj do dat nih so mestij, kot jih lah ko zaznamo na pod la gi ana li ze (Na red in so de lav ci 2016; 2017). Ključno me ri lo za opre de - li tev so me stij je bilo, da po sa mez no na se lje v so mest ju vsaj z eno funk ci jo do pol nju je dru ga na se lja v so mest ju – to po me ni, da dru ga na se lja v so mest ju te funk ci je ni ma jo in se z njo os kr bu je jo v ti stem me stu so mest ja, ki to funk ci jo ima. 2.3 Opre de li tev so me stij z upošte va njem mo bil no sti de lov ne sile in cen tral nih funk cij V tret jem ko ra ku smo združili obe pred hod ni opre de li tvi so me stij ter iz de la li skup no vred no te nje so me stij. 3 Re zul ta ti 3.1 So mest ja na pod la gi mo bil no sti de lov ne sile Na pod la gi mo bil no sti de lov ne sile smo do ločili 33 pa rov na se lij, ki smo jih nato združili v 20 so - me stij, od ka te rih je eno so mest je mrežno. 54 Ja nez Na red, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć So mest ja v Slo ve ni ji 55 Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave Preglednica1:Funkcijskopovezaniparinaselijinsomestjanapodlagimobilnostidelovnesile (preglednica1). par na se lij (krep ki tisk oz načuje močno funk cij sko so mest je (krep ki tisk in podčrta no oz načuje po ve za nost – 10 %, * pa po memb nejše na se lje v paru) mrežno so mest je) Aj dovščina*–Vi pa va Ajdovščina–Vi pa va Bled–Ra dov lji ca* Bled–Ra dov lji ca–Je se ni ce–Kranj ska Gora Je se ni ce–Ra dov lji ca Je se ni ce*–Kranj ska Gora Bo vec–Ko ba rid Bo vec–Ko ba rid Brežice–Krško Brežice–Krško–Sev ni ca Sev ni ca–Krško Ce lje*–Žalec Ce lje–Žalec Črna na Ko roškem–Mežica* Črna na Ko roškem–Mežica–Pre va lje–Rav ne Mežica–Pre va lje na Ko roškem–Slo venj Gra dec–Dra vo grad Pre va lje–Rav ne na Ko roškem* Rav ne na Ko roškem–Slo venj Gra dec* Slo venj Gra dec*–Dra vo grad Črno melj–Met li ka Met li ka–Črno melj–Se mič Črno melj*–Se mič Hrast nik–Tr bov lje* Zagorje ob Savi–Tr bov lje–Hrast nik Tr bov lje–Za gor je ob Savi Izo la–Ko per* Ko per–Izo la–Pi ran Izo la–Pi ran* Ko per*–Pi ran Ki dričevo–Ptuj* Ki dričevo–Ptuj Kočevje–Rib ni ca Kočevje–Rib ni ca Križevci pri Lju to me ru–Lju to mer* Križevci–Lju to mer Ljub no–Na zar je* Mo zir je–Nazarje–Rečica ob Sa vi nji–Ljub no Mo zir je–Na zar je* Na zar je*–Rečica ob Sa vi nji Mir na*–Šen tru pert Mir na–Šen tru pert Muta–Ra dlje ob Dra vi* Muta–Ra dlje ob Dra vi Nova Go ri ca–Šem pe ter Nova Go ri ca–Šem pe ter Slo ven ske Ko nji ce–Zreče Slo ven ske Ko nji ce–Zreče Šmar je pri Jelšah–Ro gaška Sla ti na Šmar je pri Jelšah–Ro gaška Sla ti na Šent jur pri Ce lju–Štore Šent jur pri Ce lju–Štore Šoštanj–Ve le nje* Šoštanj–Ve le nje Slika1:Somestjagledenamobilnostdelovnesile.p str.56 56 Ja nez Na red, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć So mest ja v Slo ve ni ji ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! !! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! B le d M ut a P tu j Ža le c M irn a B ov ec Zr eč e P ira n K rš ko K ra nj K op er Iz ol a S em ič Š to re C el je M ež ic a Vi pa va M ar ib or Ve le nj e Š oš ta nj K ob ar id Š en tju r S ev ni ca R ib ni ca N az ar je M oz irj e M et lik a K oč ev je B re ži ce Lj ut om er Je se ni ce H ra st ni k Č rn om el j Tr bo vl je K id rič ev o Lj ub lja na D ra vo gr ad R ad ov lji ca N ov o m es to A jd ov šč in a N ov a G or ic a K ra nj sk a G or a S lo ve nj G ra de c Za go rje o b S av i R og aš ka S la tin a R ad lje o b D ra vi Č rn a na K or oš ke m S lo ve ns ke K on jic e R eč ic a ob S av in ji Lj ub no o b S av in ji Š em pe te r p ri G or ic i K riž ev ci p ri Lj ut om er u Š en tru pe rt Š m ar je p ri Je lš ah R av ne n a K or oš ke m 0 15 30 km Av to rja ze m lje vi da : J an ez N ar ed , N ik a Ra zp ot ni k V isk ov ić © G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a ZR C S A ZU so m es tja , o pr ed el je na n a po dl ag i m ob iln os ti de lo vn e sil e 57 Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave Mrežno so mest je se stav lja jo Ko per–Izo la–Pi ran. V njem ne ko li ko iz sto pa Ko per, ka mor se vozi nad 10 % de lov no ak tivnega pre bi vals tva iz Pi ra na in Izo le, več kot 10 % pa se jih vozi tudi iz Izo le v Pi ran. Pri ve rižnih so mest jih vključuje naj več na se lij ko roško so mest je: Črna na Ko roškem–Mežica–Pre - va lje–Rav ne na Ko roškem–Slo venj Gra dec–Dra vo grad. Gle de na šte vi lo vključenih na se lij sle di ta so mest ji Bled–Ra dov lji ca–Je se ni ce–Kranj ska Gora ter Mo zir je–Na zar je–Rečica ob Sa vi nji–Ljub no s po šti ri mi vključeni mi na se lji, po tri na se lja ima jo so mest ja Brežice–Krško–Sev ni ca, Met li ka–Črno melj–Se mič, Za gor je ob Savi–Tr bov lje–Hrastnik, os ta la so mest ja pa se stav lja le en par na se lij. Med temi lah ko iz - po sta vi mo Novo Go ri co in Šem pe ter, ter Slo ven ske Ko nji ce in Zreče, saj sta na se lji v obeh so mest jih gle de na mo bil nost de lov ne sile močno funk cij sko po ve za ni (na se lji zno traj so mest ja si iz me nja ta več kot 10 % de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva). 3.2 So mest ja na pod la gi cen tral nih funk cij Pri vred no te nju so me stij na pod la gi cen tral nih funk cij smo iz ha ja li iz so me stij na pod la gi mo bil - no sti delov ne sile in so me stij, opre de lje nih v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004). Ta jih opre de li kot sku pi no med se boj no po ve za nih mest in/ali dru gih na se lij, v ka te rih se de jav no sti raz po re ja jo po načelu do pol nje va nja funk cij. Z med se boj nim povezo va njem in raz meščan jem funk cij kre pi jo na se lja svo je vlo ge v ur ba nem si ste mu. Stra te gi ja je opre de li la na sled nja so mest ja: a) Ko per–Izo la–Pi ran (raz vi ja funk ci je sre dišča na cio nal ne ga po me na; med na rod no po ve zo va nje z Italijo in Hr vaško); b) Brežice–Krško–Sev ni ca (sre dišče na cio nal ne ga po me na re gio nal nih ob močij; širi tev svo je ga vpliva tudi na čez mej na ob močja); c) Je se ni ce–Ra dov lji ca (sre dišče na cio nal ne ga po me na re gio nal nih ob močij); č) Slo venj Gra dec–Rav ne na Ko roškem–Dra vo grad (sre dišče na cio nal ne ga po me na re gio nal nih območij); d) Tr bov lje–Hrast nik–Za gor je ob Savi (sre dišče na cio nal ne ga po me na re gio nal nih ob močij); e) Domžale–Kam nik (sre dišča re gio nal ne ga po me na); f) Šmar je pri Jelšah–Ro gaška Sla ti na (sre dišča re gio nal ne ga po me na). V ana li zi smo preve ri li, ali pri ha ja pri so mest jih gle de na mo bil nost de lov ne sile tudi do do pol nje - va nja cen tral nih funk cij ter ali so mest ja, opre de lje na v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004), na pod la gi do pol nje va nja funk cij še ved no ob sta ja jo. Gle de na zaznano do pol nje va nje smo v ana li zo vključili tudi so mest je Gor nja Rad go na–Ra den ci, ki ga na pod la gi mo bil no sti de lov ne sile ne mo re mo opre de li ti kot so mest je, prav tako ni bilo na ve de no v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004). Med kra je, ki jih z vi di ka funk cij opre de li mo kot so mest ja, lah ko ned vom no uvr sti mo: • Ko per–Izo la–Pi ran: Ko per ima med tre mi me sti naj višjo stop njo cen tral no sti, prav tako to ve lja za večino nje go vih po dročnih funk cij (šols tvo, uprava, sods tvo) z iz je mo zdravs tva, kjer ima višjo stop - njo Izo la (za ra di splošne bol nišnice); me sta si de li jo tudi funk ci je ozi ro ma se deže in sti tu cij, ki smo jih do dat no za je li za ana li zo gra vi ta cij skih ob močij; • Brežice–Krško–Sev ni ca: Brežice in Krško imata naj višje funk ci je na po dročju šols tva (fa kul te ta), samo Brežice na po dročju zdravs tva (splošna bol nišnica), samo Krško pa na rav ni sods tva (okrožno sodišče); med os nov ni mi funk ci ja mi za do ločitev stop nje cen tral no sti Sev ni ca nima iz sto pa joče funk ci je, je pa tam se dež GURS in ZRSZ, ka mor gra vi ti ra jo tudi pre bi val ci Krškega in Brežic; Slika2:Somestjanapodlagicentralnihfunkcij.p str.62 Preglednica2:Matrikanaselijv somestjihinnjimpripadajočihcentralnihfunkcij.Višještevilooznačujevišjo stopnjocentralnostifunkcije,skladnoz opredelitvijoravnicentralnihnaselij:1 –nacionalnosrediščemedna- rodnegapomena,2 –središčenacionalnegapomena,3 –središčeregionalnegapomena,4 –središčemedobčin- skega pomena,5 –središčelokalnegapomena,6 –središčevicinalnegapomena, –nifunkcije.p str.58–61 58 Ja nez Na red, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć So mest ja v Slo ve ni ji NASELJE Aj dovščina 6596 3 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 4 – 4 4 4 – – – 4 N Vi pa va 1946 3 – 5 – – 5 – 6 5 – – – – – – – – – – – 8542 Bled 5120 2 3 5 – 4 5 – 6 5 – – – – – – – – – – – D Ra dov lji ca 5997 3 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 4 – 4 4 4 – – – 4 ( Je se ni ce 13.031 2 2 4 4 – 5 4 6 5 4 4 2 2 4 4 4 – – – 4 R Kranj ska Gora 1556 5 5 5 – 4 5 4 6 5 – – – – – – – – – – – 25.704 Bo vec 1593 5 – 5 – 4 5 – 6 5 – – – – – – – – – – – N Ko ba rid 1115 5 5 5 – 5 5 – 6 5 – – 4 – – – – – – – – 2708 Brežice 6651 2 2 4 4 4 5 4 6 5 4 4 2 – 4 3 4 – – – 4 D Krško 7152 2 4 4 2 4 5 4 6 5 4 4 4 – 3 4 4 – – – 4 Sev ni ca 4534 3 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 – – 4 4 3 – – – 3 18.337 Ce lje 37.540 2 2 4 1 4 5 4 6 5 4 4 2 2 3 3 3 3 3 3 3 N Žalec 4812 5 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 42.352 Črna na Ko roškem 2274 5 5 5 – 5 5 – 6 5 – – – – – – – – – – – D Mežica 3199 5 5 5 – 5 5 – 6 5 – – – – – – – – – – – ( Pre va lje 4593 5 5 5 – – 5 4 6 5 – – – – – – – – – – – D Rav ne na Ko roškem 6720 2 4 4 – – 5 – 6 5 4 4 – – 3 4 4 – – – 4 Slo venj Gra dec 7477 2 2 4 2 4 5 4 6 5 4 4 2 – 4 4 3 – – – 4 Dra vo grad 3236 5 4 4 – 4 5 4 6 5 4 – – – – 3 – – – – 4 27.499 Met li ka 3243 5 4 4 – 4 5 4 6 5 4 – 2 – 4 4 – – – – 4 D Črno melj 5694 3 4 4 4 – 5 4 6 5 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 ( Se mič 1974 5 – 5 – 5 5 – 6 5 – – – – – – – – – – – M 10.911 Za gor je ob Savi 6274 3 4 4 – 4 5 – 6 5 4 4 – – 4 4 – – – – 4 D Tr bov lje 14.165 3 2 4 4 4 5 4 6 5 4 4 2 – 4 4 4 – – – 3 Hrast nik 5205 5 4 4 – 4 5 4 6 5 4 – – – – 3 – – – – 4 25.644 Ko per 25.459 1 4 4 1 4 5 4 6 5 4 4 2 2 3 3 3 3 – – 3 D Izo la 11.188 2 2 4 – 4 5 4 6 5 4 4 – – 4 4 – – 3 – 4 Pi ran 3975 3 5 5 4 – 5 – 6 5 4 – 2 – 4 4 – – – 3 4 40.622 Ki dričevo 1178 5 5 5 – 5 5 4 6 5 – – – – – – – – – – – N Ptuj 17.810 2 2 4 2 4 5 4 6 5 4 4 2 2 4 3 3 3 – – 3 18.988 šte vi lo pr e b i v al c ev 20 15 šo ls t vo zd ra vs tv o jav na u pr a v a so ds tv o po li c i ja ba n k a do m za st a r ejš e vr te c po šta 59 Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave 4 4 4 – 4 4 4 – – – 4 NE – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – DA 4 4 4 – 4 4 4 – – – 4 (Bled, 4 4 2 2 4 4 4 – – – 4 Ra dov lji ca) – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – NE – – 4 – – – – – – – – 4 4 2 – 4 3 4 – – – 4 DA 4 4 4 – 3 4 4 – – – 4 4 4 – – 4 4 3 – – – 3 4 4 2 2 3 3 3 3 3 3 3 NE 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 – – – – – – – – – – – DA – – – – – – – – – – – (Rav ne, SG, – – – – – – – – – – – Dra vo grad) 4 4 – – 3 4 4 – – – 4 4 4 2 – 4 4 3 – – – 4 4 – – – – 3 – – – – 4 4 – 2 – 4 4 – – – – 4 DA 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 (Črno melj, – – – – – – – – – – – Met li ka) 4 4 – – 4 4 – – – – 4 DA 4 4 2 – 4 4 4 – – – 3 4 – – – – 3 – – – – 4 4 4 2 2 3 3 3 3 – – 3 DA 4 4 – – 4 4 – – 3 – 4 4 – 2 – 4 4 – – – 3 4 – – – – – – – – – – – NE 4 4 2 2 4 3 3 3 – – 3 kn již ni ca no ta ria t m u z e ji gl e d a li šč e ZZ ZS FU RS GU RS U VH VV R ZR SV N ZV KD S ZR SZ fu nk cij sk o do po l n je v a n je 60 Ja nez Na red, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć So mest ja v Slo ve ni ji NASELJE šte vi lo pr e b i v al c ev 20 15 šo ls t vo zd ra vs tv o jav na u pr a v a so ds tv o po li c i ja ba n k a do m za st a r ejš e vr te c po šta Kočevje 8398 3 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 2 – 4 3 4 – – – 4 N Rib ni ca 3529 5 4 4 – 4 5 – 6 5 4 – 4 – 4 4 – – – – 4 11.927 Križevci pri Lju to me ru 498 5 5 5 – – 5 4 6 5 – – – – – – – – – – – N Lju to mer 3343 3 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 3841 Mo zir je 2025 5 5 4 – 4 5 – 6 5 4 – – – 4 4 4 – – – 4 D Na zar je 866 5 4 5 – – 6 – 6 5 – – – – – – – – – – – ( Rečica ob Sa vi nji 514 6 – 5 – – 6 – 6 5 – – – – – – – – – – – N Ljub no ob Sa vi nji 1055 5 5 5 – 5 5 – 6 5 – – – – – – – – – – – L 4460 Mir na 1297 5 5 5 – – 5 – 6 5 – – – – – – – – – – – N Šen tru pert 312 5 – 5 – 5 6 – 6 5 – – – – – – – – – – – 1609 Muta 2207 3 5 5 – 5 5 – 6 5 – – – – – – – – – – – D Ra dlje ob Dra vi 2812 5 4 4 – 4 5 4 6 5 4 4 – – 4 4 – – – – 4 5019 Ro gaška Sla ti na 5029 3 5 5 – 4 5 4 6 5 4 – – – – – – – – – – D Šmar je pri Jelšah 1733 5 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 6762 Slo ven ske Ko nji ce 4973 3 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 N Zreče 2884 3 5 5 – – 5 – 6 5 – – – – – – – – – – – 7857 Šem pe ter pri Go ri ci 3729 3 2 5 – 5 5 – 6 5 – – – – – – 3 – – – – D Nova Go ri ca 12.985 3 4 4 2 4 5 4 6 5 4 4 2 1 3 3 – 3 3 3 3 16.714 Šent jur 4825 3 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 N Štore 1931 3 5 5 – 5 6 4 6 5 – – – – – – – – – – – 6756 Šoštanj 2891 5 5 5 – 5 5 – 6 5 – – – – – – – – – – – N Ve le nje 25.122 3 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 4 – 4 3 3 – – – 3 28.013 Kam nik 13.803 3 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 4 – 4 4 4 – – – 4 N Domžale 12.792 3 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 26.595 Gor nja Rad go na 3090 5 4 4 4 4 5 4 6 5 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 D Ra den ci 2154 3 5 5 – – 5 4 6 5 – – – – – – – – – – – 5240 61 Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave kn již ni ca no ta ria t m u z e ji gl e d a li šč e ZZ ZS FU RS GU RS U VH VV R ZR SV N ZV KD S ZR SZ fu nk cij sk o do po l n je v a n je 4 4 2 – 4 3 4 – – – 4 NE 4 – 4 – 4 4 – – – – 4 – – – – – – – – – – – NE 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 4 – – – 4 4 4 – – – 4 DA – – – – – – – – – – – (Mo zir je, – – – – – – – – – – – Na zar je, – – – – – – – – – – – Ljub no) – – – – – – – – – – – NE – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – DA 4 4 – – 4 4 – – – – 4 4 – – – – – – – – – – DA 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 NE – – – – – – – – – – – – – – – – – 3 – – – – DA 4 4 2 1 3 3 – 3 3 3 3 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 NE – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – NE 4 4 4 – 4 3 3 – – – 3 4 4 4 – 4 4 4 – – – 4 NE 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 4 4 – – 4 4 4 – – – 4 DA – – – – – – – – – – – 62 Ja nez Na red, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć So mest ja v Slo ve ni ji ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! B le d M ut a P ira n K rš ko K ra nj K op er Iz ol a C el je M ar ib or Ve le nj e S ev ni ca N az ar je M oz irj e M et lik a R ad en ci B re ži ce H ra st ni k Č rn om el j Tr bo vl je Lj ub lja na D ra vo gr ad R ad ov lji ca N ov o m es to N ov a G or ic a S lo ve nj G ra de c G or nj a R ad go na Za go rje o b S av i R og aš ka S la tin a R ad lje o b D ra vi Š m ar je p ri Je lš ah R av ne n a K or oš ke m Lj ub no o b S av in ji Š em pe te r p ri G or ic i 0 15 30 km Av to rja ze m lje vi da : J an ez N ar ed , N ik a Ra zp ot ni k V isk ov ić © G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a ZR C S A ZU so m es tja , o pr ed el je na n a po dl ag i c en tr al ni h fu nk ci j • Dra vo grad–Rav ne na Ko roškem–Slo venj Gra dec: Slo venj Gra dec ima v večini po dročij višje ali ena - ke stop nje funk cij; v Rav nah na Ko roškem je se dež ZZZS, v Dra vo gra du pa sedež FURS-a; do dat na tri na se lja, ki smo jih v so mest je vključili na pod la gi trga de lov ne sile, se ra zen de lo ma Pre valj, ki ima - jo dom za sta rejše občane, s so mest jem, opre de lje nim v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004), funk cij sko ne do polnjujejo; • Ro gaška Sla ti na–Šmar je pri Jelšah: Ro gaška Sla ti na ima višjo funk ci jo na po dročju šols tva, Šmarje pri Jelšah pa zdravs tva, upra ve in sods tva; • Črno melj–Met li ka: Črno melj ima višjo stop njo na po dročju šols tva ter sods tva, ima tudi no ta riat, Met li ka ima po li ci jo in mu zej, Se mič, ki smo ga do da li na pod la gi trga de lov ne sile, pa večjih dveh na se lij funk cij sko ne do pol nju je; • Nova Go ri ca–Šem pe ter pri Go ri ci: Nova Go ri ca ima po vsod višjo ali ena ko stop njo funk ci je ra zen pri zdravs tvu – v Šem pe tru pri Go ri ci je splošna bol nišnica; • Gor nja Rad go na–Ra den ci: Ra den ci ima jo višjo stop njo na po dročju šols tva, na dru gih po dročjih ima višjo ali ena ko stop njo Gor nja Rad go na; Med preo sta li mi so mest ji, ki smo jih opre de li li na pod la gi trga dela, se funk cij sko dopol nju je ta še Muta in Ra dlje ob Dra vi. Manj ja sno je do pol nje va nje s funk ci ja mi na pri me ru so me stij: • Je se ni ce–Ra dov lji ca–Bled: Je se ni ce ima jo višje ali ena ke stop nje funk cij v pri mer ja vi z Ra dov lji co in Ble dom; Bled ima v pri mer ja vi z Ra dov lji co višjo stop njo na področju šols tva in zdravs tva, slednja pa ima knjižnico in dom za upo ko jen ce; gle de na ob sto ječe funk ci je je opre de li tev teh mest kot somestje vprašlji vo, saj Ra dov lji ca in Bled z ničemer ne do pol nju je ta Je se nic; po memb nejšega funk cij ske ga dopol - nje va nja tudi ne nudi Kranj ska Gora; • Tr bov lje–Za gor je ob Savi–Hrast nik: Tr bov lje ima naj višje ali ena ko vi so ke stop nje funk cij na vseh po dročjih, Za gor je ima v pri mer ja vi s Hrast ni kom višjo stop njo na po dročju šols tva, v Hrast ni ku pa je se dež FURS-a; gle de Tr bovelj se tako po stav lja po dob no vprašanje, saj Za gor je v ničemer ne do - pol nju je Tr bo velj, Hrast nik pa le s se dežem FURS-a. • Mo zir je–Na zar je–Rečica ob Sa vi nji–Ljub no: v so mest ju, kjer iz sto pa Mo zir je, je s funk cij ske ga vidika po memb no še Na zar je, kjer je zdravs tve ni dom, Ljub no ima ban ko, med tem ko Rečica ob Sa vi nji dodat - nih funk cij nima. V so mest ju Domžale–Kam nik funk cij ske ga do pol nje va nja ni, prav tako ne v os ta lih so mest jih, ki smo jih do ločili na pod la gi trga dela. Pri Bovcu in Ko ba ri du si cer ima Bovec po li cij sko po sta jo, Ko - ba rid pa mu zej, ven dar je do pol nje va nje na vi dez no, saj po li cij ska po sta ja v Bov cu ne po kri va ob močja Ko ba ri da. 4 Sin te za in raz pra va Ana li ze so po ka za le, da je so me stij, opre de lje nih na pod la gi mo bil no sti de lov ne sile, več kot tistih, ki jih lah ko opre de li mo na pod la gi do pol nje va nja funk cij. Prav tako je šte vi lo mest v so mest ju večje, če upošte va mo mo bil nost de lov ne sile. Zaz na mo tudi, da je po ve za nost trga dela večja na ob močjih z li near no raz po re di tvi jo na se lij (do li ne rek, obala, ob mej na ob močja), saj je za ra di otežene ga pre hoda v po sa mez ne sme ri osre do točenost na lažje pre hod na ob močja večja, po sle dično v tej sme ri po tu je tudi več de lov ne sile. So mest je Ko per–Izo la–Pi ran lah ko opre de li mo kot mrežno so mest je, saj pri ha ja do pre to ka de lov - ne sile med vse mi tre mi kra ji, prav tako se vsa na se lja tudi funk cij sko do pol nju je jo. Vo dil no me sto v so mest ju je Ko per, ki pred njači tako upošte va je de lov no silo, kot tudi funk ci je. Močnejše po ve za no - sti z An ka ra nom in Por to rožem, ki ju v to so mest je uvršča Ko ko le (1971), ne mo re mo po tr di ti, smo pa v ana li zi stičnih na se lij, ki na ka zu je jo na močno pro stor sko po ve za nost dveh ali več na se lij, kot stično na se lje opre de li li na se lja Lu ci ja, Por to rož in Pi ran, kar po me ni, da jih je gle de na gostoto po se li tve pri 63 Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave preučeva nju os kr be s cen tral ni mi funk ci ja mi smi sel no obrav na va ti kot eno na se lje. Na enak način lah - ko k Izo li pri ključimo Ja god je (Na red, Bole in Ci glič 2016). Z vi di ka trga dela raz me ro ma ve li ko so mest je Črna na Ko roškem–Mežica–Pre valje–Rav ne na Ko - roškem–Slo venj Gra dec–Dra vo grad se gle de na cen tral ne funk ci je do pol nju je le med zad nji mi tre mi na se lji, to rej tako, kot je na ve de no v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004). Z vi di ka do pol - nje va nja funk cij tudi težko pričaku je mo, da bi os ta la tri na se lja ra zen Pre valj, ki jih sku paj z Dob jo vas jo in Stražiščem lah ko pri ključimo Rav nam na Ko roškem (Na red, Bole in Ci glič 2016), z vi di ka funk cij prev ze la vid nejšo vlo go, je pa te sno po ve za nost trga dela vse ka kor tre ba upošte va ti tako pri raz vo ju in - fra struk tu re kot pri gos po dar skem raz vo ju. Zgor nje go renj sko so mest je Bled–Ra dov lji ca–Je se ni ce–Kranj ska Gora tudi kaže na po memb no pre - ple te nost ome nje nih gos po dar skih sre dišč, ven dar pa s funk cij ske ga vi di ka Je se ni ce močno pre vla du je jo ter jih os ta li kra ji funk cij sko ne do pol nju je jo. Na pod la gi cen tral nih funk cij tako lah ko po tr di mo le so - mest je Ra dov lji ca–Bled. Z vi di ka ožje opre de li tve mest lah ko k Ra dov lji ci prište je mo še Les ce, saj ju lah ko obrav na va mo kot stično na se lje (Na red, Bole in Cig lič 2016). Tako z vi di ka trga dela kot cen tral nih funk cij je močno po ve za no so mest je Brežice–Krško–Sev nica, h ka te ri lah ko prište je mo še Dol nji Boštanj. Za sav sko so mest je Za gor je–Tr bov lje–Hrast nik prav tako lah ko opre de li mo kot so mest je, čeprav sklad - no z me to do lo gi jo ne mo re mo reči, da Za gor je funk cij sko do pol nju je Tr bov lje, lah ko pa to tr di mo za raz mer je med Tr bov lja mi in Hrast ni kom ter Hrast ni kom in Za gor jem. Na pod la gi obeh me ril lah ko o so mest ju go vo ri mo tudi v pri me ru Črnom lja in Met li ke, ka te rima bi z vi di ka trga dela lah ko do da li še Se mič. Z vi di ka obeh me ril se do pol nju je jo še so mest ja Ro gaška Sla ti na–Šmar je pri Jelšah, Muta–Ra dlje ob Dra vi, Mo zir je–Na zar je–Ljub no ob Sa vi nji–Rečica ob Sa vi nji (sled nja le z vi di ka trga dela), ter so - mest je Nova Go ri ca–Šem pe ter pri Go ri ci, ki pa bi ju s še ne kaj na se lji lah ko opre de li li kot stično na se lje. Gle de na me to do lo gi jo (Na red, Bole, Ci glič 2016) lah ko kot stično na se lje opre de li mo tudi Domžale in Kam nik, kjer pa ne pri ha ja do večje pre ple te no sti trga dela, prav tako ne do do pol nje va nja z vi di ka cen tral nih funk cij, zato ju gle de na me ri la ni ka kor ne mo re mo uvr sti ti med so mest ja. V preo sta lih z vi di ka trga de lov ne sile zaz na nih so mest jih do do pol nje va nja funk cij ne pri ha ja, zato jih v kla sičnem smislu do pol nje va nja funk cij ne mo re mo opre de li ti kot so me sti ja, je pa v pri hod nje smi - sel no raz mišlja ti o nji ho vem te snejšem po ve zo va nju tudi na tej rav ni. Z raz voj ne ga vi di ka bi v pri hod nje vid nejšo vlo go lah ko ime li zla sti sa vinj sko-šaleški pari na se lij (Ce lje–Žalec, Ve le nje–Šoštanj in Šent jur–Štore), saj je zla sti ob močje med Ce ljem in Ve le njem z vi di - ka po ve zo va nja med pod jet ji eno funk cij sko naj bolj pre ple te nih (Na red 2005; 2006), Di mi trov ska An drews in so de lav ci (2001) pa v tej po ve za vi go vo ri jo kar o sa vinj ski ur ba ni re gi ji. Z vi di ka na va ja nja so me stij v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) lah ko ugo to vi mo, da so v večini pri me rov opre de li tve us trez ne, niso pa ce lo vi te in si ste ma tične. Težave so zla sti v opre - de lje va nju so mest ja Je se nice–Ra dov lji ca ter Domžale–Kam nik, pri ka te rem je prvo vsaj de lo ma neu - strez no, pri dru gem pa so mest ja ni niti z vi di ka do pol nje va nja funk cij niti z vi di ka trga dela. Na dru gi stra ni bi bilo smi sel no v Stra te gi ji opre de li ti do dat na so mest ja, kot so Črnomelj–Met li ka–(Se mič), Nova Go ri ca–Šem pe ter pri Novi Go ri ci, Gor nja Rad go na–Ra den ci ter Muta in Ra dlje ob Dra vi, mor - da pa tudi si cer po pu la cij sko zelo šibko Zgor nje sa vinj sko so mest je. Za ni mi vo je, da so bila ne ka tera od teh so me stij opre de lje na v Kon cep tu pros tor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (Di mi trov ska An drews in so - de lav ci 2001), a nato kot taka niso bila pre nešena v Stra te gi jo (na pri mer be lo kranj sko so mest je). Hkra ti pa je bilo v Kon cep tu opre de lje nih ne kaj so me stij, ki jih se daj kot taka ne mo re mo po tr di ti (Po stoj - na–Piv ka). Gle de na to, da so bila so mest ja v pre teklosti že vključena v po sa mez ne stra teške do ku men te (Fi - lipčič in Kržišnik 1973; Hu do klin in so de lav ci 2003; Stra te gi ja … 2004; Mi klavčič in so de lav ci 2014), bi bilo nji ho ve opre de li tve smi sel no po sta vi ti na skup ni ime no va lec ter jih ume sti ti v širši med narodni ok vir. V tu ji ni je bilo v zad njem času na re je nih več ana liz z vi di ka po li cen triz ma, kjer so v os pred ju 64 Ja nez Na red, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć So mest ja v Slo ve ni ji mest ne re gi je in po ve za ve med me sti, ven dar Mei jers (2008) opo zar ja, da so me stij ne mo re mo ne po - sred no pri mer ja ti s po li cen triz mom, saj so somestja kon cept, ki pred po stav lja ve li ko večjo pre ple te nost to kov ter med se boj no do pol nje va nje med kra ji. Pri tem tuja li te ra tu ra za opre de lje va nje so me stij ome - nja raz lične vi di ke mo bil no sti ter funk cij skih po ve zav, ki se kažejo v pre to ku do brin in in for ma cij (na pri mer: ESPON 2004; 2005; 2007; Cat tan 2007; Neal 2013), ven dar smo v Slo ve ni ji za ra di skrom nih po dat kov v to vrst nih ra zi ska vah zelo ome je ni. V poj mov nem smi slu uva ja mo dva nova ter mi na, to je »mrežno so mest je« in »ve rižno so mest je«. Čeprav lah ko mrežno so mest je po ve zu je mo s šte vil ni mi že uve ljav lje ni mi poj mi, kot so re gij sko me - sto, mest na re gi ja ali ag lo me ra ci ja (Drozg 2006), se ven dar le od njih vse bin sko raz li ku je. Pri re gij skem me stu go vo ri mo o gos po dar ski su bur ba ni za ci ji po sa mez ne ga me sta, pri mest ni re gi ji o re gi ji, funk cij - sko ve za ni na po sa mez no me sto. Poj mov no še najb ližje bi bil po jem ag lo me ra ci ja, ki iz ha ja iz dveh ali več mest, ven dar pa je v vse bin skem smi slu ve li ko kom plek snejša. Mrežno in ve rižno so mest je na mreč le na ka zu je ta ob li ko po ve za no sti med me sti, ne pri ka zu je ta pa pro ce sa po se li tve ne ga in gos po dar ske - ga zgoščanja na do ločenem ob močju, kar je si cer značilno za ag lo me ra ci jo. Prav iz ome nje ne ka ko vost ne raz li ke opre de lje va nja so me stij v Slo ve ni ji (gle de na že uve ljav lje ne poj me) lah ko na kažemo možne nad grad nje upo rab lje ne me to do lo gi je. Ta si cer upošte va je ome ji tve s po - dat ki, na si ste ma tičen način pred sta vi so mest ja v Slo ve ni ji, po pol no ma pa pu sti ob stra ni dru ge vi di ke raz vo ja so me stij, kot so gos po dar ska, fi nančna, in for ma cijska in družbena po ve za nost med me sti. 5 Sklep V pris pev ku smo se osre do točili na opre de li tev so me stij v Slo ve ni ji, pri čemer smo žele li iz ve de ti, ka te ra so mest ja lah ko opre de li mo na pod la gi trga dela ozi ro ma mo bil no sti de lov ne sile, ka te ra so mest - ja lah ko opre de li mo na pod la gi do pol nje va nja funk cij in v ko likšni meri se zaz na na so mest ja raz li ku je jo od so me stij, opre de lje nih v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je iz leta 2004. Na pod la gi mo bil no - sti de lov ne sile smo do ločili 33 pa rov na se lij, ki smo jih nato združili v 20 so me stij, jim do da li manj ka joča so mest ja iz Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) ter pre ve ri li po ve za nost med na se lji še z vi - di ka do pol nje va nja cen tral nih funk cij. Ugo to vi li smo, da se na pod la gi mo bil no sti de lov ne sile ob li ku je jo ob sežnejša in šte vil nejša so mest - ja, kot jih lah ko opre de li mo na pod la gi do pol nje va nja cen tral nih funk cij. Prav tako smo ugo to vi li, da je opre de li tev so me stij v Stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004) raz me ro ma us trez na, ne pa ce lo vi ta in do sled na. Z iz je mo so mest ja Domžale–Kam nik, kjer ne pri ha ja do med se boj ne ga pre ple - ta nja ter so mest ja Je se ni ce–Ra dov lji ca, kjer Ra dov lji ca v ničemer ne do pol nju je Je se nic, a je na dru gi stra ni zaz na ti po ve za nost Ra dov lji ce z Ble dom, so so mest ja ustrezno opre de lje na. Lah ko pa bi jim tako gle de mo bil no sti de lov ne sile kot do pol nje va nja funk cij do da li še so mest ja Črno melj–Met li ka–(Se mič), Nova Go ri ca–Šem pe ter pri Novi Go ri ci, Gor nja Rad go na–Ra den ci ter Muta–Ra dlje ob Dra vi, mor da pa tudi si cer po pu la cijsko šib kejše Zgor nje sa vinj sko so mest je (Mo zir je–Na zar je–Rečica ob Sa vi - nji–Ljub no). Z oprav lje no ana li zo smo opre de li tev so me stij po sta vi li v ja snejši me to do loški ok vir, s ka te rim je mo goče so mest ja bolj na tančno opre de li ti. Pri tem smo do se daj uve ljavljeni pri stop do pol nje va nja cen - tral nih funk cij nad gra di li z ana li zo mo bil no sti de lov ne sile, s čimer smo opre de lje va nje so me stij po sta vi li v širši kon tekst ter na ka za li možne sme ri pro stor ske ga raz vo ja (šir je nja) so me stij. Zahvala:Študijajebilaizvedenav okviruprojektaPolicentričnoomrežjesrediščindostopnostpre- bivalstvadostoritevsplošnegainsplošnegagospodarskegapomena,kigajefinanciraloMinistrstvoRepublike Slovenijezaokoljeinprostor. 65 Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave 6 Viri in li te ra tu ra Bole, D. 2004: Dnev na mobil nost de lav cev v Slo ve ni ji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/AGS44102 Cat tan, N. (ur.) 2007: Ci ties and Net works in Eu ro pe: A Cri ti cal Ap proach of Poly cen trism. Es her. Ci ga le, D. 2002: Cen tral na na se lja v Slo ve ni ji in nji ho va vpliv na ob močja v letu 1999. Geo graf ski vest - nik 74-1. De lov no ak tiv no pre bi vals tvo (brez kme tov) po občinah pre bi va lišča in občinah de lov ne ga mesta po spo lu, občine, Slo ve ni ja, let no. Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2016. Medmrežje: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0723405S&ti=&path=../Database/ Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_regis_virih/10_07234_delovne_migracije/&lang=2 (30. 7. 2016). Di mi trov ska An drews, K., Go lo gič, M., Gu lič, A., Mušič, B. V., Ogrin, D., Pichler Mi la no vič, N., Plevnik, A., Pra per, S., Rav bar, M. 2001: Kon cept pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je: končno po ročilo. Ur ba ni stični inšti tut Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na. Dol go ročni plan SR Slo ve ni je za ob dob je od leta 1986 do leta 2000. Urad ni list So cialis tične re pub like Slo ve ni je 1/1986. Ljub lja na. Drozg, V. 2006: Re gij sko me sto Ma ri bor. Re vi ja za geo gra fi jo 1-1. ESPON 1.1.1: Fi nal re port, 2004. Med mrežje: http://www.es pon.eu/main/Menu_Pro jects/ Menu_ESPON2006Pro jects/Menu_The ma tic Pro jects/ (8. 3. 2016). ESPON 1.1.1: Po ten tials for poly cen tric de ve lop ment in Eu ro pe. Stock holm, 2005. Med mrežje: www.es pon.eu/ex port/si tes/…/Poly cen tri city/fr-1.1.1_re vi sed-full.pdf (3. 3. 2016). ESPON 1.4.3: Fi nal re port, 2007. Med mrežje: http://www.es pon.eu/main/Menu_Pro jects/ Menu_ESPON2006Pro jects/Menu_Stu dies Scien ti fic Sup port Pro jects/ur ban func tions.html (8.3.2016). Fi lipčič, K., Kržišnik, E. 1973: Kon cept gos po dar ske ga, so cial ne ga in re gio nal ne ga raz vo ja Po sav ja: 1971–1985: za ključni do ku ment. Ra zi sko val no po ročilo, Region. Brežice. Hu do klin, J., Niki ć, R., Za vod nik La movšek, A., Fa tur, M., Se lak, I., Hu sak, M., Si mič, S., Jan ko vič, L., Jug, M., Čok, G. 2003: Re gio nal na za sno va pro stor ske ga raz vo ja Ju govz hod ne Slo ve ni je: za ključno po ročilo 3. faze. ra zi sko val no po ročilo, Acer. Novo me sto. Ko ko le, V. 1971: Cen tral ni kra ji v SR Slo ve ni ji, prob le mi nji ho ve ga omrežja in nji ho vih gra vi ta cij skih ob močij. Geo graf ski zbor nik 12. Ko ko le, V. 1978: Po stoj na kot re gio nal no sre dišče. Geo graf ski vest nik 50. Ko ko le, V., Ko ko le, V. 1987: Sta nje in pers pek ti ve omrežja cen tral nih na se lij na spo min skem ob močju Žum be rak–Gor jan ci. Geo graf ski vest nik 59. Med mrežje 1: http://ipop.si/ure ja nje-pro sto ra/izraz je/so mest je_ko nur ba ci ja/ (17. 8. 2016). Mei jers, E. 2008: Mea su ring poly cen tri city and its pro mi ses. Eu ro pean Plan ning Stu dies 16-9. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/09654310802401805 Mi klavčič, T., Fon da, M., Je re bic, B., Ko mac Sušnik, Š., Peršak Cvar, S. 2014: Občin ski pro stor ski akti in na men ska raba pro sto ra v Slo ve ni ji. Mi ni strs tvo za in frastruk tu ro in pro stor. Ljub lja na. Na red, J. 2005: Geo graf ski vi di ki mreženja pod je tij v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest nik 77-2. Na red, J. 2006: Mrežna za sno va lo kal ne ga gos po dars tva: pri mer Sa vinj sko Šaleške re gi je. Šaleška in Zgornja Sa vinj ska do li na. Ve le nje. Na red, J., Bole, D., Breg Va lja vec, M., Ci glič, R., Go luža, M., Ko zi na, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Re polusk, P., Rus, P., Ti ran, J., Čer nič Is te nič, M. 2016: Po li cen trično omrežje sre dišč in do stop nost pre bi valstva do sto ri tev splošnega in splošnega gospodar ske ga po me na: končno po ročilo. Geo graf ski inšti tut Antona Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Na red, J., Bole, D., Breg Va lja vec, M., Ci glič, R., Go luža, M., Ko zi na, J., Raz pot nik Vi sko vi ć, N., Re polusk, P., Rus, P., Ti ran, J., Čer nič Is te nič, M. 2017: Cen tralna na se lja v Slo ve ni ji leta 2016. Acta geo grap hica Slo ve ni ca 57-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.4606 66 Ja nez Na red, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć So mest ja v Slo ve ni ji Na red, J., Bole, D., Ci glič, R. 2016: Do ločanje stičnih na se lij za vred no te nje oprem lje no sti na se lij s stori - tva mi splošnega in splošnega gos po darskega po me na. Pro stor ski po dat ki. GIS v Slo ve ni ji 13. Ljub lja na. Neal, P. Z. 2013: The Con nec ted City: How Net works are Sha ping the Mo dern Me tro po lis. New York. Po gačnik, A., Si tar, M., La vrač, I., Ko bal, J., Pe ter lin, M., Za vod nik La movšek, A., Drob ne, S., Ko njar, M., Tro bec, B., Soss, K., Pich ler Mi la no vič, N., Po gačar, K., Kešel je vič, A., Kosi, A., Mi klavčič, T., Za krajšek, U., Strmšnik, K., Stres, A. 2010: Ana li za raz voj nih vi rov in sce na ri jev za mo de li ra nje funk - cio nal nih re gij. Ela bo rat, Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub ljani, Fa kul te ta za grad be ništvo Uni ver ze v Ma ri bo ru, Eko nom ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni, OIKOS d. o. o., sve - to va nje za raz voj, IP o P, inšti tut za po li ti ke pro sto ra. Ljub lja na, Ma ri bor. Rav bar, M., Vrišer, I., Plut, D., Šir celj, V., Ci ga le, D. 2001: Omrežje na se lij in pro stor ski raz voj Slo venije. Ela bo rat, Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je, 2004. Med mrežje: http://www.mop.gov.si/fi lead min/mop.gov.si/ pa geu ploads/pub li ka cije/sprs_slo.pdf (24. 3. 2016). Vresk, M. 2002: Grad i ur ba ni za ci ja – Os no ve ur ba ne geo gra fi je. Za greb. Vrišer, I. 1988: Cen tral na na se lja v SR Slo ve ni ji leta 1987. Geo graf ski zbor nik 28. Ljub lja na. 7 Sum mary: Co nur ba tions in Slo ve nia (tran sla ted by DEKS d. o. o.) This ar tic le fo cu ses on de fi ning co nur ba tions in Slo ve nia, whe reby the goal was to de ter mi ne which co nur ba tions can be de fi ned ba sed on the la bor mar ket or com mu ting for work, which co nur ba tions can be de fi ned ba sed on com ple men tary func tions, and the ex tent to which the co nur ba tions iden ti - fied dif fer from co nur ba tions as de fi ned in the 2004 Spa tial De ve lop ment Stra tegy of Slo ve nia. For de fi ning co nur ba tions ba sed on com mu ting, we took into ac count the 2015 sta ti sti cal data on the ac ti ve wor king po pu la tion (exc lu ding far mers) by mu ni ci pa lity of re si den ce and mu ni ci pa lity of em ploy ment (De lov no ak tiv no … 2016). The data are de fi cient be cau se they are avai lab le only at the mu ni ci pal le vel, which we in ter pre ted for the analy sis as data re le vant for the mu ni ci pal cen ter. In doing so, we di sre gar ded the la bor mar ket wit hin an in di vi dual mu ni ci pa lity, which im pacts the ac cu racy of the re sults es pe cially in mu ni ci pa li ties con tai ning se ve ral im por tant cen ters, whe re in di vi dual sett le - ments could hypot he tically show a cer tain de gree of con nec tion with ot her sett le ments in si de the same mu ni ci pa lity or with sett le ments in neigh bo ring mu ni ci pa li ties. The point of de par tu re for de fi ning co nur ba tions in this way is that two mu ni ci pa li ties/sett le ments (towns) are con nec ted on the ba sis of com mu ting, whe reby it is not suf fi cient for only one mu ni ci pa - lity/sett le ment to pro vi de jobs to the work for ce from the ot her mu ni ci pa lity/sett le ment, but that the flow of wor kers must also go in the op po si te di rec tion, so that the ot her mu ni ci pa lity/sett le ment pro - vi des jobs to a com pa rab le sha re of the work for ce from the first mu ni ci pa lity/sett le ment. Ba sed on an analy sis of the data and cer tain pre vi ous stu dies on com mu ting (Bole 2004), two thres holds were de - fi ned: 10% and 5%. The 10% thres hold means that at least 10% of the ac ti ve wor king po pu la tion of mu ni ci pa lity/sett - le ment A com mu tes from mu ni ci pa lity/sett le ment A to mu ni ci pa lity/sett le ment B, and that at the same time at least 10% of the ac ti ve wor king po pu la tion of mu ni cipality/sett le ment B com mu tes from mu - ni ci pa lity/sett le ment B to mu ni ci pa lity/sett le ment A. The 5% thres hold means that at least 5% of the ac ti ve wor king po pu la tion of mu ni ci pa lity/sett le - ment A com mu tes from mu ni ci pa lity/sett le ment A to mu ni ci pa lity/sett lement B, and that at the same time at least 5% of the ac ti ve wor king po pu la tion of mu ni ci pa lity/sett le ment B com mu tes from mu ni - ci pa lity/sett le ment B to mu ni ci pa lity/sett le ment A. In the next step, the re sul ting pairs of sett le ments were con nec ted with each other if one or more of the sett le ments were inc lu ded in mul ti ple pairs. When all of the sett le ments inc lu ded were con nec ted 67 Geografski vestnik 88-2, 2016 Razprave in pairs (at least three), the co nur ba tion was de fi ned as a net work co nur ba tion, and when all of the sett - le ments were not con nec ted with all of the ot hers this was de fi ned as a chain co nur ba tion. In de fi ning co nur ba tions ba sed on cen tral func tions, we pro cee ded from ser vi ces of ge ne ral in te - rest; that is, ser vi ces that pro vi de for the po pu la tion’s ba sic needs. We pri ma rily took into account func tions ba sed on which we de fi ned the sett le ments’ le vel of cen tra lity (e.g., edu ca tion, health ca re, ad mi ni stra - tion, and ju di cial ser vi ces), and at the same time we chec ked cer tain ad di tio nal func tions of cen tral im por tan ce (e.g., head quar ters of in sti tu tions). The point of de par tu re for de fi ning co nur ba tions in this way is that the sett le ments mu tually com - ple ment each ot her by pro vi ding in di vi dual func tions. For this we chec ked co nur ba tions with re gard to com mu ting and co nur ba tions as de fi ned in the 2004 Spa tial De ve lop ment Stra tegy of Slo ve nia, and we ad ded some ad di tio nal co nur ba tions that we were able to iden tify ba sed on an analy sis (Na red et al. 2016; 2017). The key cri te rion for de fi ning co nur ba tions was that an in di vi dual sett le ment in a conur - ba tion must com ple ment ot her sett le ments in the co nur ba tion with at least one func tion. In the third step, we com bi ned both of the pre vi ous de fi ni tions of co nur ba tions and wor ked out a joint as ses sment of co nur ba tions. Ba sed on com mu ting, we de fi ned thirty-three pairs of sett le ments, which we then com bi ned into twenty co nur ba tions, to which we ad ded mis sing co nur ba tions from the 2004 Spa tial De ve lop ment Stra - tegy of Slo ve nia and then chec ked the con nec tion bet ween the sett le ments with re gard to com ple mentary cen tral func tions. We de ter mi ned that co nur ba tions de fi ned ba sed on com mu ting are more ex ten si ve and more nu - me rous than tho se de fi ned ba sed on com ple men tary cen tral func tions. We also de ter mi ned that the de fi ni tion of co nur ba tions in the Spa tial De velopment Stra tegy of Slo ve nia is re la ti vely ap pro pria te, but not com pre hen si ve and con si stent. With the ex cep tion of the co nur ba tion of Domžale–Kam nik (whe - re the re is no over lap) and the co nur ba tion of Je se ni ce–Ra dov lji ca (whe re Ra dov lji ca does not com ple ment Jese ni ce in any way, but it is pos sib le to iden tify a con nec tion bet ween Ra dov lji ca and Bled), the co nur ba tions are sui tably de fi ned; ho we ver, ba sed on both mo bi lity and com ple men tary func tions, it would be pos sib le to add Črno melj–Met li ka–(Se mič), Nova Gorica–Šem pe ter pri Novi Go ri ci, Gor - nja Rad go na–Ra den ci, and Muta–Ra dlje ob Dra vi, as well as a less po pu lous co nur ba tion in the Up per Sa vi nja Val ley (Mo zir je–Na zar je–Rečica ob Sa vi nji–Ljub no). The analy sis car ried out al lo wed us to pla ce the de fi ni tion of conur ba tions into a clea rer met ho - do lo gi cal fra me work, with which it is pos sib le to de fi ne co nur ba tions more pre ci sely. In this, we im pro ved the es tab lis hed ap proach of using com ple men tary cen tral func tions by ad ding com mu ting, which pla - ces the de fi ni tion of co nur ba tions in a broa der con text and in di ca tes pos sib le di rec tions for the spa tial de ve lop ment (or spread) of co nur ba tions. 68 Ja nez Na red, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć So mest ja v Slo ve ni ji