POŠTNINA PLAČANA V GOTQVES OKTOBER 1975 Celje - skladišče D-Per 170/1975 I 1119750375,10 O 2 COBISS s GLASILO PODJETJA »HMEZAD« ŽALEC - LETO XXIX. - CENA 3 DIN - ŠTEVILKA 10 Samoupravljanje vedno Posvet jugoslovanskih komunistov iz kmetijstva, živilske industrije in trgovine, tako imenovanega agroinduštrijskega kompleksa, je končan. Iz posveta bi lahko zaključili, da smo doslej dosegli pomiembne uspehe in začeli nove postopke v proizvodnji živil in razvoju vasi, zato bi morali tako dejavnost z vso odgovornostjo in organiziranostjo nadaljevati. To je tudi pogoj, da bi mogli uresničiti zastavljene razvojne načrte in zagotoviti dovolj hrane za domače potrebe in stalni izvoz na svetovni trg. Glede na to, da porabi Jugo-sl valja 40 odstotkov narodnega dohodka za hrano, izdatki za prehrano pa predstavljajo 50 do 60 odstotkov družinskega proračuna, ni čudno, da st je zvezi komunistov zdelo potrebno osvetliti težave in dati nadaljnje smernice razvoja kmetijstva. Cene živil so še vedno predmet zase. Saj so kljub razmeroma nizkim pridelovalnim stroškom ter večji pridelavi nekaterih živil v maloprodaji še vedno nekajkrat večje od cen pridelovalcev. Raz- logi so v neurejenosti trga, neorganiziranosti v preskrbi in naraščanju cen v prometu, k čemur največ »prispevajo« organizirani prekupčevalci. Na vasi živi in dela več kot tretjina jugoslovanskega prebivalstva, ki ima 85 odstotkov. obdelovalne zemlje in 91 odstotkov ži-' vinskega sklada, daje nad 50 odstotkov tržnih presežkov in 60 do 80-odstotno Zalaga tržnice. Zato ni čudno, da je zveza komunistov, kot kaže, vzela v svoje roke eno najpomembnejših področij razvoja kmetijstva — samoupravno združevanje kmetov, ki pa ga moramo podpreti tudi z ukrepi gospodarske politike, z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Od čim večjega vključevanja kmetov v združeno delo, družbeno organizirano proizvodnjo, v kooperacijo, ki ne bo le kupčij-ski odnos, je pretežno odvisen razvoj ne le predelava hrane, temveč celotne socialistične preobrazbe vasi. Še vedno je namreč minogokje najti miselnost, da sta koopera- bolj oživlja cija in samoupravljanje pojma, ki nista združljiva, še' marsikje želijo med kooperacijo in samoupravljanjem potegniti črto in tako spremeniti kooperacijo v zgolj trgovinski odnos kmetov do organizatorja kooperacijske proizvodnje. Tako navezovanje odnosov po starem kaže premajhno pripravljenost za naglo dogovarjanje in izpolnjevanje obveznosti1, prevzetih z družbenimi' dogovori in samoupravnimi sporazumi. Počasnost pri doslednjem izvajanju samoupravljanja na vasi pa ni posledica neurejenih razmer na trgu, za kar se nekateri tudi skrivajo, temveč je vzrok za take razmere. Te pa spet povzročajo nezadovoljnost in nepripravljenost kmetov, da bi sodelovali pri razvoju ' socialističnega kmetijstva. Žalosten primer je podatek, da je le 16 odstotkov razpoložlji-' vih sredstev uporabljenih za kooperacijsko proizvodnjo. Naloga vseh, še zlasti komunistov, ki jih je v vrstah jugoslovanskih kmetov 60.000, naj bi potemtakem bila, da bi se dosledno zavzemali za povezovanja na te- melju novih dohodkovnih odnosov od primarne pridelave do končne potrošnje kmetijskih pridelkov. V taki povezavi naj bi se interesi posameznih členov v verigi usklajevali in urejali- sproti, preprečiti pa bi bilo treba vsak poskus neizpolnjevanja dogovorjenih in sprejetih obveznosti. V kmetijskih organizacijah bi morali seveda tud sami pričeti z iskanjem notranjih rezerv, ne v zvišanju cen, temveč v večji produktivnosti in smotrnejšemu izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti. Posvet je odprl mnogo vprašanj, na katera pa ni dal stvarnih rešitev. Te bi bilo potrebno poiskati med delovnimi ljudmi. In predloge za rešitev bomo lahko metali v veter vse dotlej, dokler ne bo vsakomur jasna prava vsebina samoupravljanja tildi na vasi. Ta pa je v tem — kot povsod — da bo tudi kmet resnično lahko soodločal o dohodku, ki ga ustvarja. Take rešitve pa so samo v nas samih. N. P. IZ VSEBINE: • Dobrina Str. 3, 4, 18 • Priprava jesenske silaže Str. 5, 6 • Kokoši in zima • šepavost pri govedu Str. 5 • Letos je bil kongres hnfeljarjev v Varšavi | Str. 7, 8 O Pismo jugoslovanskih hmeljarjev članom predsedstva MHB Str. 8 • Prekmurski tekmovalci prednjačijo Str. 8, 9 • Osnutek pravilnika o samoupravni delavski kontroli Str. 9,10,11,12,13 • Osnutek pravilnika o izumih Str. 13,14,15,16,17 • Kaj je varstvo okolja? Str. 19 • Rok za zavarovanje kmetov je podaljšan Str. 20 ® Norveška — studenec Evrope Str. 21 • Poučen in prijeten izlet Str. 22 • Žalika Str. 23 • Tehtnica se pritožuje Str. 24 Izredno lepo vreme v drugi polovici septembra je omogočilo nemoteno spravilo kvalitetne silažne koruze. Na sliki: delavci na farmi Zalog polnijo velik in pokrit silos K mm i:v-. m] BrMiÄ. |NwmpAk.'A & Wi m** mm m Il S a ¡¡il Str. 5, 6 Kokoši in zima šepavost pri govedu Str. 5 Letos je bil kongres hnfeljarjev v Varšavi | Str. 7, 8 Pismo jugoslovanskih hmeljarjev članom predsedstva MHB Str. 8 Prekmurski tekmovalci prednjačijo Str. 8, 9 Osnutek pravilnika o samoupravni delavski kontroli Str. 9,10,11,12,13 Osnutek pravilnika o izumih Str. 13,14,15,16,17 Kaj je varstvo okolja? Str. 19 Rok za zavarovanje kmetov je podaljšan Str. 20 Norveška — studenec Evrope Str. 21 Poučen in prijeten izlet Str. 22 Žalika Str. 23 Tehtnica se pritožuje Str. 24 nimi zahtevami in značilnostmi širni zahtevami DM kot dopolnitev kataloga DM, ki je bil sprejet na seji skupnega odbora 25. 10. 1974. S tem je sistemizacija delovnih mest DE Komerciale v Skupni odbor za medsebojna razmerja je imel 13. redno sejo dne 27. 8. 1975. Po potrditvi zapisnika zadnje seje je obravnaval in sprejel sklepe o naslednjih zadevah: lv PODELJENE NOVE ŠTIPENDIJE . Kadrovska komisija je - predlagala skuppemu odboru seznam prosilcev za štipendije, ki so se prijavili na razpis. . Po razpravi sklene odbor, da prejmejo-štipendije, naslednji: _ « zai, PRAVNO FAKULTETO Cvetka Strašek in Milan Lešnik — za VIŠJO PRAVNO ŠOLO Vojko Bizjak in Ivanka Zagode, če bo izpolnila pogoj — ZA VEKŠv Andreja.Vovk — za VIŠJO AGRONOMSKO ŠOLO. Marjan Mihelič : «za .VIŠJO TEHNIŠKO ŠOLO — strojni oddelek Bogdan,.Lede in Anton Mešič . « za EKONOMSKO, SREDNJO ŠOLO Branko, Fidefšek, Ivanka Korber, Marija Irmanc, Cvetka. Kruleč in Ivica- Šmit — za VIŠJO GRADBENO. ŠOLO Cvetka Čeh — za' TEHNIŠKO (SREDNJO ŠOLO gradbeni oddelek Marjan Pfapratnik. in Roman Krušič . rv- za e TEHi^IŠKO' KMETIJSKO ŠOLO Kan^i Medved, Danilo Horvat — za ŠOLO ZA ŽIVINOREJSKE TEHNIKE Franc Kamplet — za TEHNIŠKO . KMETIJSKO ŠOLO — za otroke kooperantov, ki bodo ostali doma na kmetiji Jani Vreže, Vinko Drča, Angela Božnik, Voj a Romi j in Marinka Vehovar — za ŠOLO ZA, KMETOVALCE — ŠENTJUR a) za TOZD Kooperacija Žalec Drago Farčnik, Andrej Kramer j Franc Slapnik, Oto šporn> Alojzija Verdev, Metka Kokovnik, Marjana Dajčman, Janko Kugler; b) za TOZD Kmetijstvo Šmarje Anton Štefančič, Stanislav Žuč-ko, Stanko Novak, Benedikt Drame, Roman Hostnik, Elica Avgu-štičič, Zmka Fajs, Lidija Kliček, Drago Kunej, Janez Zupan. Sredstva za štipendije pot tč. a) in b) se koristijo iz sklada skupne porabe TOZD. — za TEHNIŠKO SREDNJO ŠOLO — strojni oddelek Matjaž Grobelnik, Igor Trupej in Bojan Rojs Ker je bilo za Šolo za kmetovalce razpisanih 30 štipendij, dospelo pa je samo 18 prošenj, odobrimo štipendije vsem, ki so zanje zaprosili s pogojem, da data TOZD Kooperacija in Kmetijstvo Šmarje priporočila za vsakega posameznika, Štipendistom z zaključeno osnovno šolo se kot osnova za dodelitev kadrovskega dela štipendije za šolanje na srednjih šolah upošteva učni uspeh, ki je ?a eno stopnjo nižji od doseženega v osnovni šoli. 2. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SISTEMIZACIJE ZA NEKATERE TOZD Na predlog komisije za pripravo predlogov sistemizacije in ocene DM potrdimo sistemiza- cijo delovnih mest TOZD NO-delovnih mest, ki so podane v tabeli , sistemizacije delovnih mest s skrajšanim opisom, Na osnovi . tega je izdelana tabela delovnih mest z najpomembnej-TRANJA TRGOVINA z navede- okviru Skupnih služb razveljavljena (glej katalog DM, oktober 1974). V TOZD NOTRANJA TRGOVINA se sistemizirajo naslednja delovna mesta: O s cn rt ¿5 rt NI rt . Naziv DM Zaht. A, . S mm . ¿č rt »j ^5 O s £ rt TJ •F-j m .rt s: s1 N >(« >C/3 Q nc ao o.^ H ’(/3 .H L 5 Direktor . TOZD I VSI/VISI 8 V-l - — 1 2. 20i Vodja komerciale VSI 5 V-l - -t 1 3. 65 Računovodja TOZD I VSI J' V-l - — 1 4. 20 Sekretar TOZD I VISI 4 V-l - — 1 5. 212 ' Šef predstav. I VSI/VISI 5 V-2 3 ■ 2 6. 294 ŠeL predstav. II VSI/VISI 4 V-2 ' 3 — 1 - 7. 3Q0 Vodja PE Transport VISI 4 V-3 3 — 1 8. 263 Poslovodja I VK 3 j V-4 2 1 ■9. 237 Skladišč, glav. sklad. I VK 3 * V-4 2 — 1 10. 311 iMehanikrVodja delav. KV 3 i V-4 1 P 1 11. 215 Samost komerc. I VSI 4 3-1 3 — 6 12. 217 Samost, komerc. II VISI 4 » S-2 3 — 10 13: 160 Org. ekonom, propag. VISI 4 S-2 3 — 1 14: 221 Komercialist I VISI 3 S-3 3 — 9 15. 121 Pomočnik računov. VISI 4 S-3 3 — 1 16. 071 Načrtovalec-analitik VISI 4 ■ S-3 3 -r 1 17. 223 Propag.-demonfstrator VISI 3 S-3 3 -J 1 18. 306 Transport, referent SSI 4 S-3 3 — 1 19. 82 Bilancist II SSI 3 S4 2 — 1 20: 132 -.Kontist I SSI 3 S4 2 -E“ 1 21. 114 Ref. za. dok. in evid. SSI 3 S4 2 —- 2 22: 115: Eef. za dok. in evid. II SSI 2 S4 2 2 23> 25 > Ref. za kadre, tajnica SSI 3 S4 2 — 1 24. 167 Aranžer I SSI 3 S4 2 « 1 25. 236 Pom. skladiščnika I VK 3 S4 2 — 1 26. 296 Fotograf KV 2 S4 1 — 1 27-. 298 ’ Črkoslikar KV %. S4 1 — 1 28. 334 Šofer I KV 2 1-1 1 — 12 29. 335 Šofer II KV 2 1-1 1 — 8 30. 336 šofer III IKV 1-1 1 '-■m 5 • 31. 353 Delavec — viličar. IKV 2 14 1 m 2 32. 333 Mehanik KV 3 1-2 1 — 2 33. 38 Čistilka PK 1 1-2 1 — 1 34. 128 Strojni knjigovodja SSI 2 1-3 2 — i 35. 86 Knjigovodja I SSI 2 1-3 2 — 2 36. 92 Likvidator II SSI 2 1-3 2 — 1 37. 30 Administrator I SSI 2 1-3 2 —: 3 38. 94 Evidenčnik I SSI 2 1-3 2 — 2 39. 95 Evidenčnik II KV 1 1-3 1 — 3 40. 239 Prodajalec I KV 2 14 1 — 2 41. 245 Skladiščni delavec PK 1 14 1 — 4 Sistemizirajo se nova delovna mesta, in se potrdijo njihove ocene v naslednjih TOZD: f | |g Cfl rt •„ S Naziv DM o S B rt S s N .us " o ag rt rn rt oj ■1 . rt ■ w, ' O S V rt. u H «n S N< N "01 •a & PU T3 O Kž 445 Vodja kmetijske PE VISI 3 V-3 3 3,85 391 Mehanik-vzdrževalec , VK 3 S4 2 2,50 HM 26 Ref. za sploš. kadr. SSI 2 1-3 2 2,30 posle GS 801 Upravnik hotela v VISI/SSI , 3/5 V-2 3 3,74 izgr. 4,03 ST 369 Vodja PE Servis VSI 5 V-3 3 Preocenijo se naslednja delovna mesta v TOZD NOTRANJA TRGOVINA: Šif. DM Naziv DM Zaht. let izkuš. Kat. DM Ocena Dosed. Nova g i gt' 201 Vodja komerciale VSI V-l — 4,29 NT 114 Ref. za dok. in evid. I SSI 3 S4 2,40 2,70 NT 115 Ref. za dok. in evid. II SSI 2 S-4 ...... — / 2,40 NT 237 Skladišč, glav. sklad. I VK 3 V-4 2,75 2,90 NT 294 šef predstavništva II VSI 5 V-2 3,70 3,85 NT 202 Vodja komerc. oddelka VSI 5 V-2 . 4,03 NT 300 .Vodja PE Transport VISI 4 V-3 3,40 3,70 NT 223 Propag.-demonstrator VISI 3 S-3 — 3,00 NT 296 Fotograf KV 2 S4 1 2,30 NT 298 Črkoslikar KV 2 S-4 • — 2,30 NT Nove ocene oziroma preoceni-tve navedenih delovnih mest veljajo od 16. 8. 1975 dalje. 3. NATEČAJ ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA POSOJILA ZA INDIVIDUALNO GRADNJO STANOVANJ Tovariš Jože Janše je seznanil odbor o višini sredstev stanovanjskega sklada za posojila za zasebne graditelje stanovanj. Do meseca maja v letu 1976 bo skupno na razpolago za zasebno gradnjo 2,970.000 din. Po razpravi je bil sprejet naslednji sklep: V skladu z 228. členom samoupravnega sporazuma o MR delavcev -v združenem delu Skupni odbor za medsebojna razmerja delavcev organizacije združenega dela HMEZAD. razpisuje natečaj za vlaganje prošenj za posojila za individualno gradnjo stanovapj. Natečaja se lahko u-dgležijo. v?i • delayci podjetja, ki izpolnjujejo pogoje iz 232. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev, Prošnje za pospjija vložite v kadrovski, oddelek podjetja v Žalcu najkasneje do 30. septembra 1975. pf Razpis je7 bil že objavljen v septembrski .številki Hmeljarja! Na* predlog kpppsije*Za jdruž-beni standard je skupni odbor sprejel naslednje sklepe: 1. Tov: Zdenki LEKŠE se dodeli garsonjera, ki jo je zasedala tov. Planinšek Pavla in sicer s l. 9. 1975. 2. Stanovanje oziroma garsonjera, ki jo izprazni tov. Lekše, se dodeli’ tov. Jožetu- ZJDARJU, šoferju ;y TOZD Notranja trgovina. Za dodelitev primernega stanovanja, se tov.. Zidarja vključi v vrstni red prosilcev za stanovanja v skladu s samoupravnim sporazumom. 3. Priporočamo vsem TOZD, da skupno s kadrovsko službo in IO izdelajo dolgoročnejši program sanacije obstoječih stanovanj, ter da na podlagi tega po zaključnem računu določijo tudi sredstva v skladu skupne porabe za izvedbo tega programa. 4. Prvotna pogodba za nakup stanovanj v Žalcu, ki je predvidevala nakup 10 stanovanj, se spremeni v nakup 11 in to manjših stanovanj. Na novo se sklene pogodba za nakup 11 stanovanj v skupni površini 482,64 m2'in v vrednosti 2,469.982,60 din. 5. 1) Za nakup stanovanj v Šmarju se dovoli najetje kredita iz namenskih sredstev za nadomestitev in sanacijo stanovanj, uničenih in poškodovanih po potresu v višini 1,587.740 din za dobo 20 let po 2 % obrestni meri. 2) Koristnik stanovanj, to je TOZD Kmetijstvo Šmarje, zagotovi sredstva za odplačilo anuitet. 3) Za podpis pogodbe se pooblašča glavni direktor in . direktor FRS oziroma njihovi na- " mestniki. OSTALE ZADEVE 1. Odbor je odobril za delno plačilo stroškov za študijsko potovanje v ZDA tov. Korber. Vi-. du, direktorju TOZD Sadjarstvo Mirosan v znesku 9.000 din v breme stroškov za izobraževa--nje. - (Nadaljevanje na 3. strani) Delavski svet ZDRUŽENIH DELOVNIH ORGANIZACIJ (ZDO) »DOBRINA* ¡je naj #eh rednih sejah razravljal ih obravnaval o najpomembnejših Vprašanjih dela ih razvoja ZDO »DOBRINA*. O dveh sejah srno delno že poro-ročali. ODBOR PROIZVODNJE je i-mel do sedaj dve seji. Na ‘prvi seji je bil imenovan pbsebeh odbor za izdelavo razvojnega pro-grama kmetijske dejavnosti,' ža razvoj pekarske proizvodnje ih za razvoj mlinsko-piedelovalnc industrije. ’ Na tretji seji 26. junija je DS a) sprejel programsko zasnovo razvoja ZDO »DOBRINA* kar obdobje 1976-1980. b) sprejel predlog sprememb ih dopolnitev " SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o združitvi v ZDO »DOBRINA«, t) imenoval vodilna delavca v DS SS ZD »DOBRINA* in sicer: l~ za. direktorja sekretariata In DS SS ZDO je imenoval tov. FRANCA FRIŠKOVCA diplomiranega pravnika In — za vodjo oddelka za razvoj in investicije je bil imenovan tov. BIZJAK Stane, absolvent zadnjega letnika Visoke ekonomsko komercialne šole Maribor, d) sprejel na znanje sporočilo o ustanovitvi POSLOVNIH SKUPNOSTI v okviru ZDO»DOBRINA«. : •, Vsi sklepi DS ZDO »DOBRINA« se izpolnjujejo odnosno so že izvršeni» KOLEGIJSKI .POSLOVODNI ORGAN ZDO »DOBRINA« je i-mel do sedaj 3 redne seje, na katerih je obravnaval in Vsklajeval različne materiale, • ki jih je kasneje posredoval v dokončno odobritev DS. Izvršilni odbor za razvoj, plan, investicije in finance je imel do sedaj dve seji, na katerih je predvsem razpravljal o: Na drugi seji pa je odbor proizvodnje posvetil posebno pozornost razpravi o proizvodnih sposobnostih glede na tržne potrebe. S Predstavniki zbora • so izrazili željo, da bi se morala določila SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o združitvi v ZDO »DOBRINA«,' ki govorijo o prednostni pravici prodaje ih- nakupa hitreje uresničevati. Še vedno sc dogaja, da trgovina na drobno kupuje večje količine raznega blaga, kot npn: sveže meso, mesne- izdelke, jajca, mlečne izdelke pri kupcih, ki niso člani ZDO »DOBRINA«, ODBOR TRGOVINE NA DEBELO H ŽuNaNJE TRGOVINE je ihiel do |edaj . dve seji. Na prvi seji je bil sprejet program! dela za leto 1975, določena sta bila nosilca deviznega kontingenta za u-voz blaga široke potrošnje in sicer »TEHNO-MERCATOR« in »TKANINA« Celje. Sprejeti sb bilE prodajni pogo ji Za članice ZDO »DOBRINA« Za leto 197Š, - Na drugi seji je odbor posebej razpravljal o sposobnosti grosistične dejavnosti zadovoljevanja potreb trgovine na drobno, glede na dolžnosti in obveznosti, ki so jih sprejele TOZD prodaje na debelo z ustanovitvijo poslovnih skupnosti». ODBOR TRGOVINE NA DROB- — programu dela IO, — izvrševanju poslovile ■ politike LJUBLJANSKE BANKE, LB podružnice Celje in LB podružnice za kmetijstvo Celje za leto 1974 in 1975; — predlogu programske zasnove razvoja ZDO »DOBRINA« za obdobje 1976-1980, — investicijskih naložbah Članic ZDO »DOBRINA«, — finančni problematiki. ■ Pri razpravi o investicijski aktivnosti članic ZDO »DOBRINA« je IO posvetil posebno pozornost problčmu gradnje blagovne hiše v SLOVENJSKIH KONJI-cah in samopostrežne prodajalne v Sevnici. * NO je imel do sedaj dve seji. Na prvi seji je odbor sprejel program dela in obravnaval predlog prodajnih pogojev članic ZDO »DOBRINA«» razpravljat o uvoZu blaga Za široko potrošnjo tčr obravnaval predlog družbenega dogovora za oblikovanje maloprodajnih cen vseh vrst Vina. Na drugi1 seji je odbor ponovno razpravljal o prodajnih pogojih Za sveže meso in mesne izdelke, o preusmeritvi nakupa piščancev od »PERUTNINE« Ptuj na »PERUTNINO« Zalog. Pri razpravi o nakupu piščancev je odbor upošteval interese kmetijskega kombinata »HMEZAD« Žalec ih KK Šentjur za povečanje primarne proizvodnje. ; IZVRŠILNI ODBOR za poslovne zadeve jč imel do sedaj samo eno sejo. Na tej seji je med ostalim posvetil posebno pozornost nev-šklajehim poslovnim 'odnosom med članicami ZDO »DOBRINA«. Ugotovil je, da so bila dosedanja prizadevarija na področju vskla-jevanja poslovnih odnosov preko ODBOROV neuspešna predvsem zaradi tega, ker v posameznih ODBORIH ne sodelujejo vsi udeleženci proizvodnega ih menjalnega procesa. . IZVRŠILNI ODBOR za splošne zadeve je ime do sedaj samo eno sejo. Na seji je bil sprejet program dela IO v letu 1975. IO je posvetil posebno pozornost izdelavi metodologije poenotenja sistemizacije delovnih mesi. Nadalje je odbor posvetil posebno pozornost medsebojnim poslovnim odnosom, opozoril na razne pomanjkljivosti, ki se pojavljajo v vsakodnevnem poslovanju ter zahtevajo od TOZD prodajo ha debelo, da' v svojem poslovanju daje absolutno prednost članicam ZDO »DOBRINA« tako po vprašanju sortimentp, blaga, dostave blaga in pri priznavanju posebnih popustov. Od TOŽB prodaje na debelo je zahteval, da v najkrajšem' času vskladijo, kdo je nosilec posameznih blagovnih skupin, kajti še vedno se dogaja, da eno in isto blago prodajajo vsi trije grosisti ob tem, da je njihov asorti-man blaga še vedno nepopolen in pomanjkljiv. (Nadaljevanje na 4. strani) TOZD Sadjarstvo Mirosan ne pozna izmenične rodnosti, ampak zaradi vremenskih razmer manj ali bolj rodna leta. Obiranje je v polnem teku in po izjavah strokovnjakov pričakujejo od 160 do 180 vagonov pridelka Pomagajmo dograditi biotehniško fakulteto v Ljubljani široki akciji, v katero so vključetiC Vse TOZD v kmetijstvu-in živilstvu, kmetijske zadruge, obrati Za kooperacijo, kmetijske šole, inštituti, kmetijski zavodi, kmetijski upravni organi, organizacije Združenega dela Za preskrbo kmetijstva in kmetijske Samoupravne interesne jn poslovne škuphbšti, še pridružujemo tudi delavci in kooperanti našega podjetja Hmezad. Vsi se prav dobro Zavedamo, da nam je fakulteta potrebna» saj se je na njej šolalo veliko število inženirjčv. ki danes prenašajo in vnašajo stečeno znanje v proizvodnjo»’ Svojim Sinovom ih hčeram omogočimo, da bodo' študirali v Svetlejših in bolje opremljenih učilnicah! Z darilnimi boni, ki jih boste kupih, pa lahko plačate iskane strokovne usluge ha fakulteti. Za vse naše' delavce po TOZD Smo' dobili darilftih bonov za 180.000 dinarjev. Preračunano pride ha Vsakega zaposlenega ih. kooperanta po 50. dinarjev, na tiste ž had 5.000 din mesečnih prejemkov pa 100 din. Zavedajoč se velikega poslanstva pnšpčvajmU to Skromno vsoto za bodoče rodove! Denar bodo zbirali poverjeniki po TOZD. (Nadaljevanje z 2. strani) 2. Na predlog TOZD Hmezad» da Skupni odbor sprejme sklep — obvezo, da delavec, ki mu je prenehala lastnost delavca v TOZD sporazumno -zaradi zaposlitve v drugi delovni organizaciji za dobo dveh let, ima ponovno pravico pridobiti lastnost delavca po preteku dveletne mandatne dobe, je skupni odbor sklenil, da takšne izjave ni pristojen dati. Vse zadeve medsebojnih razmerij delavcev V združenem delu so v pristojnosti in neodtujljiva pravica delavcev v TOZD. 3. Konferenci OOS podjetja smo odobrili dotacijo v znesku 5.300 din iz skupnega sklada porabe -za kritje stroškov tovariškega srečanja. S. F. (Nadaljevanje s 3. strani) ODBOR ZA GOSTINSTVO je imel do sedaj samo eno sejo. Na tej seji je sprejel program dela ter med ostalim posebej podčrtal nujnost nadaljnnega združevanja gostinsko-turistični dejavnosti na širšem celjskem območju in da se v to dejavnost združijo vsi akterji, ki na temi področju delujejo (gostinstva, zdraviliški in kmečki turizem, planinski domovi in turistične agencije). Odbor je ugotovil, da le-tako združeno gostinstvo lahko zagotovi uspešen razvoj in organiziran nastop na slovenskem, Jugoslovanskem in delno tudi na svetovnem turističnem tržišču. ODBOR ZA TRANSPORT je imel do sedaj prav tako samo eno sejo. Na tej’ seji je sprejel program dela za leto 1975 ter med ostalim ugotovil, da bo potrebno odbor za transport dopolniti z delegati iz vseh tistih dejavnosti, kjer se srečujejo s transportom v širšem pomenu besede. Odbor je nadalje ugotovil, da so razpoložljiva transportna sredstva neracionalino izkoriščena in da lahko zato neracionalno izkoriščanje iščemo v sorazmerno slabi ali nedodelani organizaciji dela tako v proizvodnji, kot v trgovski dejavnosti. DELO POSLOVNIH SKUPNOSTI Na podlagi ugotovitev izvršilnega odbora za poslovne 'zadeve o neuspešnosti razreševanja medsebojnih poslovnih odnosov in v smislu določil SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o združitvi v SOZD ZDO »DOBRINA» Celje (čl. 58 do 65) smo pristopili k oblikovanju in ustanavljanju POSLOVNIH SKUPNOSTI po posameznih blagovnim skupinah. O-snovni namen ustanovitve poslovnih skupnosti je neposredno povezovanje in dogovarjanje med vsemi udeleženci od proizvodnje do maloprodaje o najracionalnejših oblikah medsebojnega poslovnega sodelovanja. V cilju razreševanja nalog smo pristopili k ustanovitvi: jv POSLOVNE SKUPNOSTI — za meso in mesne izdelke, — za mleko, mlečne izdelke in jajca, . — za sadje in zelenjavo, — za ostala živila in gospodinjske potrebščine. 2. POSLOVNE SKUPNOSTI — za tekstil 3. POSLOVNE SKUPNOSTI — za galanterijo in kozmetiko, — za kemične izdelke 4. POSLOVNE SKUPNOSTI — za kovinske izdelke in — za elektrotehniko V posameznih poslovnih- skupnostih so bili določeni nosilci poslov za posamezne blagovne izdelke in sicer: 1. POSLOVNA SKUPNOST — za meso in mesne izdelke TOBZ »MESNINA« Celje, KK »HMEZAD« Žalec, — za mleko in mlečne izdelke TOZD »MLEKARDA« Celje, KK »HMEZAD« Žalec in za jajca t KK Šentjur, — za sadje in zelenjavo TOZD »GROSIST« OZD »MERX« Celje, — za ostala živila in gospodinjske potrebščine TOZD .»GROSIST« OZD »MERX« Celje, 2. POSLOVNA SKUPNOST — za tekstil (tekstilni izdelki, oblačilni izdelki, izdelki iz gume in usnja in pozamterijo) TOZD »VELEPRODAJA« OZD »TKANINA« Celje, — delovno zaščitna sredstva TOZD trgovina »DOM« OZD »DRAVINSKI DOM« Slovenske Konjice. 3. POSLOVNA SKUPNOST — za galanterijo TOZD »VELEPRODAJA« OZD »TKANINA« Celje, — za kozmetične in parfumerij-ske izdelke TOZD »GROSIST« OZD »MERX« Celje, — za kemične izdelke TOZD »VELEPRODAJA« OZD »TEHNO-MERKATOR« Celje — za fotomaterial DO »MODA« Celje. 4. POSLOVNA SKUPNOST — za kovinske izdelke in elektrotehniko TOZD » VELEPRODAJA« OZD »TEHNO-MERKATOR« Celje, 5. POSLOVNA skupnost — za steklo, porcelan, gradbeni material in stavbno pohištvo TOZD »VELEPRODAJA« OZD »TEHNO-MERKATOR« Celje, — za pohištvo OZD »MERX« Celje. Nosilci poslov so glede tehnične opremljenosti sposobni zadovoljevanje potreb trgovine na drobno, vendar bodo morali izboljšati organizacijo dela, izpopolniti asortiman blaga ter v znatni meri izboljšati dostavno službo. DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Na podlagi potrjene začasne sistematizacije delovnih mest DS skupnih služb ZDO »DOBRINA« je komisija za razpis prostih delovnih mest izvršila razpis v dnevnem časopisu »DELO« in »VEČER«. Komisija za razpis prostih delovnih mest je na svoji 2. in 3. redni seji obravnavala dospele vloge in sprejela sklep, da se na razpisana prosta delovna mesta sprejmejo naslednji kandidati: 1. direktor DS SS in sekretariata, tov. FRIŠKOVEC Franc; 2. tajnik samoupravnih organov, tov. IRŠIČ Breda; 3. pravnik, tov. SMOKAR Jožica; 4. računovodja, tov. MAČEK Anica; 5. tajnica sekretariata, tov. KLEMENČIČ Milena; 6. vodja oddelka za za poslovno korespondenco!, nezasedeno; 7. analitik za poslovne zadeve, tov; UREKAR Rafael; 8. analitik za ekonomsko fizične zadeve, nezasedeno; 9. vodja oddelka za razvoj in investicije, tov. BIZJAK Stane; 10. referent za tržne analize in raziskave, tov. PETEK ANTON; 11. referent za notranjo opremo, tov. PRESINGER Žarko; 12. referent za izvajanje investicij, nezasedeno; 13. tajnica oddelka za razvoj , in invest., tov. JEZERNIK Slava; Bo konca meseca junija so bila dejansko zasedena delovna mesta pod zaporedno št.: 2, 4, 5, 9, 10 in 13, v mesecu avgustu pa so nadalje zasedena delovna mesta pod zaporedno št.: 1, 3, 7, dočim bodo delovna mesta pod zaporedno št.: 6, 8, 11 in 12 zasedena najkasneje do konca meseca oktobra. Na podlagi sklepa 2. redne seje delavskega sveta ZDO »DOBRINA« so bila zagotovljena finančna sredstva za delo delovne skupnosti skupnih služb. Delovna skupnost skupnih služb je začela s poslovanjem dne 1. maja 1975. Sekretariat je glavno težišče dela posvetil pripravi raznih . materialov za seje organov upravljanja in ureditvi določenih nalog, ki omogočajo normalno delo delovne skupnosti skupnih služb. Oddelek za razvoj in investicije pa je pristopil k obdelavi statističnih podatkov iz obrazca TRG-12, pripravil je izhodišče za izdelavo študije o racionalizaciji pretoka blaga v ZDO »DOBRINA«, izdelal je predlog programa pristopa k investicijam, v obravnavi je analiziral predlog investicijskih naložb članic ZDO »DOBRINA« za obdobje 1976 do 1980. PROBLEMI IN TEŽAVE Nerešeno vprašanje poslovnih prostorov je osnovna ovira, da DS skupnih služb ne more zaživeti in delati tako, kot narekuje sam obseg nalog, ki1 so zapisane v SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU in zadolžitve posameznih samoupravnih organov, ; ki nalagajo strokovnim službam DS skupnih služb različne naloge, ki so vezane na uspešnost dela samoupravnih organov.' .V času priprav za sklenitev samoupravnega sporazuma o združitvi v 'sestavljeno organizacijo združenega de|a, je bilo s predstavniki Skupščine občine Celje dogovorjeno,- da bo lahko DS skupnih služb uporabljala poslovne prostore poslovnega združenja «KONEKS« v Cankarjevi ulici št. 1 in poslovne prostore trgovskega podjetja »SLOVENIJA-MERKUR« v Stanetovi ulici. Ti poslovni prostori b,i zadostovali za uspešno delo DS skupnih služb v prvem obdobju njenega delovanja. Meseca aprila nas je Izobraževalna skupnost Celje obvestila, da odpoveduje nadaljnje koriščenje poslovnih prostorov v Cankarjevi ulici št. 1. Samoupravna stanovanjska skupnost Celje, nas je v mesecu juniju seznanila, da iahko- dobimo v najem poslovne prostore trgovskega podjetja »SLOVENIJA-MERKUR« v likvidaciji s tem, da bosta dva prostora zasedena do konca t. 1. Skupščino občine Celje, Občinski komite ZKS Celje in Medobčinski komite ZKS Celje smo seznanili s problemom, ki se odpira, ker še do danes ni rešeno vprašanje poslovnih prostorov, izrazili smo bojazen, da bo to nerešeno vprašanje zelo neugodno vplivalo na nadaljnji razvoj in delo združene delovne organizacije »DOBRINA«. Predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Celje nas je seznanil, da nam je poleg poslovnih prostorov trgovskega podjetja »SLOVENIJA-MERKUR« dodeli jen določen prostor v zgradbi OF na Titovem trgu. Po ogledu ponudenih prostorov smo ugotovili, da ponudeni prostori ne ustrezajo potrebam BS skupnih služb ZDO »DOBRINA«, ker so premajSini in nefunkcionalni. Zavedamo se, da bomo morali v bodoče sami rešiti vprašanje poslovnih prostorov, samo nesprejemljivo je, da bi morali že na. začetku nastajanja nove sestavljene organizacije zahtevati od njenih članov, da združujejo sredstva za nakup poslovnih prostorov. Mišljenja smo, da je dolžnost Skupščine občine Celje in Samoupravne stanovanjske . skupnosti Celje, da novi sestavljeni organizaciji združenega dela ZDO »DOBRINA« zagotovi primerne p>o- slovne prostore tako glede velikosti, funkcionalnosti in reprezentančnosti. SEZNANITEV O DELU Dne 4. aprila t. 1. nas je obiskal predsednik IS SR Slovenije tov. MARINC Andrej z namenom, da se seznani o ustanovitvi, delu in nalogah ZDO »DOBRINA«. Na dveurnem posvetu smo predsednika IS temeljito seznanili z vsemi bistvenimi podatki o ustanovitvi, delu in nalogah ZDO »DOBRINA«. Medobčinski komite ZKS Celje nas je povabil na sejo sekretariata z namenom, da jih seznanimo š programsko zasnovo ZDO »DOBRINA«. Ob tej priložnosti smo sekretariat Medobčinskega komiteja ZKS Celje seznanili s programsko zasnovo z dosedanjim delom in težavami, s katerimi se Srečujemo na področju uresničevanja sprejetih nalog. “Medobčinski komite je zelo u-godno ocenU dosedanje delo in zagotovili določeno podporo pri razreševanju nakazanih problemov. | Ob obisku predsednika Centralnega komiteja ZKS Sloveni jp tov. , POPITA pri Kmetijskem kombinatu Šentjur dne i9. 6. 1.1. se nam je ponudila priložnost, da Smo tov. POPITA seznanili z osnovnimi motivi, ki so nas vodili k združevanju, o nalogah, ki sme si jih zadali ob Združevanju ter o; došedaj izvršenem delu. Predsednik Centralnega komiteja tov. Popit se je posebej zanimal, kakšen je naš program na področju uveljavitve 43. čl. Ustave ob upoštevanju, da so organizacije združenega dela in delovne organizacije vstopile v ZDO »DOBRINA« takšne kot šo bile, kar pomeni, da se njihov pravni status ni v ničemer spremenil. PREDSTOJECE NALOGE Ustanovitev ODBORA POTROŠNIKOV je ena najpomembnejših nalog v drugem polletju letošnjega leta. V pripravi je izdelava SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o nalogah, delu in pristojnosti ODBORA POTROŠNIKOV, katerega naj bi podpisale vse občine, v območju katerih delujejo enote članic ŽDO »DOBRINA« in ZDO »DOBRINA. SAMOUPRAVNI SPORAZUM, ki bo urejal pristojnosti ODBORA POTROŠNIKOV, bi moral biti podpisan najkasneje do konca meseca septembra. V mesecu Oktobru pa bi stekel postopek izvolitve delegatov za ODBOR POTROŠNIKOV po krajevnih skupnostih. Z željo, da bi čim hitreje izpolnili osnovni pogoj za vpis v register organizacij združenega dela pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju, je potrebno spremeniti in dopolniti SAMOUPRAVNI" SPORAZUM o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela -združenih delovnih organizacij kmetijstva, industrije, trgovine in gostinstva^ »DOBRINA« Celje. Spremembe in dopolnitve SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA bistveno spreminjajo vsebino sprejetega in podpisanega SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA, zato bo potrebno vložiti skrajne napore, da bomo delavce v TOZD pravilno seznanili s potrebami spremembe SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA. Spremembe SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA bi morale biti potrjene po zborih delavcev TOZD najkasneje do konca meseca septembra. (Nadaljevanje na 18. strani) Priprava jesenske silaže Sodoben način krmljenja živine v hley.u sloni pretežno' na silažni krmi. Kajti kvalitetna silaža je nepogrešljiva sočna krma od pozne jeseni, celo zimo in pomlad. Krma, ki da veliko mase in ki je z ozirom na učinek sorazmerno poceni. Zato je v krmilnih obrokih za govejo živino celo do 80 % silaže, ostanek pa seno in močna krmila. Pripravi jesenske silaže, ki jo pri nas v glavnem sestavljata si« lažna koruza in otavič, je potrebno posvetiti vso skrb, če hočemo, da bo silažna krma, ki jo bomo polagali v jasli, zares kvalitetna. Tako kot pravilna priprava si-taže (postopek pri siliranju) je tudi kakovost pridelka odločilna za dobro silažo. Koruzna silaža . ni bogata na beljakovinah vsaj vsebuje le o-krog 1 % prebavljivih surovih proteinov, mialo je kalcija pa tudi ostalih snovi ni veliko. Vsebuje pa nekaj več provitamina A ali karotina. Koruzna silaža,: seveda če je dobra, pa je zelo važen vir za škrobne enote, ki dajejo energijo. Sto kilogramov zelo dobre koruze na primer ima hranilno vrednoš 15 ali več škrobnih enot, slaba pa tudi do trikrat manj in jo živali nerade ali sploh ne morejo žreti. Cim več jo škrobno vrednost ima silaža tem boljša je kot krma; za pridelovalce silažne koruze pa je zelo važno to, da ni Večjih razlik med kakovostjo posevka in siliranega pridelka. Povdariti je treba, da z nobeno še tako popolno tehniko siliranja ne moremo spremeniti nekakovostnega pridelka v dobro krmo, ker je hranilna vrednost silaže čisto odvisna od kakovosti rastline, ki jo siliramo. Pridelovalec mora torej uporabiti takšno tehnologijo pridelovanja in uvesti vse tiste1 elemente s katerimi bo lahko dosegel najbolj kakovosten pridelek. Z vidika hranilne vrednosti krme je zelo važna dinamika kopičenja suhe snovi v rastlini. Pred oploditvijo koruze se količina suhe snovi le zelo počasi povečuje, nato pa do voščene zrelosti hitro narašča, nato pa zopet pojema. V voščeni zrelosti se v rastlini zbere okoli. 90% končnega pridelka suhe snovi. Tudi količina surovih proteinov narašča z dozorevanjem koruze tako, da se jih v voščeni zrelosti nakopiči za okoli 50% več kot takoj po oploditvi, dočim jih je v mlečni zrelosti le okoli 25 % več. Pomembno dejstvo je,, da vsi deli koruzne rastline nimajo enake krmile 'vrednosti. V mlečno voščeni zrelosti jie največ suhe snovi v storžih, nato v-listih, najmanj pa v steblih; to velja tudi za proteine v suhi kot v sveži snovi. . Vsebina suhe snovi v silažni koruzi je merilo za krmno vrednost pridelka (lkg suhe snovi je 0,63 krmne enote). Iz navedenega sledi, da "je za prakso interesantno in priporočljivo sledeče; — Ker pridelek suhe snovi narašča z dozorevanje silažne koruze, je treba pridelek pospraviti čim kasneje. Najboljši čas spravila je v času, ko je koruza v voščeni zrelosti, ker se do tega časa razvoja rastline pridobijo največ hranilnih snovi, kakovost krme pa. se ne poslabša. — Vsebina surovih vlaken v suhi snovi je v voščeni zrelosti najmanjša; krma, ki je pospravljena . v tej fazi zrelosti, je zato najbolj prebavljiva (zrno je v voščeni zrelosti, če se :š pritiskom nohta da razrezati). — JKo posevek dozoreva, se povečuje tudi količina surovih proteinov; čim kasneje pridelek siliramo, tem več surovih prote- ’ inov (beljakovin) bo vseboval. — Tudi količina vode v rastlinah se z dozorevanjjem silažne koruze močno zmanjšuje, kar precej poceni tudi stroške transporta. — Cim večji utežni delež celotne mase predstavljajo storži, tem laže prebavljiva in bolj hranilna je silaža. Storži so mnogo bolj prebavljivi in imajo Več hranilnih snovi kot pa listje in stebla. Zato ima posevek, ki je'bil pospravljen, ko: še ni oblikoval storžev, slabo krmno vrednost. Verno, da moramo pri siliranju omogočiti čimboljše mlečno-kislo vrenje, kar nam omogoči najboljšo kakovost silaže zaradi dobrega konzerviranja ter najmanj izgub. Da pa bo vrenje potekalo v redu, je potrebno bakterijam mlečno-kislega vrenja preskrbeti dovolj hrane za njihov razvoj. To pa so ogljikovi hidrati (škrob, sladkor),, ki jih mora silažna koruza vsebovati in ki lahko vrejo. Dokazano je, da je za uspešen razvoj bakterij mlečno-kislega vrenja potrebno neko določeno razmerje med količino sladkorja in škroba v koruzni rastlini, ki posevek pa je mnogo manj primeren za uspešno siliranje. Vseh izgub pri silirani krmi ni mogoče preprečiti. Vendar pa zrelost posevka ob siliranju zelo vpliva na obseg izgub hranilnih snovi. Ravno v stadiju voščene zrelosti so pri siliranju izgube hranilnih snovi najmanjše, oziroma - še enkrat manjše kot pri siliranju posevka, ki še ni dospel niti v mlečno zrelost. Za pridelovanje je treba izbirati torej najplodnejše sorte, ki do spravila dosežejo mlečno-vo-ščeno do voščeno zrelost. Važno je tudi, da pri teh sortah storži predstavljajo čim večji delež, stebla pa čim manjši. Dokazano je, da je za uspešen razvoj bakterij mlečno-kislega vrenja potrebno neko določeno razmerje med . količino sladkorja in škroba v rastlini, ki pa se doseže ravno v fazi mlečno-voščene zrelosti; poleg tega pa se bakterije mlečno-kislega vrenja bolje -razvijajo, če je v krmi večji odstotek suhe snovi. V nasprotnem slučaju se razvijejo bakterije Ocetno-kislega vrenja in silaža postane slaba. V voščeni fazi zelosti uspe siliranje najbolje zato, ker se je že mnogo sladkorja spremenilo v škrob in ker je v rastlinah že med 22 — 28 % suhe snoai. Pozne sorte so po pravilu rodne jše,. vendar nas'to dejstvo ne količina suhe snovi v rastlinah ob spravilu. Pri povečanju sveže in suhe snovi na enoto površine se zaradi dušika poveča tudi utežni delež storžev in listov v skupni masi na račun utežnega dela stebel, ki močno zmanjšujejo kakovost krme. Rezultati gnojenja kažejo, da uporaba dušika (nitromo kal) samo ob setvi ne zadošča. Pri uporabi manjših doz gnojila je potrebno pdtrošiti gnojilo čim kasneje, tako, da bo posevek zadostno založen z dušikom 'v svoji kritični fazi, to je ob cvetenju. Pri uporabi velikih količin dušičnih gnojil pa je potrebno ne- SIP Šempeter je preizkušal in testiral svoj nov izdelek — enoredni obiralec koruze, ki s frezo zdrobi koruznico in jo razprši po njivi sme zapeljati, kajti zelo pozne sorte v naših klimatskih pogojih ne dospejo do voščene zrelosti. Tudi način gnojenja je odločilen za pridelovanje silažne koruze. Dušik je posebno pomemben za rodnost in kakovost pridelka. Z intenzivnejšim gnojenjem z dušikom se močno skrajša trajanje posameznih razvojnih faz in pospeši razvoj koruze. Posebno močno se skrajša čas ud vzkalitve do cvetenja, zaradi gnojenja z dušikom, ki ima za posledico hitrejši razvoj, poveča pa se tudi koliko fanejše trošenje gnojila. Tudi gostota posevka v kombinaciji z gnojenjem je- važen či-nitelj. Najprimernejša gostota posevka je odvisna od sorte (predvsem od njene ranosti) ter od jakosti gnojenja predvsem z du-šičnatim -gnojilom. Za srednje močno gnojenje 80-100 kg dušika na ha, naj bi bilo pri ranih sortah od 80.000-100.000 rastlin na ha, pri kasnejših pa od 80.000- 90.000 pri kasnih pa 70.000-80.000 rastlin na hektar. (Nadaljevanje na 6. strani) KOKOŠI IN ZIMA Znano je, da s pojemajočimi dnevi kokoši vse manj nesejo, ko pa se dnevi daljšajo, se začne tudi nesnost boljšati. Vzročna zveza med dolžino dneva in nes-nostjo je zelo tesna. Svetloba in budnost namreč preko > hormonov možganskega priveska j (hipofize) vzbujata delovanje jajčnikov, zato je nesnost tem boljša, čim daljši je dan. Je pa umetna svetloba prav tako učinkovita kot dnevna, zato-je mogoče nesnicam dan tudi .umetno podaljšati in tako doseči boljšo, nesnost, Kumice je treba osvetljevati tako, da imajo - nesnice 14 urni .delavnik v zimskih mesecih, ko je dan mnogo krajši. Za osvetljevanje je potrebna ena 25 W žarnica na vsakih lOm? talne površine v kur niči. Paziti’-moramo, da so ’ ržarniče razporejene tako, da so osvetljeni tudi koti. Nekatere nesnice namreč rade ždijo in dremljejo po temnih kotih in jim osvetljevanje ne koristi. Da so živali bolj zaposlene in budne, je dobro, da jim vsak dan raztrosimo malo zrnja po tleh, da potem brskajo in iščejo po na-stilju. Časovni ritem dodatnega osvetljevanja si lahko sami določimo, kakor nam je bolj prikladno, da se ga potem strogo držimo. svetljujemo lahko na primer zjutraj do dneva in zvečer od dneva do šestih ali pa na primer, zjutraj nič, zvečer pa tako tolgo, kolikor je potrebno, da imajo kokoši štirinajsturni dan. Seveda pa je treba pozimi, razen osvetljevanja, posebno skrbeti tudi za pravilno prehrano nesnic. Ce kokošim ne bi umetno daljšali dneva, tudi najizdatncjše krmljenje ne bi moglo, vzbuditi-nesposti, živali bi se le preveč zredile, zamaščenost pa pozneje, ko je, dan že daljši in, kokoši začno nesti, slabo vpliva na nesnost. Od same luči, brez primerne prehrane, pa seveda tudi ni jajc« Jajce, vsebuje, mnogo vseh za življenje potrebnih snovi. Te snovi pa mora kokoš dobiti s. hrano. Za dobro nesnost je potrebna dobra krma. Marsikateri perutninar ima doma dovolj škrobnate krme (zrnje, krompir), manjka pa mu krme,ir bogate z beljakovinami, vitamini in rudninami. S tako krmo lahko kokoši spita za zakol, za dobro nesnost pa je preveč enostranska. Skoraj edina domača belja-kovinasta krma, ki jo nekateri imajo, je posneto mleko, ki je k zrnju in krompirju odličen dodatek za nesnice, Preveč posnetega mleka, ki ga perutnina ne prebavlja, poyzoča drisko. Tudi pšenični otrobi vsebujejo precej beljakovin, vitaminov in rudnin, so Pa za perutnino bolj slabo prebavljivi. Nekaj rumenega korenja kokošim zelo koristi kot izvor vitamina A. Pri domači krmi ne smemo pozabiti, da kokoši potrebujejo tudi malo soli v krmi. V posebne posode moramo nesni-cam pripraviti tudi- apnenčev zdrob, da bo jajčna lupina dovolj trdna in drobnih kamenčkov za boljše mletje v mlečniku. Kokoši pa morajo vedno imeti svežo pitno . vodo. V zelo hladnih dnevih, da voda ne zamrznila, podstavljamo pod napajalnik večkrat na dan vročo opeko. Za dobre nesnice pa je domača krma kljub vsej skrbi in dobri volji le pomanjkljiva, zato je najbolje, da kupimo krmo za nesnice, ki jo izdelujejo mešalnice močnih krmil. Taka krma - vsebuje vse, kar dobra nesnica potrebuje tudi za najboljšo nesnost in potem moramo skrbeti le še za pitno vodo. in kamenčke-pesek. Paziti pa moramo, da kupimo res krmilo za nesnice in ne tako za piščance ali celo za krave, ker je vsako krmilo sestavljeno nalašč za potrebe posameznih, vrst živali. Pripomniti še moramo, da že del močnih krmil, primešan domači krmi, lahko precej opleme-; niti in poveča vrednost domače , - krme.. Količino krme, ki jo nesnicam dajemo, uravnavamo po nesnosti in po stanju živali (shujšanim živalim več krme). Pri dobrih nes-nicah se močna krmila in dobra nega še kako izplača, posebno še pozimi, ko so jajca tako draga. Dr. V. A. Zaradi stalnega deževja med rastjo je krompir na splošno slabo obrodil. Nekateri; kmetje so ga izorali komaj zase, drugim, a bolj redkim, pa je nasul kot normalna leta ali še celo več. Povpraševanj e pp krompirju je bilo yeliko. Kupci so si ga marsikje nabrali že kar na njivi, z voza, s prikolice ali izpod kozolca in to za skoraj dvojno ceno kot je bila predvidena za pridelovalca \y Šepavost pri govedu Šepavost je pri govedu precej kija. V takih primerih je potrebno pogosto in tudi nevarno obolejne. takoj poklicati veterinarja, da V pretežni večini obolijo krave, parkelj kirurško obdela ., in, redkeje pitancL in mlada živina, da odredi potrebno zdrlavljenje. Šepave živali težko vstajajo, se Zavlačevanje lahko stanje samo prestopajo, povečini ležijo, v tež- poslabša, vnetje se razširi in pri-jih primerih hujšajo, količina pelje do sezuvanja parklja ali pa namolženega mleka pa močno u- do gnojnega Vnetja sklepa, pade. Ta obolenja so vse pogoste j- Obolenje parklja predstavlja ša, k temu pripomore tudi opuš- skoraj 10 % vseh investicij pri Čanje paše neprayilno grajena goveji živini na naši Veterinarski stojišča, pa tudi zamenjava sivor- postaji. Čeprav so obolenja tako jeve pasme, ki zahteva neprimer- pogosta, živinorejci vse premalo no več nege, kot so to zahtevale posvečajo pozornost negi parkljev, primi ti vnejše pasme. Vsaj dvakrat letno bi bilo po- Sepavost bi lahko razdelili v trebno vsaki kraVi očistiti in ob-dve obliki. Pri prvi obliki šepa- rezati parklje. Vendar je stanje vosti je vzrok vedno le v nepra- na terenu porazno. Rejci so pravilno oblikovanih parkljih. Pre- puščeni sami sebi, ni kovačev, ka-dolgi, preraščeni in zalomljeni teri bi bili usposobljeni za to de-parklji povzročajo, da živali ne Io. Korak naprej je naredila Za-obtežu je jo enakomerno cele noge, varovalnica »Sava«, ki je dodelila temveč le pete, kar ima za po- ža svoje zavarovance vsem Vete-sledico, da se pri tem kite in rinarskim ’ambulantam pribor za sklepi preveč obremenjujejo, na- obrezovanje parkljev, katerega Si stajajo odtiski, kar vse povzroča lahko zavarovanci izposodijo, bolečine. Pravilno obrezan in ne- Vendar, če niso tega dela vešči, govan parkelj je edino in zares jim tudi pribor ne koristi mnogo, učinkovito zdravilo. Morda bi bila rešitev v tem, Če Druga težja in: bolj nevarna bi bila kooperacijska služba oblika šepavosti pa je vnetje par- »Hmezad« Žalec, voljna, da poklja. Vnetje nastane največkrat, šlje nekaj ljudi na izpopolnjevanje kot posledica- vbodov in urezov, za obrezovanje parkljev ih jih pa tudi’ sama zanemarjenost par- opremi s potrebnim priborom. Le-klja lahko pripelje do gnojnega ti pa -bi naj za primerno plačilo vnetji*,; Pri . tej obliki -šepavosti obrezovali parklje na posameznih .ponavadi obolijo zadnje noge, ži področjih. To bi bila majhna in* vali pretežno ležijo, v kolikor vesticija, ki bi se pozneje bogato vstanejo,.stojijo le'na treh nogah, obrestovala. Bolno nogo držijo od tal-, parkelj je na pritisk boleč in topel. Po- OCVIRK Franc, dipl. vet. gosto je otečen, tudi krona par- Veterinarska postaja Žalec (Nadaljevanje s 5. strani) Medvrstna razdalja rastlin se mora prilagoditi stroju — kombajnu, ki ga uporabljamo. (Za Neu Holland 70 — 75 cm). Ker je silažna koruza na beljakovinah precej revna, lahko škrobno-beljakovinsko razmerje zožimo, če koruzi ob siliranju dodamo beljakovinske krmne rastline kot so detelje in otavič. Pri siliranju koruze v voščeni zrelosti (cele rastline) pridelamo okoli 7000 kg škrobnih enot na hektar. Š tem je proizvodna sposobnost kmetijske površine povečana za okrog 27 %! Pri sami tehniki siliranja pa je potrebno paziti, da je silažna koruza rezana zelo na kratko 0,5 — 1 čm, da se silos polni v primernem vremenu brez dežja, da je silaža čista tujih primesi (blata itd.) in da se dobro iztisne iz mase zrak. Glede dodatkov pa sledeče: Ce siliramo čisto koruznico s storži v voščeni zrelosti, ni potrebno dodajati varnostnih dodatkov niti soli. Ce hočemo zožiti škrobno — beljakovinsko razmerje, ki je normalno okoli 1:12, lahko dodamo ureo kot beljakovinski dodatek in to največ 0,5 kg na 100 kg zelene mase ali 3-4 kg na 1 m3 silosa. Ureo je treba ena- komerno raztrositi ali pa raztopiti v vodi in z raztopino škropiti maso. Ce.med silažno koruzo mešamo detelje ali pa otavič, posebno če je ob spravilu dež, .zaradi varnosti lahko dodamo kemični dodatek Arbosil, kateremu so enakovredni tudi organski podatki' sladkor, zdrobljena koruza ali melasa: vendar ti podatki pridejo v poštev bolj takrat, če Sil. koruza ni dovolj voščeno zrela, s premalo storžev, "poškodovana od slane itd., kar vse lahko kasneje t. j. zgodaj spomladi povzroči naknadno vrenje, katerega posredni vzrok so tudi lahko prisotnost zraka ter gljivice kvasovke, ki se razvijejo v prisotnosti zraka. Za konec pa tole: Videli smo, da cel kup činiteljev pogojuje pridobivanje kvalitetne silažne krme. Kvaliteten pridelek lahko pokvarimo z nestrokovnim postopkom pri siliranju, na drugi strani pa iz nekvalitetnega pridelka tudi z najboljšo tehniko siliranja ne moremo napraviti čudeža. —Vse zasilne rešitve pri pridelovanju in pripravi silažne krme nam bodo povrnile tudi zasilne rezultate v obliki zasilne — krme. Goričan Anatolij dipl. kmet. ing. Letos je bil kongres hmeljarjev v Varšavi Lojze CETINA, mag. agr. Inštitut za hmeljarstvo Žalec Kongres Mednarodnega hmeljarskega biroja (HMB), — 24. po vrsti, 54 je bil letos od 6, do 9. 8. 1975 v Varšavi. Udeležili so se ga predstavniki držav članic: Avstralije, Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Anglije, ZR Nemčije, DR Nemčije, Španije/g. ¡Francije, Poljske in Jugoslavije. Predstavniki ZDA so se opravičili« .Kot gostje so. se kongresa udeležili madžarski in grški predstavniki. V okviru « kongresa so zasedali, tako kot običajno, predsedstvo, tehnična .komisija, e-konomska komisija ter generalna skupščina. Sejo predsedstva je vodih predsednik inž. Paul VCSSR). Na' dnevnem redu je' bila določitev predstavnikov v predsedstvo, potrditev zapisnika, poročanje članov ro hmeljarski Situaciji in o tržnem položaju nasploh. Najprej je vsaka država članica sporočila, kdo je uradni predstavnik in ima pravico glasovanja. Za Avstralijo! Croeke, Belgijo: Polet,. Bolgarijo: Rusov, CSSR: Paul, Anglijo: Broom, ZR Nemčijo: Hofter, DR Nem-1 eijo: Borde, Španijo: de Arcehegm ml., Francijo: Elbel, Poljsko: Kulig, . Jugoslavijo: Cetina. Zapisnik zadnje seje je bil soglasno potrjen. Iž vseih dežel članic so poročali o težkem položaju na hmeLjskem trgu, posebno za hmelj, ki ni vezan na dolgoročne pogodbe. Kljub preseganju proizvodnje hmelja nad potrebami, ki je v prvi vrsti posledica močnega povečanja površin v ZR Nemčiji, se, površine še bistveno ne zmanjšujejo, so se pa ustalile. Podpovprečna letina 1975 lahko položaj nekoliko ublaži, ne more pa ozdraviti tržni položaj. Dolgoročno rešitev lahko pričakujemo Te ž ustreznim Zmanjšanjem površin, predvsem y državah, ki so hmeljišča v zadnjih ietih pretirano povečala. Tako Stališče je zastopala med drugim tudi» naša delegacija'. Od naše strani je. bilo iznešeno stališče grupacije jugoslovanskih hmeljarjev do članka, ki je bil objavljen v časopisu. Hopfen-rundšchau št. 9 od L- maja letos. To stališče je bilo kot informacija pred sejo razdeljeno vsem članom predsedstva. (Slovenski prevod je objavljen tudi v Hmeljarju.) Nemški predstavniki SO sicer samokritično priznali, da navedbe v članku ne odgovarjajo resnioi in so se za to opravičili, češ da članka niso niti prečitalij so pa želeli zmanjšati pomen tega pisanja. Reakcijo jugoslovanskih hmeljarjev so označili za preveč eksplozivne in nepotrebno. Obljubili so, da bodo obrazložitev jugoslovanskih hmeljarjev objavili v Hopfenrundschau in s tem popravili neljubi spodrsljaj. Zahtevo, da bi vsak odgovarjajoče svojemu prispevku k sedanji krizi zmanjšal površine, so v dokončni redakciji resolucije posplošili brez omenjanja krivčev. Predlog take resolucije je bil pripravljen na seji ekspertov HMB za tržišče, ki je bila letos maja v Strassbourgu (Francija) in sprejet na zasedanju ekonomske komisije. Na osnovi poročil delegatov je bila sestavljena prva ocena površin hmeljišč in pridelka hmelja za leto 1975, Za Avstralijo, ki obira hmelj v februarju in marcu je bilo dogovorjeno, da se pridelek 1976 šteje v oceno za leto 1975. Ta ocena je bila pozneje podana na ekonomski komisiji. V poročilu je prikazana v tabeli 1. Tabela 1 Površine hmeljišč in pridelki v letih 1974 v deželah MHB Površine ha Pridelek stotov ä 50 kg Država 1974 1975 1974 ocena 1975 Avstralija 1.101 1.101 43.772 48.148 Belgija 1.180 1.130 45.600 39.000 Bolgarija 1.200 1.200 14.400 14.500 ZRN 20.174 20.206 670.824 S .620.000 ČSSR 9.351 9.646 151.174 210.000 NDR 2.144 2200 45.689 55.000 Anglija 6.568 6.435 204.058 185.000 Španija 1.847 1.810 53.174 53.000 Francija 1.162 1.062 41.146 38.000 Jugoslavija 4.079 3.989 104.204 104.000 Poljska 2.539. 2.409 51.079. 52.998 ZDA 13.112 13.112 516.905 515.000 Skupaj MHB 64.457 64.300 1,942.025 L934.646 Na sporedu je bilo šest referatov s področja virusnih bolezni pri hmelju in vzgoji sadik brez virusov, problematike varstva hmelja na Poljskem, strojno obiranje in perspektivni razvoj strojev, kompleksne mehanizacije obiranja; sušenja in predelave hmelja, vprašanje minimalne agrotehnike in izkušnje z preizkušanjem različnih vrst materialov za vodila. Glede razmnoževanja referatov je bilo dogovorjeno, da TK ne bo izdajala več brošur v treh uradnih jezikih, ker je to predrago ampak bo vsaka država na zahtevo dobila po en izvod referata v jeziku, v katerem' je bil referat podan. Nadaljnje razmnoževanje ali prevajanje je potem stvar vsake države posebej. Mogoče bi kazalo ta sklep spremeniti v toliko; da referent sam pripravi več^ izvodov svojega referata in kratek izvleček v vseh treh uradnih jeziki ali vsaj v enem od uradnih jezikov. Generalna skupščina je zasedala v soboto 9. 8. 1975 ob 10; uri. Po prvih formalnih točkah dnevnega reda: otvoritev, potrditev zapisnika, zadnjega zasedanja je predsednik ing. Paul predeti vodstvo zasedanja poljskemu predstavniku ing. Kuligu. Generalna skupščina je z enominutnim molkom počastila spomin na g. Francisca de Arcenegui, dolgoletnega španskega predstavnika v predsedstvu. Na Osnovi poročil članov MHB je bil še-stavljen in podan pregled površin in pridelkov hmelja 1974 in 1975, ki je prikazan v tabeli 1. . Poročilo o delu v preteklem letu So podali tudi predsedniki ekonomske, tehnične in znanstvene komisije. Predsednik TK g. Paine je poročal tudi o' zasedanju TK v okviru programa kongresa 7. 8. 1975. Žal je g. Paine najavil svoj odstop, zato bo na spomladanskem zasedanju potrebno izvoliti novega predsednika tehnične komisije. • Generalni sekretar je dal obširno poročilo d dejavnosti MHB v preteklem letu. V njem je analiziral med drugim tudi bilanco proizvodnje hmelja, in potreb po pivu izraženo v količini alfa-shiol. Zaradi proizvodnje sort hmelja z različnim odstotkom alfa-smol je ta način prikazovanja bilance primernejši. Za leta 1971 do 1973 računa firma Barth-Söhn Nürnberg z odmerkom 9,13 g alfa-smol na hektoliter, v letu 1974 pa z 8,5 g. Tako prihaja do naslednje bilance po letih (v tonah alfa smol); Podatki-,za ves svet 1973 1974 Indeks Površine , v ha 81.268 82.037 101 Pridelek v stotih a 50 kg 2,366.028 2,219.980 94 Potrošnja piva v milj; hi . 730 ! 758 . 104 V zadnji točki dnevnega reda je bilo obravnavano še nekaj organizacijskih vprašanj. Glede-hmeljarskih kongresov v naslednjih letih so bila mnenja deljena. Zä leto 197.6 ni kandidata, ki bi pripravil kongres. Zato so bili nekateri mnenja, da. bi organizirali kongres vsako drugo leto, Vmes-pa bi bila le razširjena seja predsedstva. Drugi šo predlagali, da bi le naj bil kongres vsako leto, vendar , skromnejši in z večjim prispevkom udeležencev, da bi tako odpadel finančni problem. Bolgarija je izrazila pri-pravlje.nost, da bo v letu 1976 gostitelj razširjene seje "predsedstva. Generalni sekretar bo. zbral možne kandidate za pripravo kongresa v naslednjih letih. Za financiranje zasedanja znanstvene komisije v Angliji je bilo odobreno 2501. Do vprašanja zamenjave hmelja z umetnimi smolami je predsedstvo zavzelo negativno stališče'. Sprejet je bil sklep naj znanstvena komisija prouči to problematiko. Dr. Kastner je obvestil navzoče, da bo novembra 1975 v Zürichu seminar o sintetičnih smolah za varcnje piva. Neposredno za sejo predsedstva je zasedala ekonomska komisija, ki jo. je vodil njen predsednik g. Broom (Anglija). Predsednik je po uvodnih formalnostih poročal o zasedanju ekspertov za hmeljsko tržišče, ki je bilo maja v Strasbourgu. Zaključke tega zasedanja je strnil v predlogu resolucije: 1. Zaradi splošnega gospodarskega položaja V svetu, velikih zalog hmelja v pivovarnah, zmanjšanje odmerka hmelja oziroma alfa-smol za varenje piva, manjša stopnja porasta potrošnje piva je edina učinkovita mera, ki bi izboljšala položaj hmeljarjev v naslednjih letih 1975-77: odgovarjajoče zmanjšanje površin, oziroma odtegnitev določenih količin hmelja s tržišča. 2. Inflacijska klavzula naj se vključuje v predprodajne pogodbe skladno S specifičnimi razmerami v državah članicah. Vsekakor pa vse države nimajo namena vztrajati na vključitvi te klavzule in jo koristiti. 3. Kratkoročnim pogodbam je treba dajati prednost gjed dolgoročnim. Cene hmelja v bodoče morajo upoštevati porast proizvodnih stroškov. Popoldne je zasedala tehnična komisija. Po sklepu zasedanja ožjega članstva TK ^spomladi v Parizu so bili letošnji referati splošne narave, torej niso bili osredotočeni na nek ožji problem. Proizvodnja.. , hmelja Potrebe hmelja za pivo Primanjkljaj ali presežek 1971 5.378 6.010 — 632 1972 6.174 6.292 — 118 1973 7.464 6.677 + 787 1974 6.626 6.553 + 73 Verjetno je prikazana bilanca preveč optimistična. Najbrže imamo v zadnjih letih presežek proizvodnje alfa smol večji, kot je prikazan v zgornji bilanci, predvsem zaradi večjega deleža sort z visokim odstotkom alfa-smol. Tudi ocena odmerka alfa-'"siriol na hi piva je dokaj negdtova. Podala je tudi prikaz' površin hmeljišč in pridelkov hmelja ha svetu za leto 1973 in 1974 (glej tabelo 2). član nadzornega odbora g. Pollet (Belgija) je v svojem poročilu ugotovil, da je bilo poslovanje v redu vodeno in zato predlagal 'generalni skupščini, da sprejme finančni obračun za leto 1974/75 v višini USA $ 4.863,03 in predračun za leto 1975/76 v višini USA S 4.650,00 kot ga je predložil generalni sekretar. Oboje je skupščina soglasno potrdila. Za člana nadzornega odbora sta bila ponovno izvoljena g. Pollet (Belgija) in g. Broom (Anglija). Glede kongresa v naslednjem letu še ni gotovo ali ga bo pripravila Bolgarija ali ne. V skrajnem primeru bo to le razširjena seja predsedstva, s čimer je bolgarski predstavnik soglašal. (Nadaljevanje s 7. strani) Na koncu zasedanja je bilo podeljenih 15 hmeljarskih odlikovanj I. stopnje. Iz Jugoslavije sta ga to pot sprejela inž. Žarko Žigon, direktor TOZD Radlje in inž. Jaroslav Kovač iz Bačkega Petrovca. Resolucija, ki jo je predložila ekonomska Površine in pridelki hmelja na svetu v stotih komisija je bila sprejeta. Besedilo le-te je zelo splošno in formalno (glej poročilo 'z zasedanja ekonomske komisije). V ovkiru kongresa so pripravili enodnevno ekskurzijo v hmeljarsko področje z ogledom inštituta in hmeljišč v okolici Lublina in Pulawy. po 50 kg Tabela 2 1973 1974 Dežela ha Pridelek na ha skupaj ha Pridelek na ha skupaj Avstralija 1.180 37,5 44.224 1.211 . 47,3 57.280 Belgija 1.220 32,8 40.000 1.180 38,6 45.600 Bolgarija 1.080 11,1 12.000 1.220 10,7 13.000 ZR Nemčija 20.039 38,0 763.046 20.174 1 33,1 667.147 Češkoslovaška 9.001 22,9 206.092 9.351 16,2 151.174 DR Nemčija 2.093 24,3 50.796 2.144 21,3 45.689 Anglija , . - 6.769 39,8 208.312 6.567 31,1 204.058 Španija 1.890 25,5 48.110 1.847 28,8 53.174 Francija 1.249 34,5 43.140 1.162 35,4 41.146 Jugoslavija 4.012 27,7 110.940 4.079 25,6 104.204 Poljska 2.386 26,9 ■ 64.000 2.371 1 21,5 50.920 ZDA 12.707 39,0 496.207 13.181 39,2 516.230 Skupaj MHB 63.626 32,8 2,086.885 64.487 30,2 1 1,949.622 Madžarska 380 15,0 5.700 383 13,3 5.100 Avstrija 98 26,0. 2.550 98 26,0 2.550 Romunija 800 13,7 11.000 800 13,8 11.000 Švica 14 32,1 •450 14 32,1 450 Sovjetska zveza 12.640 14,0 176.000 12.640 13,4 170.000 Kanada 350 34,0 11.900 362 19,4 7.032 Nova Zelandija1 250 28,0 6.953 219 42,5 9.302 Japonska 1.550 31,6 48.900 1.422 29,2 41.460 Argentina 230 19,8 4.560 330 17,9 5.900 Južna Afrika 124 .14,5 1.800 124 14,5 1.800 Druge ’ države 1.206 7,7 9.330 1.158 13,6 15.764 Skupaj svet 81.268 29,1 2,366.028 - 82.037 27,1 2,219.980 Pismo jugoslovanskih hmeljarjev članom predsedstva MHB Spoštovani gospodje! V Hopfenrundschau z dne 1. maja 1975 smo čitali naslednje »Širjenje hmeljišč v ZR Nemčiji se je od leta 1973 skoraj popolnoma ustavilo.-Gotovo je odločilno pripomoglo k temu položaj na hmeljskem tržišču in iz tega izhajajoče gibanje cen. V tej zvezi moramo vsekakor ugotoviti, da druge vodilne hmeljarske dežele kot Jugoslavija, Čehoslovaška in posebno ZDA po tem času povečujejo površine hmeljišč. Tudi za leto 1975 se pričakujejo nova povečanja površin v teh področjih. Vse to lahko mpčno zmanjša učinek naporov nemških in bavarskih hmeljarjev za stabilizacijo hmelj skega tržišča.« (Prevod iz nemščine L. Cetina). Iz tega poročila dobimo vtis, kot da je povzročilo sedanji težak položaj na hmeljskem tržišču -povečanje- površin v Jugoslaviji, CSSR in ZDA, “medtem ko se nemški hmeljarji trudijo stabilizirati hmeljsko tržišče. i Poznano je, da je sedanja proizvodnja hmelja., prevelika, kar. povzroča, da je nesorazmerje med ponudbo in povpraševanjem vedno večje. Po našem mnenju je to glavni vzrok za sedanji težak položaj. Kljub stalnim svarilom Mednarodnega hmeljarskega biroja, je bila površina hmeljišč v ZR Nemčiji od leta 1964 podvojena, kar ni moglo ostati brez posledic na hmeljskem tržišču. Povečanje površin v navedenih deželah za zadnjih 10 let je prikazano v naslednji tabeli. Leto ZR Nemčija * ZDA verižni v verižni indeks indeks ČSSR verižni indeks Jugoslavija verižni indeks 1964 9.581 100 1965 10.414 109 1966 11.014 106 1967 11.599 105 1968 ' 11.814 102 1969 11.772 100 1970 12.779 109 1971 15.361 120 1972 18.149 118 1973 20.039 110 1974- 20.174 101 13.202 1O0 8.600 13.242 -106 8.560 13.032 98 8.770 12.019 92 8.865 11.493 96 '8.800 10.930 95 8.735 11.210 103 8.835 11.744 105 8.895 12.019 102 8.973 12.707 106 - 9.001 13.181 104 9.268 100 f 3.838 97 100 3.946 100 102 3:824 100 101 3.971 104 99 3.971 100 99 3.812 96 100 3.802 100 102 3.796 100 101 3.870 102 100 4.012 104 103 1.4.026 100 Iz tabele sledi, da so bile površine hmeljišč v ZR Nemčiji v zadnjih 10 oziroma 5 letih povečane za 110 oziroma 71 %, medtem ko so bile v istem obdobju površine povečane v Jugoslaviji za 2 oz. 6 %, v Čehoslo-vaški za 8 oz. 6 % in v ZDA za 6 oz. 20 %. Potemtakem ne moremo trditi, da hmeljarji navedenih dežel ovirajo napore nemških hmeljarjev' za stabilizacijo hmeljskega tržišča. Zato naj Mednarodni hmeljarski biro in njegovi člani svojim hmeljarjem jasno prikažejo hmeljarski položaj in vzroke zanj. Istočasno naj MHB zahteva od svojih članov, da odgovarjajoče temu, kako so zadnja leta hmeljišča povečevali, jih tudi zmanjšajo. Predlagamo predsedstvu, da vnese ta sklep v resolucijo letošnjega kongresa. Predsednik grupacije za hmelj pri ZGZ Veljko Križnik, dipl. kmet. inž. Prekmurski tekmovalci prednjačijo Od 5. do 7. septembra je bilo na poskupnem centru Jable pri Mengšu XIX. republiško tekmovanje aktivnih traktoristov in III. republiško tekmovanje mladih zadružnikov. Organizator tekmovanja je bila republiška Kmetijska tehniška komisija pri zvezi organizacije za tehniško kulturo in RK ZMS z odborom za kmečko mladino pri ZZ Slovenije. Rezultati tekmovanja: AKTIVNI TRAKTORISTI EKIPNO skupaj točk — KIK POMURKA 923,9 — ŽALEC HMEZAD 895,4 — GORENJSKA 854,5 — KOČEVJE 841,7 — LJUBLJANA I 834,6 — LJUBLJANA II. 821,6 — DOLENJSKA 795,7 Posamezniki: — KUHAR FRANC — KIK Po- murka 321,5 — LOČIČNIK IVAN — ŽALEC 316,8 — BERGLES BELA — KIK Po- murka 311,3 — DRAGANJAC STANKO — Go- renjska 307,1 — SOCAK JANEZ — Ljubljana I. 305,0 Oranje: — BERGLES BELA — KIK Po- murka 257,2 — KUHAR FRANC • — KIK Po- murka 257,0 — LOČIČNIK FVAN — Žalec 250,0 — DRAGANJAC STANKO — Go- renjska 216,4 — POGAČAR MARTIN — Žalec 245,2 Mladi zadružniki — ekipno: točk — KIK POMURKA 831,58 — KRANJ 769,71 — BREŽICE 752,97 — Žalec 698,37 — Maribor 697,40 — Ljubljana 692,78 — Bela Krajina ' 692,54 — Novo Mesto 692,15 — Nova Gorica 588,44 Posamezno: mesto — GRAŠIČ PETER - - Kranj 1. — KUZMA KOLOMAN — KIK Pomurka 2. — ZALOKAR FRANC — Novo Mesto 3. — RIBIC MARJAN — Žalec 12. — MIHELAK JOŽE — Žalec 15 — POVSE IVAN — Žalec 18! Mlade zadružnice — posamezno: — KRISTINA BLAŽIČ — Ljub-ljna — JELKA KRAMER — Ljubljana — SLAVKA STRUNA — Dolenjska — VIDA RAKELJ — Ljubljana — DARINKA VERBIČ — Dolenjska Organizatorji tekmovanja so se potrudili, da je bila organizacija prireditve neoporečna. Temu je pripomoglo tudi lepo sončno vreme in sorazmerno izenačene parcele. Splošna ocena predsednika komisije dipl. ing. Španringa je (Nadaljevanje na 18. strani) OSNUTEK PRAVILNIKA 0 URESNIČEVANJU, ORGANIZACIJI IN DELU SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE ZA JAVNO RAZPRAVO Predsedniki odborov samoupravne delavske kontrole iz TOZD so imeli skupaj s člani odbora samoupravne delavske kontrole delovne organizacije Hmezad, dne 20. 8. 1975 posvetovanje, na katerem so obravnavali dosedanje izkušnje in probleme delovanja odborov, od izvolitve dalje. V vseh TOZD so bili izvoljeni odbori samoupravne delavske kontrole v januarju 1974 leta, ko so bile tudi volitve v druge organe upravljanja v skladu z ustavno reorganizacijo na TOZD. Ugotovili so, da delovanje odborov samoupravne delavske kontrole še ni zaživelo kot to določa ustava, da še ni nobenih izkušenj, kako prjaktično opravljati kontrolno funkcijo po posebnem .organu, t. j. odboru samoupravne delavske kontrole, da dosedanji pravilnik ne daje dovolj podlage za delo ne da je še veliko nejasnosti pri samem izvajanju in načinu u--pravljanja delavske kontrole. Vsi odbori so že imeli prve seje, nekateri že tudi več in so že obravnavali nekatere nepravilnosti in probleme, ki so se pojavile v poslovanju in medsebojnih odnosih. Z namenom, da se o načinu uresničevanja, o organizaciji in delu samoupravne delavske kontrole seznanijo vsi delavci, je bil sprejet sklep, da strokovne službe delovne organizacije pripravijo nov enoten osnutek pravilnika in se ga objavi v glasilu «-Hmeljar«, tako, da ga lahko sprejme vsak član delovne skupnosti, da se seznani z njim in da lahko poda tudi' svoje pripombe v času javne razprave.' NAČIN JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU IN SPREJEM PRAVILNIKA Objavljeni osnutek pravilnika v glasilu »Hmeljar« je v javni razpravi v vseh TOZD do 20. oktobra 1975. Vsak član delovne skupnosti ima pravico in dolžnost dati svoje predloge in pripombe. Vodstva družbeno političnih organizacij (sindikat in ZK) so dolžni organizirati tolmačenje in razpravo o osnutku pravilnika. Vsi predlogi za spremembo in dopolnitve se naj pošljejo do navedenega roka sekretarju podjetja. Nato bo sklican sestanek predstavnikov odbora samoupravnih delavskih kontrol vseh TOZD in delovne organizacije, na njem bomo ločili končno besedilo pravilnika in ga poslali cev. OSNUTEK Na podlagi 107. člena ustave SFRJ in 132. člena ustave SR Slovenije ter.........člena statuta TOZD HMEZAD ............:....,..C—» ...................... so delavci na zboru dne ..................... sprejeli naslednji (Kjer zbore delavcev .skličejo po ožjih organizacijskih enotah, je potrebno navesti'' datume, zborov vseh enot.) PRAVILNIK o uresničevanju, organizaciji in delu samoupravne delavske kontrole I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Za zagotovitev organiziranega in učinkovitega uresničevanja in varstva samoupravnih pravic, družbene lastnine, ustavnosti" in zakonitosti in drugih temeljev samoupravne družbene ureditve se s tem pravilnikom določa organizacijo, naloge ih način uresničevanja samoupravne delavske kontrole kot svoje neodtujljive pravice in dolžnosti delavcev v TOZD. 2. člen Pri uresničevanju samoupravne delavske kontrole sprejemajo delavci ustrezne ukrepe, da bi preprečevali in odpravljali kršitve svojih samoupravnih pravic, določenih z ustavo, zakoni in samoupravnimi akti; odkrivali in preprečevali vse oblike nepravilnosti in nezakonitosti pri delu oziroma poslovanju z družbenimi sredstvi in odpravljali škodljive posledice povzročene s takimi nepravilnostmi;^zagotavljali Spoštovanje socalistične morale in zakonitosti, materialne resnice ter vzajemne solidarnosti, odgovornosti in sodelovanja z drugimi organi in organizacijami. 3. člen Funkcijo samoupravne delavske kontrole izvajajo delavci neposredno po svojih organih upravljanja in posebnem organu samoupravne delavske kontrole. Vsak delavec je osebno odgovoren za vestno izvajanje delavske kontrole kot del procesa opravljanja samoupravnih funkcij v TOZD in v vseh nivojih zdrubžeyanja dela in sredstev, v katere je skupaj z drugimi delavci združil svoje delo oziroma sredstva. i i 4. člen Osnovna načeia pri izvajanju samoupravne delavske kontrole izvoljenih samoupravnih organov in delovanju posebnega organa delavske kontrole so: obravnavali vse predloge in pripombe ter do-vsem TOZD, da ga sprejmejo na zboru delav- S. F. —■ javnost dela, — kolektivno delo, — sodelovanje in aktivnost vseh članov, — družbena in osebna odgovornost, — preventivno ukrepanje, — ukrepanje v primeru nepravilnosti. Delovanje, ki je v nasprotju z navedenimi načeli tega- člena, ima za posledico sprožitev postopka »za odpoklic posameznega člana ali celotnega organa. 5. člen Delavci uveljavljajo delavsko kontrolo v TOZD kot-celoti ali v okviru delovnih skupnosti ter v okviru delovne in sestavljene organizacije združenega dela v naslednjih Oblikah: — neposredno na svojih zborih, z referendumi in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja: — po izvoljenih organih samoupravljanja, in sicer delavskemu svetu TOZD, odboru za medsebojna razmerja v;TOZD, v delavskem svetu podjetja in skupnem odboru za medsebojna razmerja delavcev v podjetju HMEZAD in po delavskem svetu združenega podjetja DOBRINA Celje; — po odboru delavske kontrole v TOZD, po delegatih v skupnem odboru delavske kontrole na nivoju podjetja in po delegatih v odboru delavske kontrole na nivoju združenega podjetja. V delovnih skupinah — delovnih enotah, zlasti tistih z večjim številom zaposlenih, lahlšo delavci odločijo, da neposredno izvolijo svoj lasten odbor delavske kontrole ter določijo njegov delokrog ter samostojne pravice ih dolžnosti. 6. člen. Volitve in odpoklic članov odborov samoupravne delavske kontrole se opravijo na način in po postopku, določenem v statutu TOZD in po tem pravilniku. Za delegate v odbore samoupravne delavske kontrole ne morejo biti izvoljeni delavci, ki so bili izvoljeni za delegate v organe upravljanja TOZD ali delovne organizacije ali sestavljene organizacije ali delegati izvoljeni v kolegijske izvršilne organe organov samoupravljanja ter poslovodni organ oziroma člani kolegijskih poslovodnih organov ter vodilni delavci. 7. člen Vsi organi upravljanja in odbori delavske kontrole | so dolžni najmanj dvakrat letno poročati zboru delavcev o opravljanju svojih pravic in dolžnosti na področju delavske kontrole in o vseh ugotovljenih nepravilnostih, ki so jih med svojim delom ugotovili v poslovanju TOZD oziroma v družbenoekonomskih odnosih. 8. člen Delegati v organih upravljanja in v odboru delavske kontrole so osebno in materialno odgovorni delavcem v TOZD za svoje delo pri izvrševanju funkcije samoupravne delavske kontrole, za točno, resnično in popolno obveščanje o stanju in ugotovljenih pomanjkljivostih ter negativnih pojavih in o izvrševanju ukrepov za njihovo preprečevanje in odstranjevanje. Opustitev izvrševanja kontrolne funkcije odborov oziroma organov samoupravljanja predstavlja hujšo kršitev Samoupravnih pravic, za katero se začne postopek za odpoklic posameznih članov oziroma organa kot celote v skladu s postopkom določenim v statutu. * 9. člen Odbor samoupravne delavske kontrole, delavski svet in odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu nadzirajo zlasti: — izvajanje statuta in drugih samoupravnih aktov TOZD ter samoupravnih sporazumov in drugih družbenih dogovorov; — izvajanje sklepov delavcev", organov upravljanja ter izvršilnih in poslovodnih organov TOZD in skladnost teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev;,, — izpolnjevanje delovnih in samouprav-ljalskih dolžnosti delavcev, organov in služb TOZD; — ali se odgovorno ter združeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena sredstva in razpolaga z njimi; — izvajanje načela delitve po delu pri razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke; — uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih pri delu; — obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v TOZD; — uresničevanje drugih samoupravnih pravic - in dolžnosti ter interesov delavcev TOZD. Določene naloge na področju delavske kontrole opravljajo poleg odbora delavske kontrole in organov upravljanja tudi delegacije delavcev TOZD v skupščini družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter delegacije v organe upravljanja delovne organizacije in združenega podjetja. Delavci TOZD nadzirajo po svojih delegatih v organih upravljanja in v posebnem organu delavske kontrole v okviru delovne organizacije, združenega podjetja, samoupravnih interesnih skupnosti, banke in zavarovalnice in drugih oblik združevanja sredstev oziroma dela delavcev TOZD, zlasti uresničevanje njihovih interesov in pravic, določenih z ustavo, zakoni in samoupravnimi sporazumi pri delovanju teh organizacij oziroma skupnosti in smotrno uporabo združenih sredstev TOZD v te organizacije oziroma skupnosti. 10. člen Odbori samoupravne delavske kontrole, delavski svet TOZD, odbor za medsebojna razmerja in delegacije, imajo pravico in dolžnosti, da z ugotovljenimi pojavi in svojim mnenjem seznanjajo delavce, organe in službe TOZD, pri katerih so jih opazili in organe, ki imajo v TOZD pravico in dolžnost, da jih odpravijo, kakor da tudi sodelujejo z organi družbenega nadzorstva in kontrole,^ - 'r ' ||§| Odboir delavske kontrole, delavski svet, odbor za medsebojna razmerja in delegacije” delavcev TOZD so dolžni medsebojno sode-: lovati pri delu tudi na področju delavske" kontrole, zlasti pa vse obveščati o ugotovljenih nepravilnostih ter o ukrepih, ki jih povzemajo ria teh področjih, zagotavljati medsebojno obveščanje o svojem delu, o sejah in o drugih akcijah ter o programih svojega dela, pravočasno dajati odgovore in drugemu itd. (Nadaljevanjema 10. strani) 11. člen Pri opravljanju delavske kontrole so vsi delavci, delovne • skupine, zbor delavcev, delavski svet, odbor za medsebojna razmerja, odbor delavske kontrole in delegacije ter drugi organi dolžni spoštovati vsakega delavca kot svobodno osebnost, njegove svoboščine in pravice ter čast in dobro ime, skrbeti in negovati medsebojne tovariške, delovne in -druge odnose v delovni skupnosti TOZD ter skrbeti za skladen socialističen razvoj, vseh družbeno-ekonomskih odnosov znotraj delovne skupnosti in v organizacijah in skupnostih, v katerih so, delavci TOZD združili svoje delo ali sredstva. Pri uresničevanju delavske kontrole mo-raj o | vse ^ugotovitve kateregakoli telesa ali organa temeljiti na svobodnem prepričanju o resničnem obstoju ugotovljenih dejstev oziroma nepravilnih pojavov, kar ugotavljajo vsa telesa samostojno v skladu z načeli iskanje materialne resnice. V primeru neupravičene, obsodbe, bodisi materialne ali disciplinske ali kazenske, ima vsak delavec pravico iskati v okviru delovne skupnosti materialno in moralno zadoščenje v skladu z zakoni in -samoupravnimi akti delovne skupnosti. if. ORGANIZACIJA IN DELOVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 12. člen Samoupravna, delavska kontrola kot Oblika neposredne kontrole delavcev v temeljni organizaciji- združenega dela izhaja iz družbene odgovornosti delavcev TOZD in njiho-'vih organov upravljanja pred družbeno skupnostjo za zakonito hi pravilno poslovanje organizacije glede uresničevanja' ih uporabe splošnih aktov v TOZD, uresničevanje pravic delavcev, določenih v teh aktih, izvajanje in uresničevanje sklepov delavcev in organov upravljanja ter." izvršilnih in poslovodnih organov, .kakor tudi iz odgovornosti za zakonito in smotrno uporabo družbenih sredstev, ža uspešno poslovanje in ža' gospodarsko stabilnost TOZD. 1 1. Neposredno uveljavljanje samoupravne delavske kontrole 13. člen Nosilci neposredne delavsko -kontrole so vsi delavci TOZD- Delavk TOZD-imajo pravico in dolžnost sodelovati v vseh oblikah delavske kontrole, ki se- organizira v TOZD in po delegatih v vseh oblikah združenega dela in sredstev TOZD« Delavci osebno uveljavljajo delavsko, kontrolo zlasti na naslednji način: v delovni skupini, -tt na zborih delavcev, — z referendumom. .— s pismenimi iniciativami in zahtevami., —- preko sredstev obveščanja -v TOZD in preko družbenopolitičnih organizacij. 14. člen Vsak delavec ima pravico in dolžnost, da osebno na lastno pobudo zahteva ih predlaga začetek postopka pred ' organi, ki o-pravljajo delavsko kontrolo ža odkrivanje, ugotavljanje in preprečevanje ’ negativnih, protizakonitih in drugih nesamoupravhih pojavov in odnosov ter podvzemanje ustreznih ukrepov za varstvo samoupravljanja in samoupravnih pravic delavcev. * Pri ¡izvajanju pravic' in dolžnosti iz prejšnjega odstavka je vsak delavec dolžan in o-sebrio odgovoren, da o vsaki negativnosti ali protizakonitemu pojavu, katerega je sam opazil ali za katerega je zvedel, obvesti pristojni organ upravljanja bžiroma odbor delavske kontrole ali da šam tižiroma skupaj z drugimi delavci podvzame nujne ukrepe, ki so potrebni za’ preprečitev neposredne nevarnosti za življenje in zdravje drugih delavcev ali preprečitev škode na delovnih sredstvih, reprodukcijskem in drugem materialu TOZD, gotovih izdelkov in drugih sredstev TOZD 'ali njene enote. 0 izvedbi nujnih ukrepov za preprečitev škode oziroma odvr- nitev neposredne nevarnosti za življenje' in zdravje!drugih delavcev je delavec dolžan naknadno obvestiti pristojne organe v TOZD. 15. člen Delavci uveljavljajo jn izvajajo neposredno dejavsko kontrolo rja zboru delavcev TOZD ali na sestanku ožje'delovne skupine. Na ,zboru delavcev uveljavljajo delavsko kontrolo zlasti š " tem, da: — sprejemajo pravilnik o organizaciji in delu delavske kontrole, —i določajo smernice za delo organov u-pravljanja in odbora delavske kontrole, — najmanj vsake 3 mesece obravnavajo poročila o poslovanju TOZD delovne organizacije in združenega podjetja, —- obravnavajo poročila o delu organov .samoupravljanja in -odbora delavske -kontrole ter-sprejemajo ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma nepravih nosti, ki so jih ugotovili ti organi ali neposredno zbor delavcev, — razpravljajo in odločajo o pobudah delaveev, danih na zboru delavčev za začetek postopkov za ugotavljanje odgovornosti; — sprejmejo sklep o začetku postopka za odpoklic delegatov v organih upravljanja in v odborih-delavske kontrole ali organih upravljanja in .v odborih delavske kontrole ali organov celote; . sprejemajo organizacijske m druge u-krepe za izboljšanje delovanja celotne, delovne skupnosti, zlasti njenih strokovnih služb in organov samoupravljanja. V okviru ožje delovne skupnosti izvajajo delavci neposredno kontrolo zlasti tako, da: — volijo in odpokličejo delegate v odbore in druge organe samoupravne delavske kontrole v okviru TOZD in v okviru vseh oblik zdniževanja dela in sredstev TOZD; — neposredno nadzorujejo delo vseh delegatov delovne skupine in jim dajejo smernice za-njihovo delo, vključno z delom na področju delavske kontrole; — stalno spremljajo delo in poslovanje svojega oddelka oziroma svoje delovne skupine in sprejemajo ustrezne ukrepe za odpravo vseh ugotovljenih .pomanjkljivosti v okviru-svoje delovne.skupine in svojih pristojnosti po samoupravnih aktih; — neposredno spremljajo izpolnjevanje delovnih in drugih zlasti tudi upravljalskih obveznosti v delovni skupini in skupine-kot celote, zla9ti pa izpolnjevanje delovnih načrtov, tako letnih in operativnih, programov dela, proizvodnje in drugih aktivnosti skupine; — obravnavajo .poročila tehnične -kontrole in kontrolnega sektorja. o izpolnjevanju normativov glede količine in kvalitete izdelkov oziroma storitev skupine ter- sprejemajo ukrepe, za ..izboljšanje kvalitete in povečanje .obšega proizvodnje; — spremljajo stroške poslovanja in u- krepajo za njihovo zmanjšanje; — neposredno^ nadzirajo delo vodstvenih delavcev v skupini urprpdlagajp uvedbo postopka za ugotovitev njihove odgovornosti za nepravilnosti v okviru delovne skupine; "•— sprejemajo pobude in zahteve naslovljene na druge pristojne organe v okviru TOZD in vseh oblikah združevanja dela in sredstev za ugotovitev nepravilnosti in sprejem ustreznih ukrepov za njihovo odpravo; — obravnavajo poročila o delu organov samoupravljanja in odbora delavske kontrole v TOZD; —, izvršujejo druge pravice in obveznosti na področju delavske kontrole v skladu s statutom TOZD, sklepi zbora delavcev, iii tem pravilnikom. Kjer ni organiziranih sestankov ožjih delovnih skupin, navedene naloge neposredne delavske kontrole izvajajo delavci na zboru delovne skupnosti TOZD. 16. -člen Za uveljavitev neposredne delavske kontrole imajo delavci pravico; — da jim nosilci samoupravnih, delegatskih in drugih družbenih funkcij poročajo o svojem delu; le-ti so odgovorni za svoje delo; . — postavljati vprašanja, dajati mnenja in predloge v zvezi z delom samoupravnih organov, delegacij, o uspešnosti dela vodilnih delavcev; — vpogleda v vse podatke in dokumente organov in služb TOZD; — dobiti odgovor, na vsa .postavljena vprašanja od odgovornih delavcev in organov; .. -5- da zahteva nove podatke, dopolnitve, poročila o 'delu in poslovanju v TOZD, poročila, o medsebojnih odnosih pri delu; — da je obveščen o celovitem poslovanju in problemih v vseh fazah upfavlja}skega procesa skupine, TOZD, OZD in SOZD, (o iniciativi, o predlogu, o razpravi in zavzetih stališčih, o odločitvah delavskega sveta, o odločitvi izvršilnih in poslovodnih organov itd.). 17. -člen -V ; zveži z uveljavljanjem delavske kontrole lahko delavci na zboru sklenejo, da se o vprašanju, ki je posebnega pomena za delo in poslovanje ter uresničevanje samoupravljanja v TOZp,. ra^>iše; neposredno izjavljanje delavcev o takem vprašanju z referendumom. Pri postopku za. izvedbo referenduma se ustrezno uporabljajo določbe statuta TOZD. 18. člen ; Pri uresničevanju delavske kontrole lahko -delavci v TOZD organizirajo in uporabljajo tudi druge neposredne oblike osebnega izjavljanja o posameznih vprašanjih oziroma nepravilnostih, ali negativnih pojavih, kot so pismene ankete o posameznih vprašanjih in podobno. Vsak delavec- lahko da osebno pobudo bilo kateremu organu samoupravljanja in organu samoupravne delavske kontrole za ugotavljanje nepravilnosti. 2. Uresničevanje delavske kontrole po organih samoupravljanja 19. člen Delavski svet TOZD, odbor za medsebojna-razmerja in njihovi kolegijski izvršilni organi (kolikor so izvplj enih opravi j a j o delavsko kontrolo v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi s samoupravnimi akti ob svojem rednem delu in v okviru svojih pravic in dolžnosti. 20. člen Ob izvrševanju svojih rednih pravic in dolžnosti opravlja delavski svet TOZD tudi naslednje pravice ih dolžnosti na področju delavske kontrole: — stalno spremlja in nadzira celotno, delo in poslovanje TOZD, njenih enot,, služb, organov in delavcev; — neposredno nadzira delo svojih organov; — nadzira in spremlja delo poslovodnih organov, zlasti direktorja TOZD in vodilnih in vodstvenih delavcev v TOZD; — stalno spremlja in usmerja delo strokovnih služb TOZD in strokovnih služb, organiziranih v delovni skupnosti na nivoju podjetja in sestavljeni organizaciji združenega dela; 31-, sprejema ukrepe za izboljšanje organizacije dela in poslovanja TOZD; — neposredno nadzira delo - organov TOZD v organe upravljanja delovne organizacije in sestavljene organizacije, gospodarske zbornice in vseh gospodarskih interesnih skupnostih, v katere pošilja delegate TOZD neposredno oziroma.preko skupnih delegatov delovne organizacije ali sestavljene organizacije kot celote; — določa o predčasni razrešitvi direktorja TOZD ter drugih vodstvenih delavcev; . — nadzira sistem informiranja ter zagotavlja ustrezna sredstva za delovanje informativnega sistema v okviru TOZD in v okviru delovne organizacije ter Sestavljene organizacije združenega dela; — razpravlja o pobudah in predlogih odbora delavske kontrole,, zbora delavcev,, delovnih skupin in odbora ža medsebojna (Nadaljevanje na 11. strani) (Nadaljevanje z-10. strani) razmerja ter družbenopolitičnih organizacij v zveži ž uresiiičevaiij etn samoupravljanja in delavske kontrole ter sprejema ustrezne ukrepe v okviru svojih pristojnosti,/ — obravnava poročila in zahteve inšpekcijskih organov, službe družbenega knjigovodstva ter družbenega pravobranilca samoupravljanja in drugih organov družbene skupnosti v- zvezi -s poslovanjem in delom TOZD; — obravnava druga vprašanja uveljavljanja delavske kontrole v okviru TOZD ter predlaga ustreznim organom oziroma zborom delavcev sprejem ustreznih ukrepov oziroma zborom delavcev -sprejem ustreznih ukrepov oziroma’samoupravnih aktov. - Kolegijski izvršilni organu-....direktor TOZD in odgovorne službe- v okviru- skupnih služb delovne organizacije- in -združenega podjetja so dolžne dajati delavskemu svetu redna poročila o svojem delu- in o izvrševa» nju sklepov; ki jih je-sprejel DS TOZD. 21. člen Ob izvrševanju sVojih rednih pravic in dolžnosti Opravlja odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD tudi naslednje pravice in dolžnosti na področju- delavske kontrole: — nadzira- izvajanje - določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu; — nadzira izvajanje določil samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov v okviru TOZD in vseh drugih samoupravnih sporazumov, ki jih je TOZD sklenila na področju dohodka in osebnih dohodkov; — nadzira dejansko izvajanje politike delitve po delu V okviru TOZD ter skladnost te politike s sprejetimi družbenimi dogovori, resolucijami in samoupravnimi sporazumi; — opravlja splošni nadzor nad izvajanjem delovnih obveznosti delavcev na delovnih mestih. oziroma delovnih skupin kot celote v okviru TOZD ter določa politiko pri izrekanju disciplinskih ukrepov proti kršiteljem delovnih iri samoupravljalskih obveznosti; . — obravnava vse! zahtevke in pritožbe delavčev v' zvezi z izplačili osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov,1 ki So jih nanj naslovili delavci bodisi neposredno ali preko odbora samoupravne' delaVske kontrole; '■/f nadzira Smotrnost in zakonitost združevanja 'in uporabe sredstev, namenjenih Za stanovanjsko- izgradnjo v TOZD ter izvajanje politike delitve Stanovanj in stanovanjskih kreditov; — nadzira‘izvrševanje /svojih sklepov, zlasti pa pravočasnost izdaje, vseh določb in drugih aktov v skladu s sklepi odbora ter pravilnost njihove izvršitve: — nadzira delo delegatov TOZD v. skupnem odboru Za medsebojna razmerja ter njegovih komisijah; — obravnava druga vprašanja s področja uveljavljanja delavske kontrole v okviru svojih pravic in obveznosti ter predlaga u-strezhim organom, oziroma zboru delavcev sprejem potrebnih ukrepov oziroma dopolnitve samoupravnih aktov. Direktor TOZD, kadrovsko-soeialna, pravna služba in druge službe TOZD in podjetja so. dolžne, dati odboru za medsebojna razmerja Vsa pojasnila, strokovno pomoč ter podatke na njegovo zahtevo v zvezi z uresničevanjem svojih pravic in obveznosti pri uresničevanju nalog na področju samoupravne delavske kontrole. 22. člen Delavski svet in odbor za medsebojna razmerja v združenem delu sta dolžna razpravljati o vsakem predlogu, pobudi ali Zahtevi, ki jih nanjo naslovi odbor delavske kontrole ali zbor delavcev ali posamezen delavec ali delovna skupina. Kolikor so take pobude dane na sami ' seji delavskega sveta oziroma odbora za medsebojna razmerja delaVcev v združenem delu, jih je le-ta dolžan takoj obravnavati, razen v primeru, če po predhodni razpravi ugotovi, da bi bilo potrebno na proučitev zadeve predhodno angažirati strokovne službe ali ustrezne komisije pri organu upravljanja. Kolikor so pobude pismene, se vlagajo pri tajništvu or-gahov upravljanja oziroma neposredno v roke predsedniku delavskega sveta oziroma odbora. Predsednik delavskega sveta oziroma odbora za medsebojna razmerja je dolžan predložiti na dnevni red vsako prejeto zahtevo na prvi naslednji -seji delavskega sveta oziroma odbora. Do sklica prve naslednje seje pa je dolžan po potrebi poskrbeti tudi ustrezno strokovno proučitev pobude oziroma dobiti mnenje pristojne komisije, Delavski svet in odbor za medsebojna razmerja- sta dolžna- delavski kontroli oziroma delavcu,-ki je dal neposredno pobudo, pismeno-odgovoriti najkasneje V roku 7 dni po zasedanju oziroma v skupnem roku 30 dni od prejema zahteve. Pismen odgovor sestavi na podlagi sklepa in razprave na seji tajništvo organov upravljanja oziroma pristojna strokovna služba, podpiše pa ga- predsednik organa samoupravljanja. 23. člen Da bi se omogočilo uveljavljanje osebne odgovornosti delegatov V- delavskem - svetu in odboru Za Medsebojna* razmerja,- se mora v zapisnik o seji teh organov vselej vpisovati pri glasovanju imena delegatov, ki so bili za- določen predlog, džiroMa ’proti/ oziroma so • se glasovanja vzdržali. Vsak sklep organov* upravljanja mora' vsebovati- naslednje sestavine/ — ime otrgana,’ ki je sklep sprejel, ’ — datum sprejetega sklepa, 0 odgovorno osebo- ali organ ali službo, ki je pripravila predlog ža sprejem sklepa, — odgovornost’ delavca oziroma službo, ki je- dolžna sklep izvršiti/ — rok/ do katerega moča biti sklep izvršen, — komu je potrebno dati poročilo o izvršitvi sklepa in v kakšni obliki, — po potrebi pa tudi-obveznost- izvršilnih organov, da sprejmejo ukrepe za izvršitev sklepa in določila o eventualnih sankcijah -v primeru neizpolnitve. Za izvajanje sistematične kontrole sprejetih sklepov se lahko nastavi posebna evidenca z zgoraj navedenimi podatki. 24. člen Evidenco sprejetih sklepov opravlja tajništvo TOZD, ■ za določene sklepe. pa tudi tajništvo organov upravljanja podjetja v skladu z določili samoupravnega1 špora'zuma o združitvi, statutom podjetja in sprejetimi poslovniki samoupravnih organov. 3. Izvajanje samoupravne delavske kontrole po odboru kot posebnem organu delavcev 25. člen - Za zagotovitev organiziranega in učinkovitega‘uresničevanj a in varstva samoupravnih .pravic v TOZD se s tem pravilnikom določa organizacija, naloge, pristojnosti in način delovanja posebnega organa/-’samoupravne - delavske kontrole -v TOZD. 26. člen V odbor samoupravne delavske kontrole se voli 5—(3) delegatov. Mandat delegatov traja 2 leti. Nihče ’ne More biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen V odbor delavske kontrole. V odbor , samoupravne delavske kontrole morajo biti izvoljeni delegati vseh delov delovnega procesa, sestava pa mora ustrezati strukturi delovne skupnosti (delavci, žene, mladina, sposobnosti; osebne kvalitete itd.), (Volitve se izvedejo po delovnih skupinah — DE, kjer te obstojajo in volijo vsaka skupina ali več skupin po enega delegata.) Pripomba: TOZD, ki imajo organizirane delovne skupine oziroma DE/ določijo- v svojem pravilniku, katere skupine volijo svojega delegata v odbor samoupravne, delavske kontrole. 27. člen Delo odbora samoupravne'delavske kontrole vodi predsednik odbora, ki ga izmed svojih članov izvoli odbor na svoji prvi seji. Predsednik pripravlja m sklicuje seje odbora, pripravlja dnevni red in vodi seje odbora, podpisuje poročila in sklepe odbora ter opravlja druge zadeve v zvezi z delom odbora- samoupravne delavske kontrole. 28. člen . Predsednik skliče sejo: — po potrebi glede ná program déla, — na predlog vsakega člana odbora sa-Moupr&vrié delavske kontrole, — na predlbg delavskega'sveta ali odbora za medsebojna razmerja, — ha predlog sindikata, '— na lástño pobudo in rta pobudo bilo katerega člana delovne skupnosti, če ugotovi pOtrébo za réSeVánje določenih náíog. SejS odbOrS’šb’ irtOrá sklitáíi najmanj šti-' rikrat v letu. | 29. Člen * Seje' odbora so -praviloma javne. Glede na naloge in probleme, ki Se obravnavajo na seji odbora, lahko odbor sklene, da bo seja tajila. ’ Če obravñává' Odbor želo “ pomembna vprašanja in probleme in s tem v zvezi sestavi predlog določepernU Organu ali službi, se na -tak predlog' podpišejo ■ vsi člani Odbora. 30. člen - Administrativno-tehrtične posle odbora samoupravne- delavske kontrole opravlja tajništvo organov samoupravljanja oziroma administrativna služba TOZD. 31. člen Delegati v odboru samoupravne delavske kontrole so za svoje delo osebno odgovorni delavcem TOZD irt še posebej delavcem delovne skupine; v-kateri so bili izvoljeni. 32. člen - Odbor Samoupravne delavske kontrole je dolžan najmanj vsake tri mesece poročati o svojem delu zboru delavcev; Samoiniciativno ali na zafitevO “družbendpolitičnih organizacij pa tudi v torajtih časovnih Obdobjih. V enakih razdobjih 'šd dolžni poročati o svojem délu túdipósámezni delegati, in sicer v svoji delovni skupini. ^ Na zahtevo družbenopolitičnih organizacij TOZD, Organov upravljanja ali ob Ugotovitvi hujših negativnih pojavov ali dejanj je dolžan odbor samoupravne delavske kontrole porocáti zbora delavcev takoj ■ ožirottid v dogovorjeni rokih. 33. člen Odbor delavske kontrole je lahko v celoti odpoklican poleg primerov, ki jih za vse organe določa statut TOZD,-še v naslednjih primerih: — če nevestno- ali neredno ali pa sploh ne izvršuje -nalog, ki mu jih nalaga ustava, statut; ta-pravilnik in njegov program dela; —. če ne oblikuje predlogov in pobud za ukrepanje pristojnim organom za takojšnjo odpravo nezakonitih aktov in dragih hujših pomanjkljivosti oziroma grobih kršitev samoupravnih pravic oziroma interesov delavcev;/;;-.; ““I če zlorabi svoje pravice 'oziroma' pooblastila1;;- . . — če namerno ruši ugled delovne skupnosti-z dejanji oziroma-ukrepi, ki bi jih bilo mogoče izvesti na drag ustrezen in zakonit način; — če opusti poročanje o svojem delu zbora delavcev; • — če ne seznanja s svojimi ugotovitvami delavcev, organov in služb, pri katerih je ugotovil posamezne nepravilnosti; •— če ne sodeluje z organi družbenega nadzorstva in drugimi organi kontrole v primerih, ko je tako sodelovanje najučinkovitejše in nujno potrebno ali obvezno po splošnih predpisih; (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje z 11. strani) — če odklanja obravnavanje pritožb oziroma pobud ‘delavcev, organov in služb TOZD, družbenopolitičnih organizacij ali organov družbenega nadzorstva. 34. člen Delovna skupnost TOZD oziroma delovna skupina sme posameznega delegata, katerega je izvolila v odbor samoupravne delavske kontrole, odpoklicati v naslednjih primerih poleg primerov, ki jih določa statut TOZD: — če se neopravičeno ne udeležuje sej odbora, — če mu je bil pravnomočno izrečen u-krep zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, — če ne opravlja konkretnih nalog, za katere je po sklepu odbora posebno zadolžen v kontrolnih postopkih, — če je odstranjen z delovnega mesta ali iz TOZD zaradi suma kaznivega dejanja ali gospodarskega postopka ali prekrška, — če s svojim delom ali ravnanjem huje moti delo odbora ali delavskega sveta ali odbora za medsebojna razmerja. III. NALOGE ODBORA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE 35. člen Odbor samoupravne delavske kontrble nadzira zlasti: — izvajanje ustave, zakonov, statuta in drugih samoupravnih aktov TOZD; — izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov; — izvajanje programov in načrtov TOZD; — izvajanje sklepov delavcev, organov upravljanja in izvršilnih organov TOZD; — skladnost aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev; — izpolnjevanje delovnih in' samouprav-ljalskih dolžnosti delavcev, organov in služb TOZD; — odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljanje družbenih sredstev in razpolaganje z njimi: — doslednost izvajanja načela delitve, po delu pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke; — uresničevanje in varstvo pravic delavcev v medsebojnih razmerjih v združenem delu; — obveščenost delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in- uresničevanje nadzorstva v TOZD; — uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti ~ in interesov delavčev TOZD. * 36. člen V zvezi s kontrolo ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov TOZD in sklepov- delavcev in organov TOZD ter celotnega poslovanja TOZD nadzira odbor samoupravne delavske kontrole zlasti: — ali so samoupravni sporazumi o združitvi TOZD in drugi sporazumi, statut TOZD in drugi splošni akti vsebinsko v skladu z ustavo in zakoni in ali so bili sprejeti po predpisanem postopku: — ali so pogodbe in drugi pravni posli, ki jih sklepa TOZD v gospodarskem prometu v skladu z zakoni in . interesi TOZD ter širše družbene skupnosti; —- ali se splošni samoupravni akti sprejemajo v predpisanih in samoupravno dogovorjenih rokih in sprotno, spreminjajo in dopolnjujejo glede na zakonite obveznosti in dejanske potrebe delavcev; — ali so samoupravni akti medsebojno usklajeni; — ali delavci in organi sprejemajo v rokih in v skladu z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti sklepe iz svoje pristojnosti in ali redno nadzirajo njihovo izvrševanje in opravljajo nadzorne funkcije, določene s tem pravilnikom; — ali delegati in delegacije TOZD v družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti opravljajo redno svoje funkcije in v skladu z interesi delavcev TOZD. 37. člen V zvezi s kontrolo družbene in ekonomske smotrnosti uporabe družbenih sredstev in razpolaganja z njimi odbor spremlja zlasti: — ali so vsa osnovna sredstva temeljne organizacije vpisana v ustrezne evidence, ali je pravilno ugotovljena njihova vrednost in količina; — ali so kapacitete osnovnih sredstev optimalno izkoriščene ter ugotavlja vzroke za neizkoriščenost ali nepopolno izkoriščenost; — ali se izvaja zaščita in zavarovanje o-snovnih sredstev proti vsem možnim škodljivim pojavom; — ali se pri nabavi novih ter prodaji in odpisu obstoječih sredstev opravlja nabava, prodaja in odpis v skladu z veljavnimi predpisi, sklepi organov upravljanja in če je dosežena realna cena, zlasti pri prodaji privatnim osebam; — namensko in smotrno uporabo sredstev za investicije; — izvajanje politike cen izdelkov in storitev TOZD; — delitev sredstev na sklade glede na prejeti plan delitve sredstev TOZD; — namensko uporabo sredstev skupne porabe v okviru TOZD in združenih sredstev v okviru delovne organizacije; —- namensko in racionalno uporabo sredstev za stanovanjsko izgradnjo ter politiko delitve Stanovanj; — namensko uporabo sredstev za repre-, zentanco, reklamo in propagando; ’ — pravilnost izvajanja predpisov o službenih potovanjih, potnih stroških (dnevnice, kilometrine) ter terenskem dodatku; — pravilnost inventure ter ugotavljanja rezultatov glede na knjižne podatke; — pravilnost in pravočasnost pri vzdrževanju sredstev TOZD z vidika dobrega gospodarjenja. 38. člen V zvezi s . kontrolo uresničevanja in varstva pravic delavcev v medsebojnih razmerjih v združenem delu, odbor zlasti spremlja ali se izvajajo in spoštujejo določbe zakona in samoupravnih aktov o: — pridobitvi lastnosti delavca v združenem delu, — pravici do. delovnega mesta in razporejanju na delovno mesto, — delovnem času, uvedbi nočnega in nedeljskega dela ter dela ob državnih praznikih in prostih dnevih, — uvajanje podaljšanega delovnega časa, — odmorih in dopustih, — varstvu žensk, mladine in invalidov, — osebnem dohodku in. nadomestilu, — odgovornosti delavca za kršitve delovne in upravljavskih obveznosti ter za povzročeno škodo, — prenehanju lastnosti delavca v združenem . delu. Odbor delavske kontrole nadzira, tudi ali odbor za medsebojna razmerja ter delavski svet in odgovorne službe pravilno) zakonito in pravočasno opravljajo svoje samoupravne in delovne obveznosti v zvezi z uresničeva-, njem pravic delavcev iz dela in medsebojnih razmerij. IV. PRISTOJNOSTI IN NAČIN DELOVANJA ODBORA DELAVSKE KONTROLE a) Pristojnosti 39. člen Odbor samoupravne delavske kontrole je pri svojem delu samostojen in je odgovoren delovni skupnosti TOZD. Eri uresničevanju samoupravne funkcije ima naslednja pooblastila: — neposredno spremljati in nadzirati celotno poslovanje TOZD in delovanje posameznega delavca, službe ali organa; H- pravico vpogleda v vse finančne in knjigovodske podatke, ki so v zvezi s poslovanjem TOZD ali posamezne službe ali delavca; ' —- zahtevati od strokovnih in drugih služb temeljne organizacije iri skupnih stro- kovnih služb podatke, ki se nanašajo na delo in poslovanje TOZD; — pritegniti k delu odbora posamezne strokovne službe, notranjo kontrolno službo ter posameznike iz'TOZD ali zunaj organizacije, če je to potrebno za opravljanje njegovega dela; — obrniti se na ustrezne zunanje organe družbenega nadzorstva (SDK, družbeni pravobranilec samoupravljanja, inšpekcijske službe itd.); — aktivirati samoupravne organe in družbenopolitične organizacije pri odpravi negativnih pojavov v TOZD. 40. člen Vsak delavec TOZD je dolžan nuditi pomoč in posredovati podatke, ki jih odbor samoupravne delavske kontrole pri svojem delu zahteva in potrebuje. Odklonitev posredovanja zahtevanih podatkov in oviranje dela samoupravne delavske kontrole se šteje za hujšo kršitev obveznosti delavca v združenem delu. 41. člen Vsi. delavci, službe in organi TOZD, katerih izpolnjevanje delovnih oziroma samoupravnih dolžnosti se kontrolira, so dolžni nuditi odboru samoupravne delavske kontrole vse potrebne podatke in obvestila. "42. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico obrniti se na zunanje organe in organizacije kontrole, kadar ugotovi, da v lastni organizaciji zahtevanih podatkov ali strokovnih analiz ne more dobiti, kadar to zahtevajo interesi TOZD ali zaradi objektivne ugotovitve dejanskega stanja. . Kadar je pomoč in sodelovanje zunanjih organov in organizacij vezana na večje finančne stroške, ki presegajo znesek 1.000 din, mora odbor samoupravne delavske kontrole dobiti predhodno soglasje zbora delavčev za plačilo teh stroškov. 43. člen f Zbor delavcev ali sejo organa upravljanja TOZD, kateremu želi poročati odbor samoupravne delavske kontrole, sklicuje predsednik zbora delavcev oziroma predsednik ustreznega organa upravljanja. f Kadar predsednik zbora delavcev oziroma ustreznega organa upravljanja iz prejšnjega odstavka tega člena ne skliče zbora delavcev ali drugega organa upravljanj a/ima pravico predsednik odbora samoupravne delavske kontrole sam sklicati sejo zbora de-' lavcev ali drugega organa upravljanja, kateremu želi poročati in predložiti dnevni red. -. 44. člen Odbor samoupravne delavske kontrole sprejema ugotovitve, predloge in mnenja na sejah z večino glasov prisotnih članov. Odbor je sklepčen, če na seji prisostvuje najmanj dve tretjini članov. . O razpravljanju in odločanju se piše zapisnik, ki ga potrdi odbor na seji. 45. člen • Poročilo o ugotovljenm stanju mora vsebovati zlasti: — podatke o pomanjkljivosti ali nepravilnosti, — kakšne škodljive posledice so nastale in kakšne lahko nastopijo, — predlog ukrepov za odpravo oziroma preprečitev škodljivih posledic ali pojavov, — navedbo odgovornih oseb in predlog u-krepov proti odgovornim osebam, — morebitne druge predloge: Poročilo o ugotovljenem stanju pošlje odbor v pismeni obliki kot posebno poročilo ali v obliki zapisnika odbora v reševanje in ukrepanje pristojnemu organu oziroma zboru delavcev neposredno predsedniku. 46. člen Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami, predlogi in mnenjem seznani de-(Nadaljevanje na 13. strani). (Nadaljevanje z 12. strani) lavce, organe in službe temeljne organizacije, pri katerih je ugotovil nepravilnost, ter organe upravljanja TOZD, ki so pristojni za odločanje o odpravi ugotovljenih nepravilnosti. 47. člen Na podlagi pismenega poročila odbora samoupravne delavske kontrole o ugotovljenih nepravilnostih in predlogih za njihovo odpravo ter ukrepanje proti odgovornim delavcem je pristojni orgdn upravljanja dolžan o zadevi razpravljati in odločiti o predlaganih ukrepih, in sicer na prvi seji, najpozneje pa v 15 dneh po prejemu poročila. O Sprejetem stališču in ukrepih je organ dolžan obvestiti odbor samoupravne delavske kontrole takoj, najpozneje pa v roku 8 dni po seji. 48. člen V kolikor' odbor samoupravne delavske kontrole ugotovi, da posamezna nepravi!-; nost ali dejanje pomeni kaznivo dejanje ali gospodarski prestopek ali prekršek, je dolžan o tem takoj obvestiti organ upravljanja, direktorja TOZD in pristojno javno tožilstvo ter posrédováti vso zbrano dokumentacijo, 49. člen V kolikor pristojni organi upravljanja TOZD oziroma zbor delavcev ne obravnava predloženih ugotovitev, mnenj in stališč odbora samoupravne delavske kontrole v roku, določenem s tem pravilnikom, oziroma če sprejmejo sklep, ki je v nasprotju s predlogom odbora samoupravne delavske kontrole, ima odbor pravico in dolžnost o tem poročati zboru delavcev, ki o zadevi dokončno odloči, kolikor pa gre za drugačno stališče zbora delavcev, se odbor po Svoji presoji obrne za pomoč organov družbenega nadzorstva ali strokovno pomoč driigih. 50. člen O dokončnih odločitvah organov upravljanja TOZD in delavcev, ki so v nasprotju z ugotovitvami in predlogi odbora samoupravne delavske kontrole in po njegovi presoji v nasprotju z ustavo, zakoni in samoupravnimi akti, ima odbor pravico in dolžnost obvestiti organ družbenega nadzorstva. b) Program dela 51. člen Odbor samoupravne delavske kontrole o-pravlja svojo funkcijo na podlagi sprejetega programa dela odbora, poročil in informacij prejetih od ^organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij TOZD, strokovnih služb, notranje kontrolne službe, informacij članov TOZD, ugotovitev organov zdnanje kontrole (SDK, inšpekcijske službe, organi za notranje zadeve,' pravosodni organi) in drugih virov informacij. 52. člen Program dela samoupravne delavske kontrole mora vsebovati zlasti: —¡ probleme in nepravilnosti, ki so predmet'"delovanj a odbora samoupravne delavske kontrole in program • konkretnih akcij v teku leta; . — vprašanja, ki se bodo obravnavala redno in občasno; — organe službe in delovna mesta, ki so dolžna pripravljati gradivo za delo odbora, zbora delavcev, delovnih skupin, delavskega | sveta in odbora za medsebojna razmerja na prodročjii delavske kontrole; — roke, v katerih mora biti gradivo izdelano iri roke, v katerih bo odbor sprejel ocene oziroma ugotovitve; — način obveščanja delavcev in organov upravljanja v TOZD. Program déla samoupravne delavske kontrole se sprejme v začetku vsakega leta za tekoče leto, po sprejemu letnega plana TOZD, poslovne politike in zaključnega računa za preteklo leto. Program dela samoupravne delavske kontrole sprejme zbor delavcev , na predlog odbora samoupravne delavske kontrole. 53. člen Pri izdelavi predloga programa dela ža tekoče leto upošteva odbor samoupravne delavske kontrole zlasti: — zaključni račun in poročilo o delu in poslovanju v preteklem letu; — analize o uspešnosti poslovanja v preteklem letu; — letna poročila o delu družbenopolitičnih organizacij v TOZD; — temeljni plari TOZD za naslednje oziroma tekoče leto: . — redna in občasna poročila. odbora samoupravne delavske kontrole, zbora delavcev in drugih organov upravljanja s predlogi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, zapisnike sej odbora in drugih organov iz preteklega leta; — morebitne ugotovitve organov zunanje kontrole in njihova poročila o delu in poslovanju TOZD; — poročila strokovnih služb in notranjih strokovnih kontrol; — odločitve organov upravljanja TOZD in njihove sklepe. 54. člen Pred sprejemom programa dela odbor samoupravne delavske kontrole analizira: — s kakšnimi problemi se je srečevala TOZD v preteklem letu; — na kakšen način so probleme iz predhodne alineje reševali poslovodni, vodilni in drugi delavci ter organi upravljanja; | — kakšne so ugotovitve in mnenja zunanjih in notranjih organov kontrole do ugotovljenih nepravilnosti; .— probleme v zvezi z uresničevanjem odločitev in sklepov organov upravljanja in podobno; — rezultate dela samoupravne delavske kontrole v preteklem letu. 55. člen Pri opredelitvi posamezne naloge iz programa samoupravne delavske kontrole mora odbor zlasti določiti: — od katere službe, organa ali posameznika bo zahteval informacije ali podatke ter določiti vsebino zahtevka; i — rok,- v katerem se mora informacija ali podatek posredovati odboru samoupravne delavske kontrole; — kateri član odbora samoupravne delavske kontrole je zadolžen za zbiranje informacij in podatkov ter izdelavo poročila; , — morebitno potrebo po sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami TOZD; Osnutek Na temelju člena 95 zakona o patentih in tehničnih izboljšavah (Ur. list FLRJ št. 28/62 in Ur. list SFRJ št. 24/74) in 52 člena samoupravnega sporazuma o združitvi, sprejme delavski svet delovne organizacije HMEZAD Žalec na svoji seji dne ................ naslednji PRAVILNIK o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih I SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik ureja_ in določa v delovni organizaciji HMEZAD Žalec v skladu z zakonom — rok, v katerem bo odbor samoupravne delavske kontrole zadevo obravnaval in Sprejel stališče. V. ODNOS SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE DO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ TER ORGANOV UPRAVLJANJA TOZD 56. člen Družbenopolitične organizacije, organi u-pravljanja, individualni poslovodni organ TOZD so dolžni s svojo organizirano aktivnostjo'zagotoviti pogoje za nemoteno in u-spešrio delovanje samoupravne delavske kontrole. 57. člen Sindikalna organizacija TOZD ob uresničevanju svojega programa dela nenehno evidentira možne kandidate za funkcije v odboru samoupravne delavske kontrole, aktivno sodeluje v kandidacijskem postopku ter zagotavlja izvolitev delavcev, ki imajo zlasti naslednje lastnosti: — da so idejno opredeljeni za samoupravljanje in socialistični družbeni razvoj, — da na podlagi proizvodnega in družbenega dela uživajo ugled in zaupanje sodelavcev, — da bodo svojo funkcijo opravljali vest-" no in brezkompromisno. . 58. člen Odbor samoupravne delavske kbntrole ob osnovanju in uresničevanju svojega programa dela nenehno sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami TOZD. Družbenopolitične organizacije s' svojimi predlogi in stališči spodbujajo delovanje samoupravne delavske kontrole. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 59. člen Pravilnik- sprejmejo po predhodni 15-diievni razpravi delavci na zboru. Ta pravilnik stopi v veljavo osmi dan po objavi na oglasni deski oziroma ko ga sprejmejo vsi vodje skupin in vodstva družbenopolitičnih organizacij. Predsednik zbora delavcev Osnutek sestavil _ - . „' _ Savinek Franc Žalec, dne 5, 9. 1975 o patentih in tehničnih izboljšavah, z drugimi veljavnimi predpisi, samoupravnim sporazu-lamom o združitvi, s pravilnikom o delitvi OD in drugimi splošnimi akti podjetja naslednje: 1) organe in službe, ki obravnavajo izume, tehnične izboljšave in koristne predloge; 2) postopek za uveljavljanje in obravnavanje le-teh; 3) postopek za ocenitev, njihove koristnosti in uporabnosti; 4) postopek za določanje odškodnin in priznanj zanje; 5) druge pravice in dolžnosti izumiteljev ter avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov ter njihovih uporabnikov; (Nadaljevanje na 14. strani) PRAVILNIK 0 IZUMIH, TEHNltNIH IZBOLJŠAVAH IN KORISTNIH PREDLOGIH GRE V JAVNO RAZPRAVO Delavski svet podjetja Hmezad Žalec je na seji dne 22. 5. 1975 imenoval komisijo za inventivno dejavnost z nalogo, da pripravi pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, kar bi naj v delovni organizaciji Hmezad spodbudilo vse člane delovne skupnosti — predvsem pa strokovne delavce za ustvarjalen odnos do dela, za izboljšanje delovnih in tehnoloških postopkov, za povečan interes za inventivno dejavnost s tem da se uredi odnos do izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav in koristnih predlogov Komisija je na dveh sejah (18. 8. in 16. 9. 1975) izdelala osnutek pravilnika’ in ga daje v javno razpravo d.o 15. 10. 1975. Vsi člani delovne skupnosti imajo pravico in dolžnost seznaniti se z osnutkom in podati svoje predloge in pripombe. Vse predloge in pripombe dostavite do navedenega roka sekretarju podjetja. Vodstva TOZD so dolžna, da organizirajo tolmačenje in razpravo. Strokovni kolegiji v TOZD pa naj obvezno na svoji seji obravnavajo osnutek in podajo svoje pripombe in mnenja do navedenega roka. Po tem roku bo komisija obravnavala vse predloge in pripombe, določila končno besedilo pravilnika in ga predlagala delavskemu svetu podjetja v sprejem. (Nadaljevanje s 13. strani) 6) način zbiranja sredstev za kritje obveznosti nastalih s tem pravilnikom; 7) končne določbe; 2. člen Delavna organizacija HMEZAD vzpodbuja vse člane delovne skupnosti k izumljanju, odkrivanju ter uvajanju novih rešitev določenega tehničnega in tehnološkega problema in k racionalnejši uporabi sredstev in drugih delovnih postopkov, > katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, bol jše:. izkoriščen je strojev in naprav, boljša organizacija in kontrola proizvodnje in poslovanja tet sploh vsako racionalnejšo izvajanje katerekoli funkcije v podjetju. S tčm pravilnikom se tudi Urejajo medsebojne pravice in obveznosti delovne organizacije in izumiteljev oziroma avtorjeV. 3. člen Izum kot predmet tega pravilnika pomeni novo ustvarjalno rešitev- določenega tehničnega problema, ki se da uporabiti v dejavnosti podjetja in izpolnjuje zakonite pogoje za pridobitev patenta. 4. člen Za tehnično izboljšavo V smislu tega pravilnika se šteje tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnili sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter boljša kontrola proizvodnje in boljša tehnična vrednost dela. Predlog za tehnično izboljšavo mora vsebovati tudi opis dosedanjega tehnološkega postopka s primerjavo glede na pričakovan uspeh novo predlagane tehnične izboljšave. Ce dosedanji tehnološki postopek ni pismeno dokumentiran, je pa do sedaj že ustaljen in se po njem proizvaja ali posluje, se za primerjavo z novo predlagano tehnično izboljšavo napravi posnetek do sedaj ustaljenega tehnološkega postopka. 5. člen Koristni predlog v smislu tega pravilnika so iniciativni /predlogi, ki pomenijo racionalnejšo rešitev za izvajanje katerekoli dejavnosti v delovni organizaciji, a se v smislu določil zakona o patentih in tehničnih izboljšavah ne štejejo za izum ali tehnične izboljšave, kot npr.: 1. Predlogi, ki niso tehničnega' značaja, a se nanašajo na izboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva/ dokumentacije, statistike in planiranja ter na of-nizacijske ukrepe na področju prometa blaga in storitev. 2. Predlogi, ki niso originalni, temveč zgolj /prenos tehničnih izkušenj in dognanj iz drugih delovnih organizacij ali iz strokovne literature. 3. Predlogi strokovnih Sodelavcev V Znanstvenih inštitutih in konstrukcijskih birojih, ki se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke; ki so jih pripravili in izvršili ti strokovni > sodelavci pri izvrševanju svojih rednih službenih nalog, kolikor presegajo pričakovanja zadane jim naloge oziroma njihove redne Zadolžitve. Za koristne predloge še ne smatrajo predlogi delavcev, zaradi katerih jih je delovna organizacija poslala na specializacijo ali strokovno usposabljanje v drugo OZH ali v inozemstvo. 6. člen Ta pravilnik se uporablja obvezno pri vseh izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih za delavce delovne organizacije, če so bili predlagani: 1) v času, ko je imel izumitelj ali avtor lastnost delavca v delovni organizaciji, 2.) v šestih miesecih po preteku lastnosti delavca izumitelja oziroma avtorja, če je izum ali tehnična izboljšava v neposredni zvezi s prajšnjim delom pri njej, 3) tudi za avtorje izven delovne organizacije, če je predlog za delovno organizacijo koristen in sprejemljiv, o čemer odloči pristojni organ na predlog komisije, 7. člen- Izume, tehnične izboljšave in koristne pred-loge lahko/predlaga vsak delavec delovne organizacije in tudi drugi delavec izven nje. II. ORGANI IN SLUŽBE, KI OBRAVNAVAJO IZUME, TEHNIČNE IZBOLJŠAVE in KORISTNE PREDLOGE 8. člen OrgaHi po tem pravilniku so: 1) komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge iti Strokovni kolegij' TOZD sô Strokovni organi, ki sprejemajo prijave, ugotavljajo pravice," izvršb preizkuse' in ocè-nijo elemente ža nagrade; ' 2) Delavski svet délôjmê organizacije In delavski svet TOZD so samoupravni organi' ,Ri odločajo o sredstvih za nadomestila oziroma odškodnine odnosno o pravici 'za nadomestilo oziroma odškodnino, njeno višino, kakor tüdi oblike' 'zaščite izumiteljskih in àytdrskh pravic. 9. člen : ' Strokovni kolegij TOZD sprejema v dvojniku vse prijave patentov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov /ter o njih razpravlja. Ža koristne predlogë predlaga delavskemu svetu TOZD rešitev in višino odškodnine. En izvod prijave koristnega predloga s predlogom! za delavski svet TOZD pošlje tudi komisiji pri delavskem svetu delovne organizacije. Leta lahko poda svoje mnenje, o katerem odloči delavski svet TOZD. Vse predloge za- izume in tehnične izboljšave pa s svojim mnenjem o koristnosti le-teh za njihovo TOZD odstopi prijavo komisiji pri delavskem svetu delovne organizacije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge (v nadaljnjem besedilu: komisija). 10. člen Delavski svet TOZD dokončno odloča na predlog kolegija TOZD in o mnenju komisije o vsakem koristnem predlogu, ali se sprejme in uvede v prakso ali ne in o Višini nagrade, ki jo določi na osnovi določil tega pravilnika. 11. člen Ce komisija ugotovi, da še koristni predlog' lahko1 uporabi v več TOZD, predlaga sporazumno z avtorjem tem TOZD'upravno koristnega predloga in predlaga višino nagrade, ki -jo naj izpiača^vtdrju. 12. člen Komisija ža izume, tehnične izboljšave in koristne predloge imenuje delavski svet delovne organizacije. Komisija ima 7 članov. Seje sklicuje ih vodi predsednik. Strokovno tehnične in administrativne posle ža komisijo opravlja referent za inovacije. Le-ta je član komisije po svojem položaju. Dokler to delovno mesto ni sistematizirano in zasedeno, opravlja té posle delavec, ki ga določi glavni dirëktor. Naloge referenta za inovacije So: 1. Vodi register izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov: 2. Sprejema prijave izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov ter izdaja potrdilo o 'sprejemu* 3. Opravlja posle tajniške komisije; 4. Pripravlja gradivo za seje komisije in po sklepu komisije predloge za delavski svet delovne Organizacije; 5. Svetuje in .pomaga TOZD pri uvedbi in realizaci ji ' koristnih predlogov ; 6. Pomaga avtorjem pri zbiranju dokumentov in realizaciji njihovih predlogov; 7. Po sklepu komisije o sprejemu predloga izumà izvrši prijavo patentnemu uradü; 8. Pripravlja izračun odškodnine za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge in jih predlaga komisiji v potrditev; ".'V 9. Skrbi za praktično realizacijo sprejetih izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov; 10. Skrbi za izvajanje določil tega pravilnika in popularizacijo inventivne dejavnosti v delovni organizaciji. 13. člen Komisija odloča le na sejah. Seje so sklepčne, če jim prisostvuje več kot polovica članov, sklegp pa je sprejet, če so zanj glasovali haj- manj štirje člani komisije. V posameznih primerih lahko komisija povabi k sodelovanju tudi strokovnjake izven delovne organizacije. Izumitelju ali avtorju oziroma njunemu pooblaščenemu zastopniku se mora omogočiti, da prisostvuje seji, ko se o njegovem predlogu razpravlja, 14. člen Delavski svet TOZD oziroma delovne organizacije odloča na svoji seji pod pogoji in načinu, ki so določeni s statutom. Člani delavskega sveta morajo dobiti pismeno obrazložitev za. vsak primer posebej vsaj 5. dni pred sejo. Na seji delavskega sveta TOZD poda obrazložitev predloga direktor TOZD ali kateri drug član kolegija. Na seji delavskega sveta delovne organizacije poroča predsednik komisije in obrazloži (Predlog kot uvod v diskusijo. Delavski svet ni vezan pri svojih odločitvah na predloge kolegija oziroma na stališče komisije, vendar mora navesti razlog; zakaj je odločil drugače, kot je predlagala komisija. 15. člen Za vse organe V tem pravilniku velja načelo neprislranosti. Vsa dejstva 'je- treba skrbno proučiti in ugotoviti. Glavna naloga posameznega organa je, da še ugotoVe materialna dejstva, in da je vsaka odločitev v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom o združitvi, statutom in drugimi akti delovne organizacije in TOZD in s tem pravilnikom. 16. člen' V kolikor je izum, tehnična izboljšava ali koristili predlog rezultat skupnega dela, preizkusov in prakse več delavcev V TOZD’ ih V kolikor ni možno ugotoviti izumitelja ali avtorja, pripada patentna pravica delovni organizaciji oziroma skupini; ki je pri tem sodelovala. Pred organi zastopa, skupino pooblaščenec iz te skupine; III. POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO ODŠKODNINE 17. člen Vse izume in tehnične izboljšave je treba pismeno prijaviti komisiji pri delavskem Svetu delovne organizacije, vse koristne predloge pa direktorju TOZD V dvojniku na obrazcu prijave.-V prijavi mora biti naveden: opis predloga, po potrebi skice in načrti, a po možnosti dokumentacija o uporabnosti, koristnosti in pomenu izuma, tehnične izboljšave in koristnega predloga, predvsem pa rentabil-nošttti račun ekonomskih efektov, kakot tudi okolnosti, ki so pomembne za-ocenitev njihove koristnosti Komisija delavskega sveta delovne organizacije odnosno kolegij TOZD lahko od prijavitelja zahteva dokumentacijo, s katero razpolaga, kakor tudi strokovne nasvete in druge podatke, ki so potrebni pri izvedbi izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga in dopolnitve-danih podatkov (v primeru zavrnitve take zahteve s strani prijavitelja, si lahko komisija priskrbi take podatke drugod, kar pa upošteva (pri čenitva vlaganja avtorja pri točkovanju). Prijavitelj je dolžan navesti možne vire, ki so mu služili kot predlog in kako jih je treba uporabiti. Za posledice nastale Zaradi netočnosti in zakasnelih informacij je odgovoren prijavitelj. Prijava se napravi na obrazcu št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika. V primeru, da izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog prjavlja več sodelavcev, se mora V prijavi navesti Tine in priimek vseh izumiteljev oziroma avtorjev in njhovi naslovi ter delež/posameznika; izražen v odstotkih. V nadaljnjem besedilu Se vsi ti skupinski izumitelji imenujejo »izumitelj ali avtor-«. Po prejemu prijave Za izum ali tehnično izboljšavo izda referent Za inovacije potrdilo prijavitelju, da je prijavo Sprejel. Za prijavo za koristne predloge izda potrdilo prijavitelju direktor TOZD. Potrdilo se izd^i na obrazcu št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika. 18. člen Izumitelj ima pravico skleniti pogodbo Z delovno organizacijo o odškodnini v slučaju prisilne licence ali pa v primeru, da delovna (Nadaljevanje na 15. strani) (Nadaljevanje s 14. strani) .organizacija sklene pogodbo o izkoriščanju patenta z drugo delovno organizacijo. Avtor . tehpične izboljšave ali koristnega predloga pa ima. pravico: j) da sklepe pogodbo z delovno organizacijo o svojem delu pri odškodnini v primeru, da sklepe. pogodbo z drugo delovno, organizacijo o izkoriščanju tehnične izboljšave ali koristnega predloga; 2) da sam oklene, pogodbo z drugo delovno organizacijo o izkoriščanju tehnične izboljšave ali koristnega predloga. - 19. člen V primeru, da med delovno organizacijo ali TOZD in avtorjem ne pride do sporazuma, rešuje spor razsodišče.’ Razsodišče šteje 4 člane in predsednika. Imenuje jih delavski svet TOZD, če gre za Spor med. avtorjem in TOZD oziroma delavski svet delovne organizacije, če gre za spor med avtorjem in komisijo delavskega sveta delovne organizacije.. Vsaka stran predlaga 2 člana razsodišča izmed delavcev delovne organizacije, predsednika pa določijo člani sporazumno izmed strokovnjakov izven delovne organizacije. • Ce se katera od strank s sklepom razsodišča ne strinja, lahko uveljavlja svojo pravico pred pristojnim sodiščem. 20. člen Izumitelj ali avtor lahko tudi prijavi le zamisel izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. Strokovni kolegij oziroma komisija lahko določi, da se izvrši preizkus zamisli in v tem primeru določi izvajalca in potrebna sredstva. ' 21. člen Komisija mora. čim prej obravnavati vsako prijavo izuma, tehnične izboljšave ali korist-' nega predloga ter mora sprejeti ustrezno odločitev najkasneje v {dveh mesecih. Čas potrebe za zbiranje dodatnih informacij od prijavitelja se ne šteje v ta rok. V tem roku mora komisija sprejeti stališče in dati avtorju odgovor. ... 22, člen O vsakem posameznem predlogu ali o prijavi izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga se razpravlja in odloča le na sklepčni seji komisije. Seje sklicuje predsednik. V vabilu morajo biti navedeni, vsi predlogi in prijave, o katerih se bo razpravljalo. Na sejo morajo biti: vabljeni- tudi vsi, izumitelji odnosno avtor ji,- o. -katerih predlogih in prijavah se bo razpravljalo. Vabilo je treba poslati vsaj 5 dni pred sejo. Na seji' se vodi zapisnik. člani komisi je kakor tudi člani vseh drugih organov in strokovnjaki so dolžni varovati v popolni tajnosti vsak predlog, ki še ni sprejet; toliko časa, dokler o njem ni sprejet dokončen sklep ali izvršena prijava patenta. Vsako prijavo je smatrati za poslovno skrivnost. 23. člen Poročilo komisije delavskega sveta delovne organizacije mora vsebovati: — strokovno ugotovitev, ali. gre za, izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog, — predlog, da se prijava zavrne, če meni, da predlog ni koristen, ali je neizvedljiv ali je zastarel, . — predlog za. sprejem prijave v primeru, da je predlog koristen, — predlog za predhodni preizkus v primeru, da nj možno takoj ugotoviti, izvedbe, koristnosti in uporabnosti predloga, — predlog o podelitvi diplome avtorju, — oceno .o koristnosti in uporabnosti predloga, — obračun osnove za določitev odškodnine oziroma nagrade in njene višine, — v.katerih TOZD se bo- izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog uporabljal in način, kako se bo realiziral. 24. člen Za izdelavo omenjenega obračuna iz predhodnega člena lahko komisija koristi tehnične, računovodske, ekonomske in druge službe delovne organizacije. Po potrebi lahko koristi tudi izvedence izven podjetja, vendar je potrebno zagotoviti, da se obravnavani predlog ohrani kot poslovna skrivnost. 25. člen Delavski, svet delovne organizacije predloge komisije potrdi ali pa zavrne. Svoje sklepe objavi v glasilu delovne organizacije, da se z ¡njimi .seznanijo vsi člani kolektiva. ■ - -. ’ . , r 26. člen O višini odškodnine -avtorju za koristni predlog, za katerega je pristojen predlagati strokovni kolegij TOZD, sklepa delavski svet TOZD in tudi odloči, iz katerih poslovnih stroškov se izplača. O višini odškodnine za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, za katere je pristojna komisija, odloča na njen predlog delavski svet delovne organizacije. Delavski svet delovne organizacije tudi ^določi, v breme katerih stroškov se bo odškodnina krila ozi-rama katere TOZD bodo tehnične izboljšave in koristne predloge koristile in v kakšnem deležu bodo prispevale sredstva za kritje odškodnine. Vse sklepe je treba pismeno sporočiti izumitelju in avtorju najkasneje v roku' 8 dpj po,; sprejemu sklepa. 27. člen Ko delavski svet delovne, organizacije sprejme in potrdi predlog komisije o sprejetju izuma, je referent za inovacije dolžan, da izum čim prej prijavi upravi za patente z navedbo izumitelja. V kolikor pride med komisijo in izumiteljem do. nesoglasja glede tega, če je predlog možno priznati za izum ali ne, je komisija dolžna na pismeno zahtevo izumitelja predlog prijaviti upravi za patente. Ce uprava za patente ne izda patenta, mora vse stroške prijave pokriti izumitelj sam. Po pravnomočnosti izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga se sklene z izumiteljem oziroma avtorjem pogodba, s katero se uredi odnose v skladu z določili tega pravilnika. IV. POSTOPEK ZA OCENITEV KORISTNOSTI IN UPORABNOSTI 28. člen Za uporabo izuma, tehnične izboljšave ali koristnega, predloga -mora podjetje ali TOZD plačati izumitelju odnosno avtorju ustrezno odškodnino,. razen če se izumitelj odnosno avtor tega odreče. Odškodnina se določi s sklepom delavskega sveta delovne organizacije oziroma TOZD v skladu z določili tega pravilnika. 29. člen Delovna organizacija sporazumno z izumiteljem oziroma avtorjem določi dan, ko prične teči obdobje za izračun, odškodnine. V kolikor ni dosežen sporazum, mora delovna organizacija v mesecu dni od podane zahteve izumitelja oziroma avtorja predložiti, da odškodnino odredi razsodišče. 30. člen Pogodbo z izumiteljem oziroma avtorjem za odškodnino sklene glavni direktor na osnovi predhodne odločitve delavskega sveta delovne organizacije. Pogodbo z avtorjem za odškodnine za koristne predloge, ki se uporabljajo samo v eni TOZD, sklene direktor te TOZD na podlagi odločitve delavskega sveta TOZD. 31. člen Za ocenitev koristnosti izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga se komisija poslužuje naslednjih kriterijev: 1) tehnični in gospodarski pomen za delovno organizacijo ali posamezno TOZD, 2) koristi, ki jih lahko delovna organizacija ali TOZD ima zaradi uporabe predlogov, 3) vrednost sredstev, ki jih je delovna organizacija oziroma TOZD vložila za realizacijo predlogov, 4) udeležba izumitelja oziroma avtorja, 5) druge okoliščine pomembne za določitev odškodnine. 32. člen Pri ocenitvi tehničnega in gospodarskega pomena izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga se mora upoštevati predvsem: 1) ali je nov proizvod iz skupine, ki ga delovna skupnost še ne proizvaja; 2) povečanje asortimana proizvodov v skupini, ki jih delovna organizacija že proizvaja; 3) povečanje produktivnosti in ekonomičnosti zaradi; a) uvedbe novega ali izboljšanja obstoječega tehnološkega postopka, b) uvedbe novici surovin, s katerimi se nadomestijo dražje ali deficitarne surovine, c) izboljšanje kvalitete proizvodov, d) povečanje obsega proizvodnje in boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet; 4) ali je mogoče izkoriščati izum s prodajo licence. 33. člen Za koristi pridobljene z izumom, tehnično ali-koristnim predlogom se smatra povečanje dohodka zaradi uporabe ie-teh. V korist od izumov mora komisija šteti efekte, ki jih je delovna organizacija oziroma TOZD dosegla v obdobju 6 let od začetka uporabe. Za korist od tehničnih izboljšav in koristnih predlogov- mora komisija upoštevati vse rezultate, katere bo delovna organizacija oziroma TOZD dosegla v treh letih po pričetku uporabe in uvajanju le-teh. Pri tem mora komisija upoštevati tudi morebitno korist delovne organizacije s prodajo licence. 34. člen Od ustvarjene koristi, pridobljene z izumom, tehnično izboljšavo ali koristnim predlogom se odštevajo vsi stroški za delo in sredstva, katera je delovna organizacija vložila v realizacijo izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga, in sicer: 1) vrednost uporabljenega materiala in vsi izplačani osebni dohodki, potrošeni za realizacijo izuma ali tehnične izboljšave, 2) obresti in amortizacija za osnovna sredstva, Uporabljena v ta namen, 3) režijski in splošni stroški v določenem procentu za sredstva uporabljena Jz 1) in. 2) točke. Razlika mied koristmi od izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga in vrednosti sredstev in dela; vloženega v realizacijo izuma, tehničnih izboljšav in koristnega predloga je osnova za določitev odškodnine oziroma nagrade. 35,. >člen Osnova za izračun predvidenih in doseženih prihrankov so veljavni normativi (materiala, mol ena, delovne sile, zastojev, kapacitet itd.) oziroma normativi, ki -slede zadnji izboljšavi na določeni delovni operaciji oziroma - delovnem mestu. Osnova za izračun prihrankov pri predlogih, ki,-omogočajo izvajanje tehnične izboljšave, je razlika, ki nastane med prejšnjim stanjem, povečanim za stroške iz 34, člena in novim stanjem po uvedbi,tehnične izboljšave. V. DOLOČITEV OSNOV ZA IZRAČUN . odškodnine 36. člen Udeležba avtorja se točkuje na naslednji način: 1) če je avtor dal idejo in sodeloval pri njeni realizaciji, se mu prizna 1 točka; 2) če je zahtevanost in strokovnost dela ha izumu,, tehnični izboljšavi in koristnem predlogu višja, kot je navedena v opisu delovnega mesta, katerega zaseda, se mu prizna ena (1) točka; 3) če je avtor izum realiziral v delovni organizaciji, se mu prizna 1 točka; 4) ako je izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog rezultat zastavljene naloge, dobi avtor 1 negativno točko; 5) ako je bil avtor za svoje delo v tem času dodatno plačan, stimuliran, dobi 1 negativno točko; 6) ako je avtor pri izdelavi izuma imel mentorja in strokovno pomoč, dobi 1 negativno točko. (Nadaljevanje na 16. strani) (Nadaljevanje s 15. strani) 38. člen 37. člen Pri ocenjevanju drugih pogojev, ki so bistveni za določitev odškodnine oziroma nagrade, se mora upoštevati; 1) Če je podjetje- omogočilo avtorju specializacijo in strokovno usposabljanje v zvezi z izumom, tehnično izboljšavo ali koristnim predlogom, prejme avtor dve negativni točki; 2) če v času realizacije izuma, tehnične iz boljšave ali koristnega predloga avtor ni redno zaposlen, dobi eno pozitivno točko. Pri ocenjevanju uporabnosti izuma, tehnič-izboljšave ali koristnega predloga se naj upošteva, če je možno slednje koristiti dalj časa, kot je (predvideno v členu 34 tega pravilnika v pozitivnem primeru dobi 1 pozitivno točko. 39. člen Vrednost točke vseh faktorjev iz člena 36, 37 in 38 tega pravilnika se sešteje in po naslednji tabeli izračuna odstotek osnove za določitev odškodnine — nagrade v smislu 34. člena tega pravilnika. — + . Negativne točke Pozitivne točke 5 4 3 2 1 70 80 . 85 90 95 0 100 g 3 105 110 115 4 120 5 točk 125 % osnove VI. ODŠKODNINA IN. PRIZNANJA 40. člen Na podlagi korigirane osnove po členu 39 tega pravilnika se avtorju izračuna letna od- škodnina po naslednji tabeli: Varianta I. % odškodnine Obračunana Stvarni % Korigirana osnova od korigirane odškodnina v obračunane osnove din din odškodnine do 5.000 30 % 500 do 1.500 30 % od 5.000 do .20 000 25 »/o 250 1.500 do 5.250 30 % — 26,3 , % 20.000 do 100.000 20 % + 1.250 5.250 do 21.750 26,3 % —21,75% 100.000 do 500.000 16 % + 5.750 21.750 do 85.750 21,75% —17,1 % . 500.000 do 1,000.000 12 % + 25.750 85.750 do 145.750 17,1 % —14,57% 1,000.000 do 2,500.000 9 »/o + 55.750 145.750 do 280.750 14,27% —11,5 % 2,500.000 do 5,000.000 8% + 80.750 280.750 do 480.750 11,50%— 9,75% preko 5,000.000 7 »/o + 130.750 9,75 % Varianta II. % odškodnine J» " Obračunana Stvarni % Korigirana osnova od korigirane pi-j odškodnina v obračunane osnove din «¿sJ din odškodnine do 5.000 25% 500 do 1.250 25 % od 5.000 do 20.000 n % + 200 1.250 do 1.400 25 % —22 % 20.000 do 100.000 18 % + 800 1.400 do 18.800 22 % —18,8 % 100.000 do 500.000 15 % M- 3.800 18.800 do 78.800 18,8% —15,8 % 500.000 do 1,000.000 13 % + 13.800 78.800 do 143.800 15,8% —14,4 % 1,000.000 do 5,000.000 11 % + 33.800 143.800 do 585.800 14,4 % —11,68 % preko 5,000.000 9% + 133.800 585.800 11,68 % 41. člen V primeru, da podjetje odstopi izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog drugemu za določeno odškodnino, prejema avtor odškodnino po tabeli iz člena 40 s tem, da je osnova za obračunavanje odškodnine vsota, ki jo del. organizacija prejme od druge delovne organizacije. 42. člen Ako koristni predlog pomeni le prenašanje znanja in izkušenj iz drugih domačih in tujih delovnih organizacij ali iz strokovne literature, se avtorju prizna 50 % odškodnine, obračunane po tabelah iz člena 40 tega pravilnika. 43. člen Ce se izumitelj ne dogovori drugače, se višina odškodnine obračuna in izplača 30 dni po zaključnem računu za preteklo poslovno leto. Izumitelj ima pravico, da sam ali preko svojega zastopnika kontrolira pravilnost obračuna odškodnine. Izračun se napravi na osnovi evidence. Izumitelj mora podpisati obračun odškodnine, s čemer se odreče vseh kasnejših reklamacij, razen v primeru, če mu je delovna organizacija posredovala netočne in nepopolne podatke. Po dogovoru se lahko med letom trimesečno po začasnem obračunu izplača akontacija odškodnine. Izumitelj ima pravico na določeno odškodnino v primeru, da je delovna organizacija dobila patent za njegov izum, a ga po enem letu še ni pričela izkoriščati ali ni podvzela vsega, da bi ga začela izkoriščati. Višina odškodnine se v tem primeru ocenjuje, na podlagi predvidenega obsega prodaje proizvoda oziroma licence, kakor tudi na podlagi priča- kovanega dobička oziroma dohodka. Poleg tega ima izumitelj pravico, da se že podeljeni patent prenese na njega in to na stroške delovne organizacije. 44. člen V primeru, da se izum, tehnična izboljšava in koristni predlog preneha uporabljati, ker ga je zamenjal nov, ki prejšnjega ne dopolnjuje, preneha z istim dnem izplačilo odkod-nine. 45. člen Izumitelj ali avtor izboljšave in koristnega predloga se lahko dogovori z delovno organizacijo o enkratnem izplačilu odškodnine vnaprej za celo obdobje, kot ga predvidevajo določila tega pravilnika za obračun osnove za odškodnino. 46. člen - Zakoniti dediči izumitelja ali avtorja, v primeru njegove smrti zadrže vse pravice na odškodnino in diplome. 47. člen V primeru, da delovna organizacija razpiše natečaj za rešitev določenega tehničnega ali drugega poslovnega problema in določi nagrado za uspele rešitve, vračunaje tudi nagrade za odkupljene rešitve, udeleženci konkur-sa, katerih rešitve so bile nagrajene oziroma odkupljene, zadrže pravico na odškodnno za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge v smislu določil tega, pravilnika. 48. člen Avtor tehnične izboljšave, koristnega predloga lahko zahteva priznanje pravice do odškodnine, v kolikor se tehnična izboljšava ali koristni predlog uporablja v delovni organizaciji že eno leto. O vloženem zahtevku mora avtor prejeti ustrezno- potrdilo. 49. člen ' V kolikor obračun odškodnine za tehnično izboljšavo ali koristni predlog ni možen, a je prihranek očiten, Se avtorju izplača enkratna odškodnina-nagrada. Višino odškodnine-na-grade določi delavski svet na predlog pristojnega strokovnega organa. Enkratna odškodnina se izplača avtorju tudi tedaj, če prihranek ni očiten, a njegov predlog predstavlja napredek v pogledu oblikovanja in funkcionalnosti finalnih proizvodov. 50. člen Avtorju tehnične izboljšave ali koristnega predloga, katerega je potrdil delavski svet delovne organizacije, se izda diploma o tehnični izboljšav oziroma koristnem predlogu. Ime izumitelja se mora registrirati v registru patentov, če,prav je patent izdelan na ime delovne organizacije. VII. OSTALE PRAVICE IZUMITELJEV, AVTORJEV IN DRUGIH KORISTNIKOV 51. člen Komisija lahko predlaga pristojnemu samoupravnemu organu, da poleg odškodnine da izumitelju-avtorjlu še druga priznanjb, kot npr.: izredni plačani dopust, prioriteto pri dodeljevanju stanovanj, podeli štipendijo za strokovno izpopolnjevanje, premesti na odgovornejše mesto itd. Komisija je dolžna, da v glasilu Hmeljar najkasneje 60 dni po sprejetem sklepu objavi ime izumitelja oziroma avtorja s kratkim opisom njegovega izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga; 52. člen Delavski svet delovne., organizacije lahko sprejme sklep o enkratni nagradi vodilnemu delavcu in drugim strokovnim delavcem, ki so se posredno angažirali, da je bil izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog v kratkem času uveden v prakso in da se uspešno uporablja. J 53. člen Izumitelj oziroma avtor tehnične izboljšave ali koristnega predloga ima pravico in dolžnost, da pomaga pri uvajanju, izkoriščanju in izboljševanju svojega izuma, tehnične iz-, boljšave ali koristnega predloga. VII. KONČNE DOLOČBE 54. člen V TOZD, kjer imajo večje število zaposlenih, lahko njihov delavski svet sklene o ustanovitvi komisije za imenovanje v TOZD, ki bi opravljala naloge strokovnega kolegija TOZD, ki so navedene v tem .pravilniku. 55. člen Pri izvajanju tega pravilnika se upoštevajo in uporabljajo vsa zakonska določila in določila tega pravilnika in aktov delovne orga- j nizacije, ki obravnavajo predmete tega pravilnika. V primeru, da v tem pravilniku ali drugem normativnem aktu ni odgovarjajoče določbe, se ta pravilnik uporablja smiselno. Smisel določil tega pravilnika tolmači delavski svet na predlog komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge. Tolmačenje teksta mora biti podano pismeno in s tem postane sestavni del tega pravilnika. 56. člen Neizvajanje določil tega pravilnika pomeni kršitev delovne dolžnosti, Nespoštovanje določil tega pravilnika o tajnosti podatkov pa pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti. 57. člen Ta pravilnik Sprejme delavski svet delovne organizacije po predhodni 30 dnevni javni razpravi med člani delovne skupnosti delovne organizacije. Osnutek pravilnika se objavi v glasilu Hmeljar, katerega lahko dobi vsak član delovne skupnosti. V teku razprave ima vsak pravico in dolžnost, da poda svoje pripombe komisiji za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge na objavljeni osnutek pravilnika. Komisija obravnava vse predloge in s svojim mnenjem na podan predlog predlaga delavskem usvetu delovne organizacije pravilnik v sprejem. (Nadaljevanje na 17. strani) (Nadaljevanje s 16. strani) 58. člen Pravilnik se lahko dopolni in spremeni po istem postopku, kot je določen za sprejem tega pravilnika. Iniciativo za dopolnitev ali sprejem lahko poda vsak član delovne skupnosti. Komisija je dolžna, da izvede postopek in predlog spremembe po javni razpravi predlaga delavskemu svetu v sprejem. 59. člen Pravilnik velja z dnem, ko ga sprejme delavski svet delovne organizacije, to je dne .................... in se objavi v glasilu HMEZAD ŽALEC Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge PRIJAVA izuma, tehnične izboljšave, koristnega predloga Tov.................................... zaposlen v TOZD ....................... na delovnem mestu...................... ................. stanujoč v-na predlagam (izum, tehnično izboljšavo ali koristni pred log) pod nazivom: Predlog sem pripravil na lastno pobudo ozi roma po nalogu: AH predlog je izdelala skupina avtorjev, in to: (Nanesite iste podatke kot za posamezne ga avtorja) * 1. ............................%...i............. z. 3. Prilagam točen opis-elaborat izuma, tehnič ne izboljšave oziroma koristnega predloga. V................|......., dne............... Prijava je sprejeta dne ..................... ©b ....... uri in vpisana v register izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Podpis prijavitelja Referent za inovacije HMEZAD ŽALEC Komisija za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge POTRDILO o sprejemu predloga za izum, tehnično izbol jšavo in koristni predlog z zahtevo za izplačilo odškodnine oziroma, nagrade. V skladu z določili pravilnika o izumih, teh ničnih-izboljšavah in koristnih predlogih potrjujem, da je tov....................... zaposlen v TOZD ......................... ....................... na delovnem mestu ..., stanujoč v-na ...................... .....;..... pošta ......................., prijavil predlog izuma, tehnične izboljšave ali koristni predlog pod nazivom:.......... s prilogami: 1...............................V............ 2. .......................................... 3.................... Prijava je sprejeta dne ...................... ob ......... uri je vpisana v register. V ............................, dne ............. Referent za inovacije Žig: .., pošta Žig: Lep je bil pogled na njive in razore, kjer so se košatile cvetoče sončnice. Sedaj pa težkih in povešenih glav čakajo sekače, da jih odpeljejo domov in jim iztepejo zrnje '«n«*? HMEZAD ŽALEC POPRAVEK javne licitacije, ki je bila objavljena v 8. številki lista Hmeljar V 8. številki lista Hmeljar je bila objavljena licitacija enodružinske stanovanjske hiše v Migojnicah 103, p. Griže, ki leži na pare. št. 254 k. o. Zabukovica, po izklicni ceni 65.269,40 din (z besedo: šestdesetpettisočdvestošestdesetdevet in 40/100). Pomotoma pa je bila izpuščena javna licitacija gospodarskega poslopja in zemljišča, ki spada k stanovanjski hiši in ki je predmet te licitacije. Na podlagi zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 13/74) skupni odbor za medsebojna razmerja Hmezad Žalec razpisuje JAVNO LICITACIJO gospodarskega poslopja v Migojnicah na pare. št. 254 k. o. Zabukovica in funkcionalnega zemljišča na -pare. št. 1108/7 iste k. o. Izklicna cena za gospodarsko poslopje znaša 5.519,50 din (z besedo: pettisočpetstodevetnajst in 50/100) in zemljišče v izmeri 500 m2 v skupni vrednosti 16.530,09 din (z besedo: šest-najsttisočpestotrideset in 09/100). Zemljišče bo še kasneje odmerjeno in v kolikor bo zemljišče presegalo 500 m2, se bo razlika obračunala po odloku Skupščine občine Žalec. Javna licitacija bo 21. oktobra 1975 ob 10. uri v sejni sobi na upravi Hmezada Žalec, ul. Žalskega tabora 1 (I. nadstropje). Interesenti, ki se želijo udeležiti licitacije, morajo pred pričetkom položiti varščino v znesku 5 . od izklicne cene. Z zdražiteljem se sklene v roku 30 dni kupna pogodba. Kupec je dolžan 40 % kupnine plačati najkasneje v roku 30 dni po podpisu pogodbe, ostalih 60 % kupnine pa v roku 15 let z 2 % obrestno mero v enakih letnih obrokih. V kolikor zdražitelj v navedenem roku ne bi plačal kup nine, se bo razpisala ponovna licitacija in mora prvi zdražitelj plačati vse stroške ponovnega razpisa in nadomestiti eventualno razliko. Prednost nakupa ima ob enakih pogojih stanovalec, za njim pa delavec podjetja. Vse stroške v zvezi s kupno pogodbo, prenosom lastništva ter prometni davek od nepremičnin plača kupec. Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo v pravni pisarni Hmezada v Žalcu, Hmeljarska ul. 3 (pritličje levo). Pravilna prehrana breje krave pred telitvijo Zaradi močne . rasti teleta v materinem telesu, nastopa večja zahteva po .hranilnih snoveh v organizmu. Razpoložljivi prostor v predželodcu, predvsem pa v vampu je močno zmanjšan. Zaradi tega se žival, M je že visoko breja, ne more zadovoljiti le z doma pridelano osnovno krnilo. Za zadovoljitev potreb s hranili za kravo ¡.ter za rast teleta, v njej je V tem času nujno dodatno krmljenje ¡s kocehtriira-nirni krmili. Prav zadnji del brejosti živali je takoTeikoč v rokah rejca. V tem času se lahko največ napravi pri pripravi proizvodnih kapacitet krave,- kakor tudi pri njenem zdravju. Zadnjih 6—8 tednov pred telitvijo je zaradi tega potrebno pripraviti žival za tako proizvodnjo,‘ kakršno od nje pričakujemo. Primer:-. Krava nekega posestnika pripravljena ža proizvodnjo 20 litrov mleka na dan. Prehrana živali mora zaradi tega biti pripravljena tako, da bo zadostovala za predvideno molz-nost.. S, predpostavko, da je lastnik take živali Skrben živinote- . jec in ker ima tak tudi travne površine pognojene- z vsemi potrebnimi gnojili, bo ta krma pravočasno pokošena in tudi. spravljena. Pod pravočasno košnjo mislimo na čas.košenja pred cvetenjem trave. Ža prehrano živali s tako proizvodno kapaciteto mora biti osnovna 'krma bogata z. vsemi 'hranili, žal nam-je letošr nje vreme zagodlo in je le malo -kateri rejec, ki ni reševal situacije s siliranjem trave, uspel-pravočasno pokositi. Kot osnovna krma nam je na razpolago: — drugokošna itrava (otava); — seno (posušeno na dosuše-valni napravi ali na sušilih). : • Ta krmni obrok je pripravljen za čas krmljenja z zeleno krmo. Izračunani obrok se nam bo vedno izplačal, ker ¡bomo tako držali ¡daljšo in trajnejšo visoko proizvodnjo in, kar je še posebno važno, imeli bomo vsako leto tele, kar ¡spada seveda k proizvodnji krave. Te prehrane se moramo držati 3—5 -dni pred telit-vnijo. Po telitvi bomo s krmljenjem koncentriranih krmil pričeli počasi, i-n- sicer po obdobju mleziva 1—3 dni 1 kg, naslednja 2—3 dni 2 kg in tako naprej- do zgoraj omenjene ¡količine. V "času -med •tem-obdobjem, ko ne krmimo koncentriranih krmil, •priporočamo,- da dobi žival res hranilno bogato in zdravo osnovno- -kirmo; -Presledek dodajanja krmil- pred in po telitvi nima ha ždval;> kakor na načrtovano proizvodnjo;-! ¡nobenega vpliva. Imeli.suho -namreč že celih 7—8 tednov-i-čas dm priložnost žival pripraviti na našo proizvodnjo. Največjo, proizvodnjo pa bomo dosegli pri živali Šele 3—6 tednov po telitvi. Rudninska krmila niso v tem sestavku še omenjena. Pokiadati pa jih moramo 8—15 dkg na dan, pač glede na proizvodnjo. Veliko rejcev je prepričano, da v času, ko se živina pase ali pa ko ji polagamo svežo mlado travo, ni potrebno dodajati rudnin. To prepričanje je zelo zgrešeno. Mlade trave, ki. jih 'krmimo,1 - vsebuj ego. • res največ beljakovin, vendar imajo v tem času tudi najmanj rudnin. Zato naj ne bo nikomur žal za Bovi-salom pokrmljenim v tem času. Razen Bovisala. ki ga običajno dodajamoikoncentratom, naj bodo živali na razpolago tudi lizal-ni kamni (sol). Letošnja krma pa nam lahko -brez rudninskih dodatkov povzroči res katastrofalne škode. Naj omenim še na kratko, da -po -mišljenju -strokovnjakov ni zveze med močno prehrano brejih krav -in rojstno težo. telet. Torej zvišana . -energija in beljakovinski dodatki breji kravi ne spremenijo rojstne teže teleta. Prav tako lahko tudi trdimo, da preip-afai presk-rb a -s hranili nima ¡nobenega vpliva na težo teleta. Dokazano -je namreč, da je samo organizem matere v stanju, ¡da idoloča © razvoju zarodka. Narava saima je namreč uredila tako, da je razvoj zarodka s prehrano matere -protežiran. inž. agr. Mirko P-riSifovšek ŽVZ — Celje suha snov . prebav. beljakovine škrob. vrednost 50 kg trave ¡(17+84) 11,5 850 • 4.200 6 kg sena (56+320) 5,1 336 1.860 3 kg Šrota, ¿koruza, ječmen (80+700) 240 . 2.100 Skupaj hranilnih shevi: 1.426 Í 8.160 Odbitek za vzdrževalno krmo — 300 — 3.000 Ostane za proizvodnjo hranil 1.126 5.160 Za 1 kg mleka 1 18 ,5 ■■. 18,7 Od krave pa pričakujemo proizvodnjo 201 mleka, ¡zato ji moramo dodati kupljeno krmilo K, za krave molznice, in sicer 1 kg, kar zadostuje za 2 litra'¡mleka. Važno je tudi dejstvo, da lahko breja krava poje tako veliko osnovne krme1 le; če je ta res dobra ter bogata/s. hranili.' V nasprotnem primeru s -bomo imeli s tako ¡visoko kOnsumaeijo osnov--ne krme vedno težave. Osnovna krma (seno, otava, si-laža) mora zadovoljiti vsaj 121 mleka. Krma pa kot veste, je gledé na čas, način in vrsto spravila s hranili tér rudninami različno- založena. Različno založenosti s hranili v osnovni krmi pa bomo srečali , pri vsakem rejcu posebej, ne glede na konfiguracijo oziroma lego' travnih površin. šš Ležišča za krave imajo različne pregrade. Ena izmed njih je vidna na sliki PREKMURSKI TEKMOVALCI PREDNJAČIJO (Nadaljevanje z 8. strani) bila ugodna. Povdaril je napredek v kvaliteti oranja, teoriji in tudi spretnostni vožnje, ki ji je spričo velikega števila nesreč pri delu s kmetijsko mehanizacijo treba posvetiti še več pozornosti, preciznosti in doslednosti. In naši! Birili so se. Aktivni bolj, mladi pa nekoliko manj u-spešno. Kaže, da bo za naslednjo sezono potrebno posvetiti pripravam na tekmovanje več časa in tudi uresničiti nabavo tekmovalnega pluga. Boljši uspeh ne bi smel izostati. Tudi večja korajža deklet bo potrebna, saj so vse dokazale, da se lahko enakopravno kosajo z moškimi. Na zveznem tekmovanju bosta za aktivne -traktoriste nastopala ¡¡’RANČ KUHAR in BELA BRGLEZ, od mladih pa GRAŠIČ PETER in KUZMA KOLOMAN. Želimo jim mnogo uspeha! Slavko Vošnjak (Nadaljevanje s 4. strani) Izdelava razvojnega programa iU programa investicijskih naložb skupnega pomena je v veliki odvisnosti od izdelave teh Programov v organizacijah združenega dela, toda kljub temu bomo morali z delom na izdelavi razvojnega programa in programa investicijskih naložb skupnega pomena pohiteti, kajti vsklajevalni postopek bo zahteval svoj čas, navedena programa pa morata biti sprejeta najkasneje do 31. oktobra 1975. Dokončno formiranje delovne skupnosti skupnih služb ZDO «■DOBRINA« in rešitve njenih poslovnih prostorov je izredno pomembna za uspešno izvrševanje nalog, ki se nalagajo tej delovni skupnosti in ki so izredno po membne za nadaljnji razvoj ZDO »DOBRINA«, Marljiva delavca polnita še zadnji tretji Schwarting — stolp za seno z dosuševalno napravo na Zalogu Ročno orodje v kmetijstvu Kljub velikemu napredku mehanizacije iii motorizacije kmetijstva je še vedno veliko del, ki jih opravljamo ročno. Na kmetijah, čeprav so še tako dobro opremljene, je še vedno 50 do 60 % del, ki jih morajo kmetovalci opraviti 'z ročnim orodjem. Ponekod je ročno delo lahko zamenjati s strojnim, veliko pa je še primerov, ko stroj ne more nadomestiti razumnosti človeka. Takrat ostane roka nenadomestljiva za opravilo dela. Taka dela so na primer rez v vinogradih in sadovnjakih; Zato je treba misliti, kako bi to delo čim bolj, olajšali m dosegli- čim večji delovni učinek. Poleg razporeditve dela je uporaba primernega ročnega orodja eden poglavitnih pogojev za dosego tega smotra. Vsa kmetijska dela se da v grobem razdeliti na tri vrste opravil: v razdvajanje, zbiranje in prevoz kmetijskih pridelkov oziroma materiala. Tem trem osnovnim skupinam mora biti prirejeno tudi orodje. Zato je treba dobro poznati oblike in velikosti orodja, ki je primerno za določeno delo ali postavo. Kako je to .važno, so ugotovili tudi s poskusi- Poskuse so delali zistim delavcem na isti njivi. Dali so mu motike .različnih oblik in velikosti. Ugotovili so, da je delo z navadno, motiko najmanj uspešno, saj je delavec, napravil na isti njivi z motiko, široko 21 centimetrov, z ročajem v obliki labodjega .vratu za eno tretjino več, z motiko s pod vit im nožem 21 cm širine pa celo za 54 odstotkov več. Orodje mora biti torej prirejeno vrsti . dela. Tako mora imeti kmetija razne vrste vil. Vil za hlevski gnoj ne moremo z uspehom uporabljati za delo pri krmi, korenju ali krompirju. Vile se morajo dati z lahkoto zabosti v kup, ki ga je treba razdeliti ali premakniti. Narejene morajo biti tako, da jih delavec drži brez večjega napora in jih lahko- dviga ter spušča. Orodje mora biti prilagojeno postavi ih moči delavca. Zato je treba kmetij skega delavca, ki'bo delal z njim, dobro proučiti. Moč delavca se spreminja s starostjo, po spolu in telesni sposobnosti človeka sploh. Lopata, ki jo uporablja moški, je lahko poprečno težka 2,2 kg, za ženske pa samo 1,4 kg. Razmerje teže orodja, ki ga uporabljata moški in ženska, mora biti 1,5:1. To se pravi, če moški uporablja orodje neke vrste, ki je težko 1,5 kg, je lahko ista vrsta orodja za žensko težka samo 1 kg. Delavec, ki je velik 170 cm, lahko dela z rezilom kose, ki je dolgo od 55 do 90 cm. Pokazalo pa se je> da dosegamo najboljše uspehe na navadnih travnikih s koso dolžine 80 do 85 centimetrov. Pri daljših ali krajših kosah se delovni učinek hitro zmanjša. Orodje mora ustrezati ne samo navadni- obremenitvi pri delu, ampak mora biti takšno, da prenese tudi razne preobremenitve. Na splošno mora biti ročaj izdelan tako, da prenese obremenitev, ki je 4-krat do 5-krat večja od navadne. Kljub tem zahtevam pa orodje ne sme biti pretežko. Teža orodja ne sme omejevati učinka delavca, niti ga ne sme utrujati. Teža orodja, s katerim prenašamo raznovrstni material ali pridelke, ne sme biti nikoli večja od četrtine tovora. Tako na primer vile, s katerimi prenašamo 5 do 6 kg pridelka, ne smejo biti težje od 1,3 kg. Številno orodje je na koncu opremljeno z ročajem, ki omogoča, da dala delavec izravnan. Delo je tedaj veliko manj naporno, kot če je delavec pri delu pripog-njen. Primeren ročaj v večini primerov. zveča delovni učinek orodja. Kot med -ročajem in orodjem je lahko različen. Prilagojen mora biti delavcu in vrsti dela. Tako mora biti pri lopati okoli 125 stopinj, pri vilah 130 do 135 stopinj, pri motikah za kop in grabljah 75 stopinj, pri motikah za uničevanje plevela, to je za plitvo okopavanje pa 60 do 65 stopinj. Seveda pa velja to le za orodje, ki ima navadno dolge ročaje. Navadna dolžina pa je tista, ki omogoča delavcu, da dela v pravilnem položaju. Grobe mere so tele: — ročaj motike mora segati malo nad pas, pri lažjih motikah, za plitvo obdelavo celo do prsi; — pri motikah, ki delajo na način vleke, mora segati ročaj do čela; — ročaj za koso naj dosega višino čela; — pri sekirah pa je dolžina ročaja odvisna od velikosti oziroma teže. Da bi bilo delo čim bolj uspešno, mora biti ročaj, primerno de- bel. Premer ročaja ne sme v nobenem primeru biti večji od 40 milimetrov. Pri motikah naj bo premer okoli 30 mm, za vile 35 mm, za lopato 40 mm. Naši kmetovalci delajo največ napak pri izbiri velikosti in vrste orodja ter pri izdelavi ročajev. Marsikje je orodje zelo okorno, zaradi slabe izbire vrste orodja in izdelave ročaja. Ročaji so ali prekratki ali predebeli in dostikrat izdelani iz neprimernega lesa. Gotovo je, da je delo s primernim orodjem opravljeno dosti lažje in hitrejše, manj utrudljivo, zato je treba pri gospodarjenju pomisliti tudi na ta dejavnik. T. G. RAJ JE VARSTVO OKOLJA? Tehnika in industrializacija sta omogočili materialni -standard in zelo spremenili način človekovega življenja. Vzporedno s tem pa so se pojavile nove nevarnosti za človekovo življenje in zdravje oziroma za zdravo življenje sploh, že v naši neposredni okolici lahko vidimo, da celotnega razvoja tehnike in civilizacije ne obvladamo, zato ta lahko postaja dvomljive vrednosti. Tega se moramo prav vsi dobro zavedati, ker je vsak izmed nas eden izmed elementov, ki proizvaja in finali-zira škodljive produkte v Širšo okolje. Človek je nenehno dinamično povezan z okoljem, v katerem dela in živi. Za zdravo in nenevarno delo in življenje pa so mu potrebni čim bolj naravni pogoji. Če očistimo okolje ter odpravimo vse škodljive infuzije in' elemente, ki na delavca in hjegovo okolje neugodno in škodljivo vplivajo, smo tako očistili le del celotnega okolja. Ker pa govorimo o splošnem varstvu okolja, pozivamo vse dejavnike, tudi prebivalstvo, da pričnemo s preprečevanjem samouničenja — je nujno, da rešujemo te probleme pri samih virih te nevarnosti; to je virih, ki najbolj ogrožajo naše naravne delovne in življenjske pogoje. Zato smo posebno, kadar gre za človeka, prav vsi poklicani, da s svojim znanjem in avtoriteto zavarujemo človeka in okolje pred nevarnostmi pojavljajočega in približajočega se samouničenja. Težave in probleme v zvezi s tem moramo obravnavati in jih sprejeti takšne, kakršni so. Vendar je treba začeti, ker bomo le s konkretnimi predlogi in rešitvami uresničili tako pstavna določila, kot resolucijo sindikatov o nalogah za izboljšanje in zaščito delovnega in življenjskega okolja v korist nam in prihodnjim generacijam. J. Zupanek Bežen pogled po kmečkih dvoriščih po dolini pove, da se buče vračajo na naša polja. Saj je pri tako visoki ceni bučnega olja že vsaka bučka cenjena Novo, urejeno in asfaltirano dvorišče omogoča TOZD Mirosan hitro prekladanje iz plantaž pripeljanih jabolk na kamione, ki vozijo v hladilnico v Celje ŽIVLJENJE DOMA NAJ BI BILO ZNOSNEJŠE IN REKREATIVNO NA POBUDO SKUPNOSTI ZA VARSTVO OKOLJA SRS JE BILO PRED NEDAVNIM V BEOGRADU ORGANIZIRANO tl POSVETOVANJE POSVEČENO PROBLEM^ HRUPA IN ROPOTA V KOMUNALNEM OKOLJU IN NASELJU. V 18 REFERATIH IN KOREFE-RATIH SO OBRAVNAVALI PEREČE PROBLEME HRUPA ZLASTI V STRNJENIH NASELJIH. Ugotavljali so, da je vse prevelika prisotnost v mikro lokaciji komunalnega okolja delovnega človeka, vse preveč ravno tako imenovanega »nepotrebnega« hrupa, ki ga povzroča prehitra industrializacija življenja. Razprava je bila podkrepljena s konkretnimi primeri, ki jih tudi mi objavljamo z namenom, da se zavedamo, da tudi s svojimi dejanji večkrat prispevamo k večanju obravnavanega problema. Industrializacija življenja, predvsem v prenatrpanih naseljih povzroča hrup predvsem z nepotrebnimi prevozi z motornimi vozili, posebno še z neprimerno opremo in načinom vožnje, ki je kvečjem uprimema na dirkališčih, kjer se »specialisti« reklamirajo s nepotrebnim navijanjem motorjev in cviljenjem zavor, črne avto šole, zasebna tekmovanja motoristov — tudi že pionirjev, poplava rotacijskih kosilnic za zelenice, pa čeprav te večkrat niso večje od velikosti dnevnih sob, uporaba akustičhih glasbenih apratov za »druge«, neurejenost' oziroma premalo o-troških igrišč, zato otroci uporabljajo cestišča za igrišča; reja domačih živali (ko psi lajajo po celi dan na glas) in drugi viri nepotrebnega hrupa. Po živahni razpravi, ki je sledila, je bil sprejet sklep, da je potrebno čim prej organizirati posebno jugoslovansko združenje za boj proti hrupu, katerega naloga bi bila med drugim združiti in aktivirati strokovne dejavnike, da bi se pričelo na ne samo strokovnem tehničnem pogledu odpravljati izvori hrupa, temveč tudi s sprejetjem pravnih zakonskih ukrepov. Sprejeto je bilo tudi stališče* da družbene organizacije prevzele obvezo vzgajanja ljudi za znosnejše — rekreativnejše življenje v ožjem komunalnem okolju. | ■ f • I. Z. ROK ZA ZAVAROVANJE KMETOV IN KOOPERANTOV JE PODALJŠAN Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov v SR Sloveniji je s posebno pogodbo urejeno od 1. januarja 1973. leta. To. pa le za vse tiste kmete, ki proizvodno sodelujejo s katerokoli kmetijsko organizacijo. Po 'določbi 6. člena te pogodbe se določeni zneski zavarovalnih osnov povečajo vsako koledarsko leto za odstotek povečanja, povprečnih o-sebnih dohodkov v SR Sloveniji. Kakor navajajo podatki statistične službe SR Slovenije, znaša porast povprečnih osebnih dohodkov v letu 1974 v primerjavi z letom 1973 za 25,6 odstotka. Za ta odstotek se povečaj® tudi zavarovalne osnove, po katerih, so bi- li kmetje-kooperati zavarovani v v letu 1974. Osnove se uporabljajo za odmero iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in za plačevanje prispevkov za to zavarovanje pa tudi za odkup let' prejšnje kmetijske dejavnosti. Zavarovanci plačujejo prispevke od tiste osnove, za katero se sami odločijo, in sicer po stopnjah, ki so določene za osebe v delovnem razmerju in preračunane na neto stopnjo. Kmet kooperant, ki se je odločil za nižjo zavarovalno osnovo, se kasneje še vedno lahko odloči za razvrstitev v višjo zavarovalno osnovo. O razvrstitvi v višjo osnovo pa se mora zava- Funkcionalno zgrajene razkladalne rampe v TOZD Mesnine rovanec pogovoriti' z organizacijo, s katero proizvodno sodeluje. Š pogodbo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov-koopeirantov je bilo določeno, da se lahko zavarovanci pokojninsko in invalidsko zavarujejo z veljavnostjo za nazaj, in sicer od 1. januarja 1973 dalje še do 14. aprila 1974. leta. Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je na predlog zadružne zveze razpravljala o podaljšanju tega roka. Tako je 26. junija letos sprejela sklep, da se rok podaljša do konca tega leta. Po tem sklepu imajo kmetje-kooperanti možnost uveljaviti pravico do po kojninskega in invalidskega zavarovanja za čas od 1. januarja 1973. leta dalje še do 31. decembra 1975. leta. Seveda pa morajo ves čas proizvodno sodelovati z eno izmed kmetijskih organizacij. V takšnem sodelovanju morajo ustvariti pretežen del čistega dohodka kmetijskega gospodarstva, in sicer najmanj 1050 din v letu 1973, 1345 din v letu 1974 in v letu 1975 najmanj 1689 din. Zavarujejo pa se lahko vsi člani kmečkega gospodarstva ne glede na lastništvo, če posamezni član neposredno sodeluje in izpolnjuje navedene pogoje* R. R. ZA UREJENO 0K01JE Med prijavljenimi je tudi OO ZSMS iz Vrtnarstva. K akciji in delu smo pristopili z vso resnostjo. V prostem času — popoldne — smo prijeli za orodje že v prvih pomladanskih dneh. Vendar nismo ostali dolgo osamljeni, saj so k delu pristopili tudi starejši (mladoletniki) misleč, saj bo u-rejena okolica tudi naša. Tako smo s skupnimi močmi uredili okolico, ki je danes vsakemu članu kolektiva TOZD Vrtnarstvo v ponos. S prostovoljnim delom smo prispevali k stabilizaciji, saj smo v preteklih letih urejali okolico in jo oskrbovali mied delovnim časom. Mislim, da ne bi smelo biti v prihodnje nobene TOZD, če še ni letos nobene TOZD pri našem podjetju, ki ne bi poskrbela za urejeno okolico. Naj ne bi bila naša okolica eno samo smetišče,: temveč urejena in lepa kot pravi geslo »Najlepše je pri nas-«.. Štefka Lesar Hruške so letos bogato in zdravo obrodile Kako lepo in prijetno je, če je okolica urejena in očiščena, mar ne? Zadnje čase tudi temu področju posvečamo več pozornosti, saj se vsi zavedamo, da je naše razpoloženje odvisno od okolice, v kateri se nahajamo. Tega se zavedamo tudi mladi. Afront Na razpis tekmovanja »Najlepše je pri nas«, ki ga razpisuje OK ZSMS Žalec, se je prijavilo več OO ZSMS v TOZD podjetja Hmezad. Norveška-studenec Evrope Že bežno srečanje tujca z Norveško brez številčnih podatkov pove, da je to dežela, kjer teče čista voda izpod vsakega kamna. Severozahodni del Skandinavskega polotoka se imenuje Norveška, ki meri okrog 324.000 km2 in od tega je kar 15.600 km2 sladke vode. Ta voda je v obliki številnih jezer; rek in slapov.'Geografski položaj Norveške je takšen, ...da zahodno morsko obalo greje Golfski tok in morski vetrovi. Največ padavin je pozimi in dosežejo tudi do 3.000 mm. Te padavine so v večji meri sneg, ki nato preko vsega leta napaja neskončno število izvirov, ki se manifestativno združujejo v hitro tekoče reke, katerih pot se konča v fjordih. Snega je še v juliju na višini 1.700 m dovolj. Mnogo je. rek, ki se z veličastne višine poženejo v fjord, kjer se Začne morje, j Narava je dala Norveški malo obdelovalne zemlje, samo 3,3 % od vse površine. Gozdov je 122,8 %. Vse ostalo, tj. 73,9 %, pa je nerodovitna površina. Skalnati vrhovi se preko melišč spuščajo proti obalam morja, jezer ali rek, kjer so obdelovalne površi- ob spravilu na njivi dodaja konzervans za svežo travo. Novi silosi so skoraj vsi okrogli — stolpni iz betona. Zelo malo posušijo sena na žičnih sušilih. Za to délo je primerno malo dni v juliju. Kjer je veliko čiste vode, je običajno tudi dovolj rib. Norveška ima te pogoje. Morski ribolov predstavlja v njihovem gospodarstvu precej. Ribe iz morja predelujejo na razne načine. Imajo okrog 90 tovarn, ki predelujejo morske ribe v danes zelo iskan proizvod — ribjo moko. Število tovarn se zmanjšuje zaradi sodobnejše predelave in drage delovne sile. Nova industrija, ki je v razvoju---naftna črpališča — pa še bolj poostruje poseganje po delovni sili. Norvežanov je okrog 3,6 milijona, zaposlenih je okrog 40 %. Ribolov v sladkih vodah pa ni po obsegu tako pomemben za gospodarstvo kot predelava morskih rib, je pa pomemben kot športno turistična dejavnost. Predvsem je tu zanimiv losos, ki daje zaslužiti lastnikom voda (to so mejaši na oko) in pa gostincem. Losos je riba, ki se drsti v rekah, ki te- še v juliju je_ dovolj snega' na višini okrog 1.500—1.600 m, ki se racionalno topi, tako da zdrži do novega, ki večkrat pade tudi že v zadnjih dneh avgusta. Zato ni čudno, da je toliko .vode rte. Velikih kmetij ni, ker tudi hi velikih ravnin. Vse: kmetijske površine sp zelo razgibane po obliki kot po površini; Večina površin je poraslih s. travniki, zelo malo je njiv, kjer raste oves, krompir in repa. Imajo tudi ne-' kaj pšenice in ječmena. Vse trav--nev površine so skrbno obdelane in pospravljen pridelek. Glavni kmetov dohodek je mleko in meso. Kot dopolnilo se marsikdo ukvarja s piščanci in nesnicami. Način kmetovanja je poenoten. Travna silaža je glavna krma za govejo živino. Vsi kmetje na jugozahodnem delu Norveške in verjetno tudi višje imajo silažne stroje TARIJP z napravo) ki že ‘čejo v fjorde, preživi tam dve leti in nato odide v Atlantik, kjer zraste v enem letu do 2 kg. Od tam se vrača običajno vsako leto. na drst. Na tej poti ga love poklicni ribiči z mrežami in 'športni ribiči na trnek. Losos je torej riba, ki dobro prenaša sladko in slano vodo. Norvežani imajo že precej vzre-jališč lososa, ki ga predelujejo — v glavnem prekajujejo. Če bi imele njihove reke malo bolj ugodne temperature, bi bili Norvežani, lahko naj cenejši proizvajalci postrvjega mesa. Glavni sestavni del postrvje hrane, ribja moka ima pri njih ugodno lastno ceno. Intenzivno pa delajo na vzreji lososa, katerega dobro poznajo vsi potrošniki. Trenutno že vzredijo (farmsko) okrog 30001 lososa. Seveda pa poklicni ribiči neusmiljeno nastavljajo mreže stavnice preko stalnih poti lososov, ki potujejo iz morja v sladko' vodo na drst. Spor med poklicnimi ribiči in športnimi ribiči se zaradi tega zaostruje. Vsi lososi, ki se »prebijejo« skozi mreže, pridejo v reke na drst. Čeprav je drst šele novembra, se začne selitev že v maju. Oni, ki pridejo prej v reko, čakajo do svatovskega obreda več mesecev. V tem času nič ne jedo in živijo od zaloge (maščoba), ki so si jo nabrali v morju. Boris Skalin, dipl. inž. Tipična kmetija na Norveškem. Vse stavbe so lesene, pobarvane v glavnem z rdečo in belo barvo Jemanje vzorcev zemlje v hmeljiščih Opozarjamo, da je. jesen, da smo pred jesensko temeljno obdelavo in gnojenjem z mineralnimi in organskimi gnojili. Sedaj je najprimernejši čas za jemanje pravilnih vzorcev zemlje za kemično analizo glade na založenost s hranili in druge keniične lastnosti. Prosimo, da se s tem v zvezi oglasite na Inštitutu za hmeljarstvo (pri tov. Bratini), kjer poste prejeli potrebna navodila glede površin ter mesta in načina odvzema vzorca. Istočasno boste prejeli tudi potreben material (škatle, sonde), da bi lahko opravili odvzem vzorcev zemlje v hmeljiščih hitro in v najprimernejšem času. Rezultati analiziranih vzorcev vam bodo vodilo pri gnojenju z gnojili, zato ji v vašem intresu, da z odvzemom vzorcev pohitite. Delavci • skupnih služb so si v okviru sindikalnega izleta ogledali Ilirsko 'Bistrico, Sviščake, polovica pa se jih je povzpela na «vrh Snežnika Igrišče v Goto vij feh Mladi Gotovljani želijo imeti igrišče. Ne tako, kamor lahko vsakdo »-nekaj« odloži, navozi, zmeče, parkira osebni avto ali težki tovornjak, marveč'resnično, tak košček prostora; ki Bi mu brez sramu rekli: naše igrišča Nekako tako je povedal-predsednik partizana, tovariš TO-v ' NE RIBIC, ki ši zares nesebično prizadeva, da bi gotovel jski PARTIZAN znova zaživel, da bi bil kar najbolj množičen, da bi znova telovadilo mlado, srednje in priletno. Moramo reči, da so bili-—in so še precej uspešni pri besedah in delu, predvsem pri delu. TONE RIBIC pravi, da -je še vse premalo krajanov, ki bi'se v delo resnično vključili. Poštena hvala pa tovarišu ing. Vladu Kralju, upravniku proizvodne enote Golovlje, ki je pokazal veliko razumevanja, vse njegove obljube So postale stvarnost. Kadarkoli je društvo zaprosilo za pomoč, jo je dobilo. Hvala! pravijo mladi Gotovljani, ki vedo, da je bil ing. Vlado pred leti izvrsten športnik. Razumljivo, igrišče ni v krajevnem in ne v občinskem srednjeročnem planu. S skupnimi močmi in z mnogo dobre Volje pa se bodo Gotovljani morda le DOKOPALI do tistega pravega igrišča, ki so ga vredni in potrebni. K delu pa morejo pristopiti vse organizacije-v kraju in vsa društva. Tudi kmetje-kooperanti, ki so bili nekdaj v prvih vrstah telovadcev in žogObrcev-pra-vijo, da bodo pomagali po svojih močeh. Pa če še bo občinsko Vodstvo pokazalo prijaznejši obraz — tako meni Tone Ribič — bo do 29. novembra igrišče dokončano, To bo Za Gotovljane velik praznik, mogoče eden najlepših. -dk- ODŠEL JE upravnik DE II TOZD Kmetijstvo Žalec dipl. inž. agr. Tone Repnik. V novem okolju mu želimo obilo delovnih uspehov in zadovoljstva. Posnetek je sicer lanski, a za ta čas aktualen. Delavci skupnih služb pri malici med obiranjem jabolk na Mirosanu . POLTEN l\ PRIJETEN -IZLET V torek, 19. avgusta zjutraj je prišel po nas kooperante ria Ponikvo 51-sedežni avtobus Izletni ka Celje, da se odpeljemo ogledat Dolenjsko. V Celju ha Savinjskem mostu, sta nas pričakala-še tov. inž. Anatolij Goričan in tov. inž. Tone Pugelj. Oba sta nas vodila in razlagala stvari, ki smo si: jih ogledali. Pri Brežicah smo si ogledali velik nasad jablan in firušk. Imajo tudi nekaj breskev in jagod. To je res nekaj lepega. Nato smo videli tudi hladilnico za sadje. Uskladiščenih so imeli že nekaj hrušk, da smo si lahko o-giedali, kako deMjo ; z njimi pred uskiadiščenjem v komore. Tudi pokusiti so nam jih dali in dva zaboja , za priboljšek. Prideš, vidiš in ugotoviš, da so ljudje prijazni in vljudni z nami kmeti. Potem smo šli v vinsko klet pogledat predelavo, pa tudi velike sode in polne vina. Pomali-cali smo in nekaj kupic vina popili, da je bilo" veselo. V Brežicah nas .je pričakal inž. Vovk in naš vodil na dve kmetiji, ki imata skupen hlev in v njem trenutno 150 glav od teleta do pitanega goveda. • Danes predlagajo skupne hleve, zato smo, si tudi ogledali, kako to izgleda. Mogoče si bo kdo - iz naše kooperacije izmislil kaj takega, . kot smo tukaj videli. Odpeljali smo se na ogled Ku-. mrovca, kraja: rojstva -našega maršala Josipa Broza Tita. Ve-j,-liko jih je-že videlo Kumrovec, -a. vendar nekaj še me. Novi dom v Kumrovcu je izredno lep. Ko prideš v dom, se lahko vpišeš v knjigo, potem si pa Ogledaš prostore. čisto spodaj., je sobica, ki razkazuje : slike - Tita. Tukaj; je še ena; knjiga, Vanjo lahko napišeš, kaj ti je všeč v tem domu iti kako je narejen. Res zanimivo! Večerjo smo imeli ob 6. tiri u na Sladki gori. Imeli smo smolo ali srečo v nesreči. Cesta je bila precej -Slaba proti Sladki gori ih nam je odpovedala sklopka1 na avtobusu. Kaj sedaj? Vsi dol in peš še kar precej časa do tiste gostilne., Mi smo večerjali, plesali in se veselili, šofer* Rudi in Franci pa sta morala čakati na servis iz Celja, V družbi Smo pogrešali Rudija, ki je pravi »vicar« kljub temu, da. nič ne pije. Če si tudi srabč volje se moraš od srca nasmejati, takšno ti ,pove/ Imeli smo se res veselo in lepo, da smo lahko zapeli'pesmico »Prav luštno je res na deželi«. Takšnih izletov si še želimo! Za dobro organiziran izlet se moramo zahvaliti Janku Sr edem šku iz enote Gotovlje, tovarišema inženirjema" za vso - razlago in šoferju Rudiju za varno vožnjo. Vsem bralcem lep pozdrav izletniki' iz Ponikve pri Žalcu m mm m m TJ gaiM Losos je žlahtna riba, to pomeni, da spada v kategorijo našega sulca in postrvi. Primerek na sliki je živel samo eno leto v morju in je bil dolg, ko je šel iz sladke vode v morje s »trebuhom za kruhom« komaj 15—20 cm. Atlantski losos se vrne v reko, kjer se je zvalil 2 do 3-krat. Samci- večinoma poginejo po drsti v »domačem kraju«, dočim se samice zgubijo v morju, kamor se vračajo po drsti. Trdi se, da je duh razpadajočih samcev v rekah tista veza po kateri se vsi ostali vračajo v rojstni kraj. Označevanje mladic potrjuje pravilo o vračanju lososov. Označeni lososi na jugu Norveške so Tsili ujeti v mreže ob Gpendlandski obali. To pomeni, da so lososi popotniki velikih razsežnosti brez pripomočkov civilizacije. ZAHVALA Ob nenadni tragični izgubi ljubega sina in brata Francija J A K O P O V I Č A iz Prebolda, rojenega 6. 11. 1955, ki je umrl v prometni nesreči 31. 8. 1975 ob vračanju na odslužen je vojaškega roka v Karlovac, se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in kolektivu delovne enote Kmetijstvo I Latkova Vas za darovano cvetje in tolažilne besede. Žalujoči: mama, ata, sestra Ireha in brat Slavko Zbudilo jo je: kikirikanje petelina. Vstala je, se na hitro oblekla in spletla svoje dolge kot noč črne kite. Iz ogledala na steni sta se ji .zasvetili dve-drobni očki, koti dve zvezdici na - temnem nočnem nebu. Žalika je bila najbolj brhko dekle daleč: naokoli. Iz podstrešne sobice je stopila v hišo, kjer so na mizi že dišali koruzni .žganci in mleko. »Dobro jutro oče in mati,« zje pozdravila. Sedla je na svoje mesto in počakala, da so se vsi zbrali. Skrivo- IKA ma je pogledala očeta, njegov trd in nežen materin obraz. V tej fiiši je bilo doma vsega, belega kruha in mesa. To je bila bogata kmetija. Na njej pa ni bilo sloge in tistega toplega ognjišča. Nikoli se niso prepirali med. sabo, očetova beseda je veljala vse in še mu ni smelo ugovarjati. Vendar je nad hišo, tudi kadar je bilo neba jasno, ležalo '■ nekaj kot temen: oblak. Nekaj je bilo med očetom in materjo, a Žalika ni vedela kaj. Z opetom si ni upala 'govoriti, a mati je o tem molčala. Žalika je iz dneva, v dan bolj čutila, da je skrivnost prav blizu. Dan je minil kot toliko drugih, trdega dela in potu p7Mi tej Jdši nikoli ni manjkalo. Po večerji je odšla Žalika v svojo podstrešno kamrico. Oblekla je grobo spalno srajco, si razpletla kiti in se sanjavo zazrla čez vrhove smrek, kjer je v daljavi zagledala drobno lučko, ki si je komaj utrla pot skozi majhno okno bajtarske koče. ’ »Miha, oh Miha,« se ji je utrgal globok vzdih is srca. ~ Miha je bil lep postaven fant, ki je bil vreden pogleda vsakega dekleta, d bit je revën. V Zaliki-nem srcu je zanj gorela skrita iskrica ljubezni. Imela ga je rada, Miha jo je rad videl, rad se je pošalil z njo, kaj več pa si ni upat Bal se je njenega očeta in zavedal še je, da je nezakonski in bajtarski,sim- Njegova mati se j e. trdo prebijala skozi življenje, a trpljenje ni zriakrizit/Of njenega lepega obraza.ih dobrega srca. Žalika ni mogla skrivati ljubezni, ki je kot ogenj gorela V njenem, .srcu, Lička so ji še bolj pordečila, ijs njenega nežnega pogleda ji je bilo brati spmp Iju-bgzpn. Tudi Miha. se ni mogel več upirati in: našla-sta. miren kotiček- v gozdu, kjer sta gasila ogenj skrite in' vroče ljubezni. Nista še upata govoriti p prihodnosti, živela sta te za sedanjost. Zalikin, oče je opazil spremenil bo na. hçeri:in vedel, kaj jo je tako spremenilo, llotel je spoznati svojega zeta, ki se ni upal zglasiti v his.i. Nekega poletnega y e-, cera to še Žalika hodxtâ.po dvorišču .in čakala, da boj zalajal njihov Piki. Takrat je vedela, da je y bližini Miha, Ni bilo treba dolgo čakati, Piki je zalajat, Zatika je urno stekla za hišo, se ustavila ob • jablani in še s široko razprtimi rolkami vrgla V Mihov objem. Obiralcem hmelja Res, tii še dolgo; kar smo se razšli. Slovo ste vzeli od žičnic, /štang rm hmelja, / v -vseh je bila :le. ena skupna želja, da k letu zopet bi. nazaj prišli. Ro hmelja čas je spet okrog prišel, \ te skupine, želje nam niso. š.a:m&niule, obljuba veže oberite kobule, da hmelj ne bo, ne bo nam porjavel. i Ze spet. si stiskamo: roké v pozdrav. Beseda teče in up so vseçn prebuja, to, lepo delo dohodek nam ponuja, ki vsem zela. zelp bo prišel prav. O, hvala vam, saj boste še prišli_ Zlato zeleno vas vsako leto čaka, naj , v naših žilah se zdravje vsem pretaka in hmelj zeleni naj;: diši, diši.... IVANKA PIRC Na tribuni v Braslovčah so sedele med brhkimi dekleti hmeljarske starešine v slavnostnih oblačilih in bili tarča marsikateremu fotoaparatu in kameri. Staremu Podlesniku je obstalo Srce. »O nesreča mojd!« je zastokal in se opotekaje vrnil v hišo. Po licu sta mu iz vsakega očesa kanili dve debeli solzi, ena je veljala Žaliki, druga je bila za Miha. Pri večerji je bil njegov obraz še bolj tra, z besedo:pa ni ničesar omenili Senca njegove pretreklosti je kot črv gidzla njegova srce. .Nič ni bilo v njem tišjega, pohlepa, M ga je gnal skozi življenje. Zaliko je imel zelo rad, jočetovskaljubezen je veljala še nekom. V dobri polovici leta SC. je Podlesnik: zelo postaral. Misel, kaj naj štoru ga je povsod spremljala. Niti minute več ni bilo mira v njegovi duši. Praznično se je oblekel pod, večer in se odpravil k Sajniku. Dolgo je hodil. Ubral je najdaljšo pot in se končno znašel pred bajto. Dolgo je-, stal in, gledal čez dvorišče. Pred njim so se zvrstili lepi trenutki. Kako je ljubil Sojnikovo Micko!: Zanjo bi si iztrgal srce iz¡:pnsU ko je-oče rekel, bajt arica ne bo prestopila mojega pvaga. Im res ga, ni. Potrkal je s svojo hrapavo roké iri vstopih Za mizoj sta sedela Micka in Miha. Zopet je od blizu gledal ■ ta ljubljeni obraz in zopet se je odprla v srcu stara krvaveča rana. Nekaj časa je bilo vse rtihà: Podlesnik je ljubeče gledal- Micko, Miha pa je boječe gledal Podlesnika. ».Spdi, kaj te je prineslo Podlesnik!?? je prekinila tišino Micka. Podlesnik se je vsedel in , ves bled $rl predse.!ng:mizp, Žopei je nastala majtg&fe. Usina. . Miha je že ystal mhČteL ijj'ycp, ko~ fé mati. trdo rekla, »Miha ostani!« »,Enkrat je maralo priti do te-ga,« se je oglasil Podlesnik: »Vem in čutim, da* me sovražiš', Miha. Sovražiš:, me zato, ker sem bogat, pohlepen, skopuški, ker- ne moreš priti v- mojo ' hišo in prositi za Zalikino roko. Vem, da jo-ljubiš ih da onw ljubi tebe. Vem tudi, ko ti bom povedal vse; da me boš še bolj. sovražil, čeprav si želim, da me ne bi. Miha, pred, mnogimi leti sem ljubil tvojo, mater morda prav tqko, kot ti ljubiš sedaj mojo Zaliko. Tudi moj oče je bil bo-gqt kmet in ni pustil, da bi s.e z njo. poročil. Vendar jo še danes ljubim bolj• kot vse na svetu, takrat sem bil premlad, da bi znal misliti po svoje, bil sem mehak dren, ki ga je oče zlahka upognil,. Poročil me je z (drugo, ki je nisem ihtel rad, in potishil od mene vse lepe trenutke, ki sem jih preživel s tvojo materjo. Takrat sem sovražil svet, sovražil §ebej. očeta. Toda dnevi so tekli svojo pot. Kmalu po tistem, ko so me oženili, si se rodil ti Miha, ki si narria bil edini dokaz ljubezni. Kdo je oče sva vedela samo s tvojo materjo, sedaj veš tudi ti. Dragi siri, sedaj mi lahko pljuneš v obraz, zaslužil sem si to. Z dnem, ko si se rodil, šem se te odrekel, danes, ko si spoznal življenje, sem ti prinesel ,nesrečo. Rad bi te objel kot svojega zeta, rad bi, da bi tvoji sinovi orali po moji zemlji, A ko bi Žalika ne bila tvoja sestra, bi ti jo brez premisleka dal. Miha, do sedaj si ljubil Zaliko kot svo-je dekle, od danes naprej jo boš moral ljubiti kot sestro.« Ljubica Hriberšek TEHTNICA SE PRITOŽUJE v (Pravljica ža današnjo rabo) Sitrašno! Saj tega ne morem več prenašati. Brata volji mojega mrtveca mehanizma počenjajo prodajalci grozne stvari.. Veste, jaz sem čisto preprosta zadevica. Nekaj medenine, pa še. malo železa, morda košček ali dva jekla, malce navadne pločevine, nekaj vzmeti in nič več. To sem jaz. Kličejo me TEHTNICA. Ljudje, jaz jih imenujem potrošniki, pra- Drago Kumer vij®, da sem lepa , in da imam obličje kakor kakšna devičica. Ampak, dragi maj potrošnik, mo- je devištvo je že zdavnaj oskrunjeno. Res je, da Sem najmoder- nejšega tipa. No, v tem gre hvala ■ mipjlim staršem. Namreč, rojena sem vasi UTEŽ, pošta TOVARNA TEHTNIC. Življenje v tovarni mi ni bilo prav rnč všeč. Nenehno' sem sl želela, da bi me poslali nekam na deželo. JŽelela sem si, da bi prišla na preljubo svobodo, kjer bi lahko tudi jaz opravljala kakšna koristno delo.. Noj želja mi je bila-uslišana. Že dve ‘ leta službujem v eni izmed trgovin, če. se ne motim, ' sem . pristojna v občino Žalec, kar se pa pošte tiče, res ne smem povedati. Že tako me imajo, da. sem čenča, da vse preveč, •tankočutno delam. 'Dragi POTROŠNIK, hikar ne misli, da- sé mi je v glavi kaj premaknilo. Ne, kaj takega si res ne-zaslužim.. Specialisti, za živčne bolezni so že tako ali drugače preobremenjeni z delam zares bolnih pacientov, pa bi jih še jaz Obremenjevala!! Jaz sem zdrava. Moj um je čist tn čvrst. Podoben je brhkosti ljubke Savinje'. Ampak, nefcaj me pa. vseeno teži in to zares ni dobro, če NEKDO le v sebi kuha in posluša za vogali druščino TARATATA in še sam pomaga polnita .skledo nepotrebnih ?enč. Ne, dragi prijatelj POTROŠNIK, povejva to javno. Menda Se pa resnica, . danes res. lahko pove. Res je v škodo, ker' ni zabojčkov ¿a pritožna pisma; sicer so pa nekoč že bili, a so jih obsojeni tako spretno izrabljali v svoj prid, da sta se. iž desetih pisem blesteli samo dve besedi: POŠTENA TRGOVINA! Meni je zaradi tega zelo hudo. Sem sicer mrtva stvarca, vendar bije v . mojem mehanizmu, pošteno, nepotvorjeno srce. Tolikokrat. bi se rada komu razkrila, .a zmeraj sem ostala na cedilu. Se-več. Kadar nisem , do pike natančno ogoljufala tebe, oprosti prijatelj POTROŠNIK, me je gospod poslovodja nazmerjal. No, lahko dá je bila tudi poslovodkinja. Veš, moj mrtvi mehanizem se na spole prav nič h,e spozna. Toda vseeno bom ponovila taste, grde- besede: »Šfclemfa železna, mergvkakor ta ukazujem!« * * * * v .■ Pst! POTROŠNIK, skrij' se v NEVIDNI kot,' glej - in i poslušaj. Glej;- teta Cita priha ja. PET DEK KOFETKA! Mhm, pet dok. Veš, dragi prijatelj POTROŠNIK, to je ■tasta--•tete .CITA, ki 'šteje kavihaf zrna ih, večkrat. tudi vedežuje. -Vidiš? Pet. dek je naročila. Ubogi Í ! * . \’ |l -v: kofetek tiči v velikem škmiclju in grob pritisk na moje obličje — reci in si zapiši — kofetka je ostalo samo še dobre tri deke. »Ježeš, draga TEHTNICA, kaj takega, kaj takega!« Pst, POTROŠNIK, Jaka je tu! Tisti gruntrček, ki vsako, jajce še toplo proda, da poravna davke in ostane pri življenju. Vsake kvatre si privošči priboljšek. DESET dek salame. Deset dek? Revček,^ po-. glej; obrni ljubeznive očke, "tvoja salama tiči v grobem papirju in — ali si videl? Bumf! na moje .obLičje in hošeč ali nočeš — salame je le 7 dek. »Ampak, TEHTNICA, zakričal bom ... « Počasi, ljubček, počasi. Ne hvali dneva pred večerom. Delovnega dne je komaj tretjina. Čakaj. Pst. Prihaja. Aha. Ožbaltova Franca. Po Ids in olje je prišla. Draga Franca, zakaj ne prideš s cvikar-ji? V litru kisa je dober deciliter . vode; v. olju pa... Ne, tega ti pa ne povem. Boš že sama ugotovila. In zmeri ga! In stehtaj ga! - »TEHTNICA, mene bo konec!« Čakaj, potrpi prijatelj POTROŠNIK. Ti stekaš, ko gledaš trgovsko spretnost samo ' štiri. ure, jaz pa to prenašam dneve; ■tedne, mesece. Glej, moj oče in moja mati. sta se pisala DELAVEC. Se pravi,- ida izhajam Iz delavske družine. Sicer pa. itu ni važno, kdo. m kaj si; važno je, da. izvršuješ svoje poslanstvo pošteno,' solidno, družbi in sočloveku koristno. Pst!" Nova stranka.. Glej jo, OnegayoVa Polona! Dvajset kil bele moke. Bele? No, bela je res, le malce je »popoprana« še z neko drugo , vrsto moke. Sre- . ča. Ta greh no bom imela na vesti. • Halb,. sokolegica DECIMALKA! Kako se počutiš? Namesto dvajset samo osemnajst ih pol! »Čuj, TEHTNICA, mene bo razneslo!« Res, revček vseh revčkov. Zdaj te hoče razpoloviti, prej pa si mesece in mesece — celo leta! — prenašal to. vragolijo. Glej, METER se tudi pritožuje. In GENE! Pravijo, da jih sitraišnb bolijo noge od samega poskakovanja. In tovarišica KULTURNA POSTREŽBA se tudi. večkrat huduje, da se. ne more in ne. more . uveljaviti. In prevzvišena SNAGA! Tudi ta negoduje. Pravi, da po »raznih potrebah« vse premalokrat vidi vodo in če jo, .ne ..v zadostni meri. Pa tovarišica REZERVACIJA »aktualnih artiklov«. Hm, Tu je spektakel! Dragi POTROŠNIK. pravljico lahko potegneva do jutra. Hočeš? POTROŠNIK zleze skupaj, jadikuje inf vzdihuj e, potem . Zraste in zahteva- ^Zastonj na- mizo' liter vina, pa naj plača krušna ma-TRGOVINA!« PHH •■¡¡¡¡JI >* . v, x --^Isy Z ■ -if . - %y.v-.r - ' vi"i - y- yvjzz'z s ÄS 11 B tfe . fj» 1 % msmm > i 1 H m - .4 » v. m» :»|N mm Mf pir Mift makm 1I i Wm i* m Bl ¡■m Sadjarstvo Mirosan prodaja tudi letos kvalitetna jabolka izbranih sort na drobno po 6. din za kg, sindikati pa imajo popust. Na sliki: bogato obloženi Špuri V oktobru burja, mraz, v januar ju sončen čas, Vreme vinotoka daje za april poroka. Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu bogato rodi. Cene Toni: Verni, da ne uganeš, zakaj prekupčevalci in trgovci tako divje višajo cene? Stani: Verjetno zato, da imajo humoristi o čem pisati. Ocena — Tri milijone dolarjev smo dobili za kmetijstvo! — Glej, glej, kdo nam je pa še dal toliko zanj? Zrela hruška sama pade z drevesa. Žalitvi se najbolj maščuješ z nasmehom. Usodno je verovati v"usodo. Tudi preprosti jo znajo zagosti. Pusti cveteti vsem cvetovom. Hmeljar Izdaja delavski svet kombinata »Hmezad« Žalec — ürejá uredniški odbor: Anton Gubenšek, dipl. kmet. inž. — predsednik, in člani: Jože' Hojnik, kmet, Janez Ijiževič, diplomiran kmetijski inž., Bogdan Pugelj, diplomiran kmetijski inž., Vinko Strašek pravnik in Miljéva Kač, diplomiran kmetijski inž. urednica strokovne priloge. Glavni in odgovorni urednik: inž; Vili Vybibal. — Uredništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora i — ’Glasilo izhaja enkrat na mesec v 5.000 izvodih. — lietha naročnina 36 din.r- Tisk in klišeji AERO, kemična, grafična in papirna industrija Celje. — Po mnenju Sekretariata za informacije pri izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72 z dne 18. 2. 1974 je Hmeljar prost davka od prometa proizvodov.