Let« XVII. V Celjn, dne 15. aprila 1907. Štev.43. DOMOVINA trednlltve Je na Schillerievi ccstl 6L 3. — Dopise blagovolite fran-klrati, rokopisi oe ne vračajo. ■zbala nkrat na teden, v»ak Hadellek, srrOa iu aetek ter vel|a za Avalrijo In V-itvijo 12 kron, pol lets (i kron. .'1 meaece 3 krone. Za Ameriko in druKe detelo toliko več, kolikor znsia poštnina. nsmreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 60 vin. Naaočnlaa ae poiilja upravniStvu. plalaj* ae vaaprvj. Ia laarrate a« plačiije od vaške pelit.vrate po 20 vinarjev u vsakokrat: za večje inaerale tn mnojtokratno lnaertraqjs znaten popust. ■esetaa pritoka wMeveaaki Tehni k«. Mariborske Slovenke. u. tahko je reči. tu ni prav in ono oi prav, temo treba storiti konec in onemn odpotnoči. a telko: na to pot nam treba kreniti, tako moramo ravnati mariborske Slovenke, da izpolnimo dollnosti. ki jib imamo napram ce-lemn narodo. Naj navedemo tn prvo zahtevo: Fragmente slovenske de.liške šole pri šolskih sestrah treba spopolniti v po-polno ljudsko šolo. Dokler ne bomo imeli vseh razredov, o posebnih uspehih ne bo govora. Ljudska šola je podlaga in na tej podlagi bomo gradile naprej. In potem V Že med mlada dekleta treba zanesti veselje do druiabnega iivljenja. do čitanja, do samoizobrazbe — ker le izobraleno ienstvo bi moglo izpolniti nade, ki jih stavi vanj ves narod, zlasti obmejno Slovenstvo. A nekaj je potrebno: stran s pomisleki stran s predsodki in zastarelimi nazori. Žen* zahajaj k vsemu, kar se podaje v .Narodnem domn". zahajaj k gledališkim predstavam, a no le radi zabave. Tedno ia povsod je mogoče se nečesa aaačiti, mogoče dnševno napredovati — tega ne Slovenka zavedaj. Časi. ko se je zapirala lenakemn spola pot do izobrazbe, no — bili. Napredni nnrodi so izpoznali, ta je tndi tena poklicana sodelovati pri narodno-knl-tarnea* dela Ugladili no ji pot v javnost, dobro vedoč, da jo še nerešenih mnogo vprašanj, nekatera bo mogoče odgovoriti le z iensko pomočjo. Toliko hvalisana naivnost .a inega spola" je izginila. Slovenci seve. so je še do danes niso mogli otresti. In vender je bai ta naivnost prizadela ie toliko gorja leni ia po njej tndi naroda! Vzgoja mora hiti tadi čnvstvena. duševna — ae samo formalna I,e zunanja slika, takozvani _šlif" pač ne more delati čndetev. Ženstvo, ki mn jo prva in zadnjn skrb moderna obleka, klobuk, frizura — sploh .parada", ienstvo, ki se ne zmeni ni za človeški napredek, ni za naše leposlovje, umetnost. znanost — ie menj za politično iivljenje, ienstvo, ki ne pogleda nikdar nobene knjige od znotraj, ne čila nobenega časopisa — tako ienstvo ne more biti naš ponos. Moremo li upati od njega, da bo v današnjih dneh izdatno prispevalo k napredku mariborskega Slovenstva '/ Nikakor nel In' vendar je ideal slednjegs naroda — in naprednega se smatramo tudi mi — skupno delovanje mola in 2eue. V Mariboru imamo vzorno javno slovensko knjiinico, kakoršne ni na celetf Štajerskem nikjer. Sleherna Slovenka bi morala zahajati v omenjeno knjiinico. Tega danes še ni. I* bore malo jih je, ki spoznavajo in razumevajo njen dalekooeini pomen Tndi .Čitalnici' se Slovenke ogibajo. kakor bi bil za nje tam strup. No. čemu bi neki ne zahajale v njo? Politiknjoča lena? Zakaj neki ne V Ne gre se samo za to. da ae omolč. ali vsaj ne zniia število Slovencev! Naša dolinost je skrbeti tudi za njegov napredek, vkleniti v narodni boj vse, kar čuti napredno, vse. kar je zmotno, ojačiti moč slovenskega naroda. Prva naloga je. pobriniti se za nje, ki ao bile doslej v ozadju. A mar li izvedejo to organizato-rično delo narodni učitelji? Molje, ki so mirno gledali, kako so se pred leti podvizali neki ljudje pridobiti Sloveake za neko nemško draitvo, ki bi ae sicer sploh ne moglo roditi, taki molje mariborskim Slovenkam pač ne morejo dati ni inieijative. Nasprotno! Ženstvo saino se mora otresti zastarelih tradicij, stopiti v boj za svoje in narodno pravice. Stopiti mora v slovensko javnost, sodelovati proti razuarodenju slovenske dece. Ženska podrninica mariborska naiega jedinega obrambnega draitva bodi ljubljenka mariborskih Slovenk Ideje obrambnega društva, seve ae tako nazadnjaškega in aede-lavnega kakor je Ciril-Metodova drulba — naj bodo njih zvezde voditeljice. Potom omenjene podralnice zanesti več družabnega duha. več iivljeuju med mariborske Slovenke, nuj ne ho zadaja skrb tistih, ki so začasno na krmilo v ienski podratnici. A glavno je snmoizobrazba! S sa-movzgojo mora začeti tisti, ki hoče izobraziti, vzgojiti druge. S tem je treba začeti, potem ai dvoma, da bi ne moglo Ienstvo kedaj vzgojiti naroda z boljšim vspehom, nego se j« posrečilo dosedanjim vzgojiteljem. Da o kakem lesnem, trajnem narodovem napredku danes še ni govora, ko podira sloveaska lena s svojo ne-narodnostjo še tisto trohico narodnih, naprednih idej. ki jih je zasejal mol po mnogem trudu v svojo rodbino, v slovenski narod, je umevno! Le harmonično, sknpno delovanji- mola in lene, Slovenca in Slovenke nam bo porok, gotovemu napredku.. V narodnem vsestranskem napredki leli slovenska bodočnost! Slovenski narod — čeprav majhen — a izobrtlen. čil in krepak, to je nai ideal. A realizovati. vresničiti ta ideal, je dolinost slednje zavedne Slovenke In uprav mariborske Slovenke so poklicane prednjačiti v te*u celemu slovensko-štajerskemu ienstvu! Politični pregk 1. 0«mač* deiele Cesarjevo pot na Češko »• ajega bivanje v Pragi si bodo prizadevali a porabiti Nemci in Cehi v dosego političnih nspehov. O nemških p -izade- vanjih sodimo po nvodnika v „Prager Tagblatta" od U. t m. V tem članka pravi glasilo naprednih Nemcev: „Nemci na Češkem bodo radi sodelovali pri novem razvoja stvari v Avstriji, ako se jim osigara" njih narodna p os e s t. To ni nič novega, vendar ni odveč, če to ponavljamo in povdarjamo, posebno z obzirom na bodočo slovansko večino v državnem zbora. Ako bodo hoteli Čehi izkoriatiti woj po novih volitvah ojačeni pololajf federalistične svrhe, našli bodo Nemce združene okrog gesla narodne aatonomije. Tako je razpololenje med Nemci in nam bode samo Ijabo, ako postaae to splošno znano. Potem bi utegnil prinest« dolg! cesarjev poset Pragi zale-ljeno zjasnenje, katerega si telimo te zato, ker bodo gotove nade, spojene z najbližjim dnevi, poatavljene aa re-alao podlaga" — Čehi se bore za avtonomijo detel češke krone ter so proti narodni avtonomiji — Slovenci in Ku-siai bi se pa morali sedaj odločiti za pošteno prestrojitev Avstrije na temelja narodne avtonomije in narodae samodoločbe. V vzhodni Galiciji je te 676 ruskih občin sklenilo aradovati v rusinskem jezika. To je odgovor rasinskega naroda na sklep gališkega delelaega zbora, da sme biti v Galiciji aradni jezik"avtonomnih uradov samo poljščina. To gibanje se naglo liri po ruskem dela Galicije. V tisoči občini, katera sprejme U sklep bode postavljen spomenik v proslavo tega rusinsko narodnega gibanja. Socijalni demokratje so zmagali pri občinskih volitvah v Unca v četrtem razreda dae li t m « štirimi kandidati. Dosegli so proti nemško-liberalaim kandidatom prav znatno večino. Nemško liberalna drtavnozborska kandidata dr. Lticker in Bflhlim bodeta imela 14. maja pač telko stališče. Pogajanja z Ogrsko so baje ugodno rešena, ali se je vsaj nadejati, da se obe vladi popolnoma sporazameti. Tako poročajo oficijozi v svet. Koliko je aa tem resalce se bode kmala pokazalo. Vsokako pa je avstrijsr.a vlada vezana po sklepih vseh avstrijskih deželnih zborov, čnvati interese Avstrije, ako tega ne stori se bode morala odgovarjati bodočema parlamenta, brez katerega se to pot ne bo sklepala pt -rodba z Ogrsko. Da se pa za ve."ae *ase onemogoči vsak absolutizem in vsaka samovoljnost v tem in v drugih ob-zirih. bi bilo najbolje, da se nova zbornica koj aa začetku svojega delovanja zavzame za odpravo § 14 — na temelja katerega so prejšnje vlade leta in leta upravljale našo drlavo ter sklepale trgovske pogodbe s tujimi drža-vami. To pribežališče absolutizma treba odstraniti. Magistrat budapeščanski je sklenil podati ogrskemu parlamentu peticijo. naj zakoaskim potom določi, da smej viseti v Budimpešti firme s samo mad-larskimi napisi, da morajo biti celo trgovske knjige vedene v madžarščini, ako se jim ima prizaati veljavnost pred sodiščem. Šovinizem rodi te krasao cvetje in nikdo ae ve, kam še dospe. — Rusija. Bati se je, da aavstaae resen in nevaren konflikt med damo in Stolypinovo vlado. Duma zahteva, da naj se proračunskemu odseku do voli pozvati izvenparlamentarne strokovnjake, kateri bodo članom odseka pomagali stvarno revidirati ib pretresli predloženi državni proračun. Sto-Ijpia se tema z vso silo vpira ter je po dolgih posvetovaajih s predsednikom dume Golovinom končno izjavil, da nikakor ne dovoljaje, da bi izveupar-lameatarni strokovnjaki v odseka preiskovali drtavni proračun ter da jih da policijsko spraviti iz klaba, če prora-čunski odsek ne odstopi od te svoje zahteve. Ako bi navstal resen razpor med dumo in vlado, bi bilo vsekako obžalovati, ker bi to prišlo samo reakciji v prilog. — ftpanlja. Poset angleškega kralja v Cartageni ima velike političae posledice. Gotovo je, da to ai bil le navaden poset med sorodniki — ampak shod, na katerem je bila zaključena zveza med obema državama. Anglija se zavezuje braniti vse španske Inke pred sovražnimi aapadi. — Španija ji zato jamči za mirno posest Gibraltarja. Ta uspeh aagleške politike je aapravil na Nemškem silao neprijeten ntis, ker kale. da se število zaveznic Aaglije čedalje bolj množi — dočim je osam-Ijenost Nemčije od dne do dne oči-vidnejša. %tm4 „Kmmtkm zveza" v ri C*Ijm. V aedeljo, dae 7. aprila se je pomikala od vseh strani množica mož proti gališki cerkvi. In zakaj? Že med potjo so se od vseh strani kmetje pozdravljali ia klicali: „Živijo Roblek!" Ker se je sklicatelja nezanesljivo zdelo videti tako množico, je že naprej pošiljal poizvedovalce, da ma poizvedo. kakega mnenja je Ijad-stvo. Dozaavši. da se zaaj sicer aič prida ae obeta, prične vendar juacško g. dr. Povalej svoj govor, ne da bi se bil zborovalni odbor izvolil. Nato seje pa začelo tako razbarjeaje in vpitje med ljadstvom, da je moral kandidat umolkniti; šel je z g. župnikom in par kmeti v sobo na posvetovanje. Uspeh je bil ta. da se je vrnil dr. Povalej s sklepom, da se astreže množici in da se izvoli predsedništvo. Hotel je imeti tadi reditelje ter zahteval naj se v kaplaniji zboruje. Splošao se je p» zahtevalo, da zborovanje naj bode n.i prostem pred koplonijo in javno, nobeden ni hotel iti v sobo Z reditelji ni bilo nič. ker ti bi bili gotovo kar odstranili g. dr Povaleja. Nato začne zopet kandidat govoriti, a ves čas so ga poslušalci motili s klici: »Živijo Roblek!" »Proč s Po vale je«!" .Predolgo govorite, vas ne razumemo!" Slišala so se vprašanja. .Kaj ste liberalec. klerikalec?" na kar je kandidat odgovarjal, da je kmet in z nekim kmetom sta si segla v roko. da pojdeta poskusit kositi, da se prepriča kakšen kmet je on. Pokaže tndi svojo lepo belo roko in pravi: »To je tudi žuljava kmečka roka. in vem. kaj je kmet-trpin* Slednjič govori še nekaj o hmeljarstvu. ljudje so se pa kar očitno norčevali z njega. Nato spregovori odbornik »Kmečke zveze" za gališki okraj in pravi: »Do danes nisem vedel, da misli zborovati tukaj .Kmečka zveza*, a vendar imam priliko, spoštovani zborovalri. vas pozdravljati. Nenavaden dan je danes. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi se v našem skritem kraju predstavljal kandidat kakor v kakem večjem kraju. Kaj želimo? Poslanca, ki bo delal za kmeta! Kako? Vsi stanovi ao že nekaj dosegli, ker so združeni; kmetje so razcepljeni, zato niso nič dosegli. Ljudje pravijo: .Kmet ima dovolj, naj štedif Kdo tako govori? Gospoda, katera razkošno živi. Nalagajo se vedno večji davki, pa ne tistim, kateri bi je lahko plačevali. Zakaj je dohodninski davek priklad prost? Mešetarji naj ne smejo več posestva kupovati in razprodaj at i. Vojaška uprava naj kupuje naravnost od producentov. Uvede naj se prisilno zavarovanje tudi za poljske pridelke, da bo potem eereje zavarovalnina Vitez Berks je bil pravi kmetski "poslanec." Slednjič se pritoži, da ae niso vabila pravim osebam poslala. Ker se ie sedaj tako nezanesljivo dela pri .Km. zvezi" je tudi on za Robleka. Sedaj pride na vrsto g. Piki iz Žalca, ki pravi: »Ne bom veliko govoril, ampak prebral bom samo pismo g dr. Povaleja. ki ponnja svoje posestvo na razprodajo" nato pokaže dr. Povalejev podpis. Nato vpraša zborovalce: »Kako mislite o gospodu, ki že dveh reči ne more opravljati, kako bi torej opravljal tri, če bi bii še poslanec?" Nato je nastalo vpitje: „Ni mogoče. nočemo Povaleja!" »Robleka!" Na to vpraša predsednik: »Kdo je zoper Robleka?" Ni se dvignila nobena roka. Na vprašanje: »Kdo je za Robleka". vzdignejo vsi roke in vse glasno in burno zakliče: »Živijo Roblek!". da je od gore odmevalo. Sedaj prosi g. dr. Povalej zapisnikarja, da mu naj pokaže zapisnik. Zapisnikar ma odgovori: »Le poglejte, da je natanko zapisano vse, kako: se je vršilo, da ne bo torej zopet zavijal .Slov. Gispodar' stvari drugače". Dr. Povalej pa kar zapisnik vtakn* v svoj žep in hoče oditi. Zapisnikar ga zgrabi za roko in suknjo in pravi: »Gospod doktor, zapisnik hrani zapisnikar, stvar mi dajte nazaj, reč bom jaz natanko poročal v časnike, zato sem pač vodil zapisnik". Ker se je pa le hotel g. dr. Povalej izmozoiti. ga zagrabi še več rok in nastane prizor, kakršnega do sedaj še nisu. > videli na nobenem shodu. Nato potegnejo pristaši dr. Povaleja v sobo, ga zaklenejo notri in obvarujejo pred razburjeno množico. Nato izpregovori nek kmet in pravi: „Dragi kmetje! Sedaj vidite na kak način se nam hoče vsiliti nepoznanega kandidata, pa sedaj ga poznate in ste videli, na kak način je hotel odnesti zapisnik! Boji se, da bi v javnost prišla resnica. To kaže do- volj jasno njegov značaj. 14. majnika naj torej gorori za Robleka! (Živijo!!" Nato so fee vriskaje in prepevaje kmetje razšli govoreč, da to jim ne pride iz spomina. Kden navzočih. te Ljubljane. |Konec|. Srednješolsko vprašanje se mora rešiti popolnoma po zahtevi Slovencev v naših slovenskih krajinah. Srednje šole brez izjeme, osobito pa učiteljišče v Ljubljani mora v najkrajši dobi postati slovensko. Razpoloženja po trditvi kandidatovi pri vladi ni manjkalo niti do sedaj, toda slovenska delegacija ni imela dovolj volje in odločnosti. Zahteva in nresničenje naš«' želje po slovenskem vseučilišču mora slediti zahtevi po slovenskem srednjem šolstva. Ni to utopistično. ampak čisto realno, in uajvečje upe v tem pogleda ima kandidat, ker je prepričan. da bo imela nova zbornica za knltarna vprašanja gotovo več smisla. Posebej pa mora in bo v najkrajši dobi dobila Ljubljana svojo popolno obrtno šolo. Načrti so vsi gotovi in v poštev pride še le privolitev finančnega ministra. Obrtna šola bo dajala možnost višje naobrazbe obrtnikom, vzgajala pa nam bo tudi strokovno naobražene narodne delovodje za iodastrijalna podjetja, katerih do sedaj nimamo in morajo dobivati boljša mesta v tovarnah le tajci. Treba je uresničiti program, ki ga je izdelal obč. svet glede povzdige slov. umetnosti sploh. Ako je vlada imela in dala milijone za grad v Pragi in Krakovem. iiuela bo tadi aekaj tisočakov za uresuičeoje tozadevne ideje za ljubljanski grad. (Bralcem bo znano, da se misli na velik naroden muzej itd.) Že s prihodnjim letom se začnejo v Ljubljani zidati delavnice državnih železnic za železnice pod tržaškim ravnateljstvom. To se je ravnokar župana posrečil j doseči in ie sedaj razpolaga žel. minister v to svrho s 650.000 kronami a večji znesek še se doda Delavnice se zvršijo po vzorcu onih v Knittelfeldu. — Spopol-nitev kolodvora Južne železnice se v kratkem po županovem prizadevanju reši. . Spopolnitev železniških zvez, (tretja zveza s Trstom, ki bo •lotila res Češki ia Moravski ter Gornje in Nižjeovstrijski ter s sporazumom z ogrskim ministrstvom spopolnitev dolenjske železnice) premeni Ljobljano v središče velikega okrožja. Kandidat je govoril tadi, do je treba izposlovati Ljubljani odpis potresnega posojila, katero ae ima vrniti leta 1913. Kakor kažejo uspehi dragih mest, io ni izključeno. Odločno je obsoja) gonjo in poouro-velost v javnosti sploh in iurnalistike posebej. Izjavil je. da bo v siočaju izvolitve priglasil svoj vstop v »Slovanski klnb" in sicer to iz globokega prepričanja, da je treba ublaženja nasprotstev, da je treba skupnosti iz splošoih narodnih ia tndi gospodarskih ozirov. Da je to mogoče, kaže aovo. veliko gospodarsko združenje kapitala obeh s t r a n k in složno delo v tem podjetja, o katerem bo javnost kmalu zvedela, pod njegovim predsedništvom. Podali smo delavni program kandidatov, nismo navedli vseh točk, ampak samo one, ki se tičejo bolj Slovencev in Ljubljane. Daleko ni to vse, a jasno in premišljeno je, brez (raz in nemogočih obljub, dostojno moža. župana Hribarja Vidi se mu, da črpa vso svojo veliko silo in veselje do dela iz ideje narodnosti in demo-kratizma. Prepričanje imamo, da vstane v njem nova, prerojena napredna stranka. Govoril je iz srca in besede so segale globoko v srce. Neprisiljeno, burno priznavanje je sledilo njegovemu nad vse stvarnemu govoru. Utiša ni mogel 7fr.anjšati niti za las socijal-demokratični protigovornik, kateremu je župan takoj odgovarjal. Cela dvorana je vzdignila roke, ko je predsednik shoda pozval volilce. naj vzdignejo roke. ako so za kandidaturo Hribarja. Krenetično ploskanje in gromoviti »živijo" so orili po dvorani, pri proti glasovanju se je konštatiralo 15 glasov. Omeniti je še. da je Hribar prevzel kandidaturo na opetovani poziv narodno-napredne stranke in vsled deputacij iz Koroškega, štajerskega in Primorskega. Pri omenitvi svojih uspehov in načrtov se je kandidat izrazil, da sta mu šla na roko posebej dvorni svetnik Ploj. čegar ime je nuzbrisljivo pri pridobitvah za slov. narod sploh in Ljubljano posebej ter tudi poslanec Povše. toda U moža sta po njegovem mnenjn preskromna, da bi s svojimi trajnimi uspehi silila v javnost. Slovenske novice. Štajersko. — Shod volilce v mestne skupine Ce|jef ki se je vršil 14. t. m v »Narodnem domn" se je povoljno obnesel. Vnanji trgi so bili vkljub slabemu vremenu razmerno bolje zastopani nego Celje samo. Zborovalce je pozdravil g. dr. Kukovec. na katerega predlog je bil izvoljen predsednikom zborovanja odvetnik gosp. dr. Josip Seroec. Gospod dr. Kukovec je izjavil, da morajo Slovenci v tej mestoi skupini nastopiti kot Slovenci, kompaktno ter da se nikakor ne smejo deliti na stranke, če hočejo doseči kak uspeh. Nato poroča o položaju in razmerju glasov v posamičnih trgih volilnega okraja. Položaj Slovencev nikakor ni neugoden; to tem manj. ker mnogo nemških obrtnikov in trgovcev ne bo glasovalo za Markhla ter bi rajše dali svoj glas slovenskemu kandidata, oko bi bil ta zastopnik obrtniškega stana. Tadi socijalai demo-kratje bodo imeli mnogo glasov, zato je prav lahko mogoče, da ako vsi slovenski volilci store svojo dolžnost ter pridejo 14. maja do zadnjega volit — pride vsenemški kandidat s Slovencem v ožjo volitev. Govorili so zastopniki raznih trgov ter izrazili ieljo svojih sotržanov glede našega kandidata. Rezultat te debate je bil. da je bil enoglasno proglašen kandidatom g. Ivan Rebek, ključavničarski mojster v Celja. Kandidat je na kratko aaznočil svoj program, ki se, kakor umevno, omejuje na trgovski, obrtniški in delavski stan. Prirejal bo shode po volilnem okraja. Volilci pa naj se brigajo za volitev, naj prihajajo na te shode, naj bode zanimanje za slovenskega kandidata, noj skrbe posebno za to, da bodo vsi slovenski volilci v resnici tndi vpisani med volilce in naj še tekom tega tedna reklamira vsok, koteri je izpuščen iz liste, svojo volilno pravico. Vsi nadelo, le tako dosežemo uspeh! — Naknp. Gostilno »pri zlatem angelju" v Celju je kupil mesar g. Jak. Tieskoschegg. — Od okrajnega glavarstva v Ce|jo. Radi preobilego delo in pogoste odsotnosti referenta zavoljo znoanjih uradnih opravkov je določilo okr. glavarstvo, da se bodo odpravljali ustmeno posli s strankami le v sredo in soboto, ob drugih uradnih dnevih po le nnjne zadeve. — Zadnje občinske volitve v Celjski okolici je namestnija potrdila. Nemci, kateri so vložili pritožbo, so dobili s tem poštene nosove. — Prvi gledališki večer »Bral-nego drnštvo v Gaberjlh" vršil se je včeraj v nedeljo. 14. t. m. v Stroškoven salonu To prvi poskus mladega društva je najboljši dokaz zato. do je društvo ustanovljeno na zdravi podlagi in ds ameje svojo si postavljeno težko nalogo — združevati in izobraževati slovenski iivelj v celjski okolici. Kljub vsem zaprekam, teikočam in povrh še slabi udeleibi je društvo vendar včeraj pokazalo svojo trdno in dobro voljo delati za probujo in izobrazbi) našega ljudstva. Igrali ste se burki: »Bratranec" in »Bncek v strahu". Pohvaliti moramo nastop diletantov, gdčne Sribar, Vengušt in Libenskj ter gg. Bobek. Mandelc. Rozman. Rode in Novak, ki sicer še niso tako izvežbani kakor stari igralci, ki si bodo pa gotovo s svojo vse hvale vredno požrtvovalnostjo prav kmalo pridobili potrebno gledališko spretnost in rutino ter bodo pripomogli mlademu drnštvu do vspehov. Obsojati pa moramo indolentnost celjskih Slovencev, ki so le v malem številu posetili to prireditev, ko bi bila vendar njih dolžnost podpirati to edino slovensko draštvo v okolici ter mu dajati s tem poguma za nodaljne delo. ki ga čaka še v izobilja! Drnštvu pa kličemo, le tako naprej! Vaše delo in trud rodilo bode gotovo mnogo blagega sada. Le pogumno in vstrajno naprej! — Št. Jurij ob Jni. iel. Naši ljudski prijatelji se res pridno brigajo za noše narodno delo. In kdo bi jim to zameril? Soj so vie tolikokrat dokazali. da jim je edinole blagor bližnjega in zopet blagor našega bornega naroda na vročem srcu. In kako jasno so to zopet pokazali naj svetu priča sledeči slučaj: Med tukajšnimi 4 žel. uradniki je le eden popolnoma vešč slovenščine. Ker pa ta občuje skoraj izključno v napredni slovenski dražbi, postal je tem ljudskim prijateljem hud trn v peti — radi bi se ga znebili. Zato se je med temi črnimi dušami našel poštenjak, kateri je zahteval njegovo premestitev s sledečimi besedami: Bitte den Ass. J. K. sogleicb von St. Georgen zu versetzen. solehe Be-amte braneben wir gor keine. — Hoch-ochtungsvoll Joh. Kutner, Oemeinderet in St Georgen. Pismo je oddano no celjski pošti! Zelo značilno, skrito in zahrbtno delo! Le tako naprej! Toraj rajši popolnoma nobenega — kakor pa zavednega slov. uradnika — in če ima ves promet stati. Na eni itrani tarnamo in zdihnjemo, da se nato godi kričečo krivica, ker se nam ne do slovenskih aradnikov, na drngi strani po jih toki Ijndje preganjajo. Hvalo Bogu, do vam marsikaj spodleti — ia tako je tudi s tem. Preiskava je pokazala nasprotno. Niti najstarejši uslužbenci se niso mogli spominjati namišljenega imena niti v fari, ie manj pa v obč. sveta. In tel. nadzorni?*, sicer trd — a pošten Nemec, je z gnjevom spoznal podlost ovadaštva, s kojim se je hotelo zanesljivega in vestnega uradnika Slovenca apodriniti. In to ao mu storili lastni rojaki! — Ia to je pozitivno delo! Da, vender smo vam pa hvaleini, da ste ga s svojim ovaduštvom le toplo priporočili Poznamo vaa, vi svetohlinci, poznamo vaše »vzišene" namene, škodovati svojemu Miinjemn — po vzgleda svojih voditeljev, in spoznava vas svet vedno bolj ia bolj — kajti vsi ste povsod enaki. A kakor tokrat, bode vam spodletelo še večkrat, četudi v vsaki številki svojega obreko-valnega glasila žugate in bijete okoli sebe kakor besni In taki ljudje si upajo drugim sponašati laži! Sodbo ste si narekovali sami: „Der grOsste Schnft im ganzen Land, der ist aod bleibt der Dennnciant!" — Krčmarjl v Savinjski dolini, pozor! Neki potnik v vinski stroki ima to hvalevredno navado, da kapi pol litra dobrega bizeljskega vina pri krčmarja. ki je radi tvoje isvratae kapljice nn glaau. iato vino pa poaaja kot svoje blago dragim gostilničarjem. Pazite totej! — Al Pavel prt Prebolda. .Km. sveža" je napovedala včeraj pri nas volilli shod. na katerem bi se bil imel predstaviti g. dr. Povalej svojim volilcem. Kandidat je prišel. videl — in izgiail oe da bi bil stopil pred volilen ter jim oznanil svoj evsngelij. ki naj je resi posvetnih muk in težav. .Km. sveža" ni imela svojega napovedanega shoda, zato je pa bil protestni shod tem lepši, na katerem je bila kandi* datnra g. Robleka enoglasno in uav-dušeno sprejeta. Usiljenega kandidata g. dr. Povaleja sa volilci počastili z .mačjo godbo", dočim so se od svojega prosto si izbranega in določenega kandidata g. Robleka pretrčno poslovili ter aa skupno spremili do voza. Na veselo svidenje doe 14. maja. aaj bode aa g. dr. Povaleja istotako sijajeo in slaven kakor je bil 14. april v št Pavlu! — tiari je (. Jakob Kraik. tapaik pri Sv. Andrala pri Velenja. Pogreb se ja vriil danes dopoldne pri Sv. Andrala — Ljahao. V soboto doe 6. L m. je gospod Fraajo Jeraj. trgovec z lesom spravljal les po rili s Sv. Primožakega vrha, pri čemur je tako ponesrečil, da je bil takoj mrtev. — Pojavi napredka SS. stale tj a. V poadeljek. dne 8. t m. se je odpeljalo nn dveh vozovih :10 oseb iz Oornjesavinjske doline ns kolodvor. Na potu so v Ameriko — naše najboljše moči se izseljujejo, ker ne najdejo aa domačih tleh več zaalalka: Oez nekaj nr pa se pripeljejo na dveh vozeh Italijani v našo lepo dolino, kojim bodo uvela lica v našem zraku in ob nali hrani kmalo orudečela, našim pa v Ameriki obledela. Viaoke občinske in delelne doklade. visoki davki ia poaebao te iganje in taoikr-nosi v narodnogospodarskih stvareh tira naše Ijndi v Ameriko in vabi k nam podjetnejše in treznejše tujce. -- la Gonkjeaavlojake doline. Pred nekoliko dnevi sedim v gostilni nekega aevstratenega Slovenca v Oornjesavinaki dolini. Neko sladko, le nemški govoreče človeče se pribliia gostilničarju ter mn prigovarja, naj naroči nemško pivo oeke tvrdke iz Gradca. Med dragim je klobasal. da boljši Ijndje pijejo le njegovo pivo. Zavedni gostilničar ga zavrne tako le: .Pravi Slovenci pa pijejo le pivo delaiike pivovarn Žalec-Laiki trg. Jaz kot Slovenec podpiram le slovenska podjetja." Pristni Nemec pa je rekel: .Gospod! postite narodnost na stran, naročite moje pivo. narodnost ne spada v tnrovino. Akn ravno sem jaz Nemec, prodam veliko piva Slovencem." Gostilničar ga motato premeri in tako ae je končal pogovor in aemlki agent je odšel z dolgim nosom. Popotnik. — Gornji grad. Narodna čitalnica je imela svoj »7. redni letni občni zbor dne 15. marca, t L Iz taj-aikovega poročila povzemamo, da je v čitalniški sobi (posojilnična hiša) raz-pololenih 18 časnikov. Knjiinica ima čez 100 knjig. V zimskem časa so bili skoraj vsako soboto zabavni sestanki članov, njih rodbin in upeljanih gostov. Skrbelo se je za igro in zabavo. V poletnem času bila je veselica na* prostem, dne 9. svečana letos pa pred-pnstna veselica skupno s -Pevskim društvom". Blugujnikovo poročilo kaio 510 K 51 v dohodkov in 471 K 42 v stroSkov, torej prebitka 39 K S v. Blagajniku in tajnikn se izreče zahvala in priznanje. Volitev odbora je imela sledeč iiid: predsednik $. Avg. Drakar. c. kr. aotar, podpredsednik g. Jos. Krajnc st. veleposestnik in častai član čitalnični, blagajnik g. Fran Kocbek, nadučitelj, tajnik g. Iga. Šijunec, uči-telj: odborniki: g. dr. Makso Koaečnik. okr. zdravnik, g. Jos. Krajnc ml. lesni trgovec ia g. Fran Presečuik stud iur. Namestnikom sta izbrana g. Ivan Kelc, nadučitelj v Novi Štifti in g. Fran Podbretnik, tajoik okr. zastopa v Bočni Odbor ae je konstitniral v odborovi seji, dae 3. t. m. Razgovarjalo se je na to o razuib društvo zadevajočih rečeh. Za širjo javnost je valno, da se je soglssno sklenilo, čitalniike knjige prepustiti snnjoči se .Javni Ijadaki knjiinici za Gornji grad in okolico". Čitalnica pa si pridrti Isstninsko pravico do knjig. Sprejme se tndi predlog, da se napravi dober ia pripraven gledališki oder — v to svrho se najame posojilo. Dijakom ae dovoli brezplučen vstop v bralno sobo. Pri I. odborovi seji. dae 3. t. m. se je konštituiral odbor, se je razgovarjalo glede vezave knjig in sploh o prepustitvi kujig. glede odru ia glede posojila. Čitalaica v Gornjem gruda napredaje! — Blizu Korpul te oad leto dni neka gospodična učiteljica ne spolnuje svojega poklica dolžaosti Obolela je za omračenjem daha. Ker jo je vse čislalo, je tudi občega pomilovnnja de-ležaa, to pa še tem bolj, ker je zdrav-nitko dofnoao. da sploh ae bo več za ačiteljevanje in bo morala v pokoj. Nek domač praktičen psikijater brez vseh izpitov jo pa le celo spoznal, da bo ta bolnica stoprav za letošnje Martinovo za upokojenje dovolj .nora". (Izviren izrek.) Oa ai hudomuleu in tudi ne navihan. On tndi ni cikal a tem na to. da more te ačiteljice nado* mestnica. ki je slnčajno hči svojegu nadačitelja, svoj dragi izpit tadi ie le o tem Martinovem poekaaiti marveč jo le hote ali aehote opozoril ns izvao-redeo slučaj iatodobnoeti. Čudno, čudno, če njegove obvelja! — Volilni ihsd aa Poakvl tk Juiul iel., kojega je sklical drlavuo-zboraki kandidat neodvisnih kmetov rogaško - imarakegs ia kozjanskega okraja v nedeljo, dne 14. t m. ob pol 9. ari dopoldne, ae je sijajao obueaeL Za kandidaturo g. Vinko Žarmana glasovali so vsi navzoči volilci, iivzemii enega, ki je glasoval za dr. Koroica. Popoldan je imel ravnotam shod tndi g. dr. Korošec. Tega shoda se je pa ndeleiilo le pičlo število volilcev in še med temi je bilo veliko somiilje-uikov Vinko Žuraaoa. Na shoda je bilo tndi nekoliko mladoletnik, torej nevolilcev. Volilni shod v St Vidu pri Gro-belnem. kojega je sklical drtavnosboraki kandidat g. Vinko Žnrman na 1 aro popoldan, se je istotako sijajno izvršit Velika večina volilcev — najboljših kmetov — se je izrekla z navdušenjem za kandidataro g. Žarmana. — Nesreča. 18 letni natakar F. Windisch pri restavraterjo TrOstorju ua Prsgarskem je prodajal 11. t m. pri jutranjem poštnem vlaka it 3: obrtniikim vprašanjem in z delavskimi potrebami Za kandidataro dr. Ploja je hotol govoriti g. pkil. Vesenjak. pa mn z borovnici niso pustili besede: videlo se je, da je ljudstvo odločuo proti dr. Ploju; aa ahoda ao se čale ostre obsodbe ajegovegu po-slančevanja. Govorili ao (g. Babosek, iupan krčovinski Sinko, iupan srediiki, učitelju V oglar in Peoek. mlinar ia pooeatuik P. Zadravec iu Loprčic. Vi-senjsk iz Slomov. Shod jo jasno po-kazal, kako malo saalombe ima -Ksi. sveža" in duhovniika nadvlada v teh dveh okrajih. — O hUn aadsaralka DreSaga v Ptaja pite nekdo ii Štajerskega -SI. N." med drugim to-le: .Nedavno tega je poslal nekaterim šolskim vodstvom, zlasti kjer slatbajejo mlade učiteljske moči, akaa, da morajo strogo paziti na podrejeno ačiteljatvo ter poročati naslednje. 1. Ob koliki ari prihaja očiteljstvr. od večerje domov s. Kako prebije prosti čas. 3. Kakšnega političnega mišljenja je. To je res skrbel šolski nndaornik! Upamo, da bo dalo učiteljatvo primeren odgovor, ako je to resnično! — Razpisana je def. mesto nad* učitelja na petraurednici v Uajdinn pri Ptaja (3. plač. raar.). Prošnje do konca maja aa krajai iolski svet t Hajdiau p. Ptuj. — Uravnava Drnvlaje je uujna stvar. Kakor se je pokušalo zadoji poadeljek o priliki hadega naliva, reka takoj izstopi in naredi' v trenutku velikansko ikodo. Zadnjič je n. pr. od-nesla voda maogim posestnikom umetna gnojila s travnikov, a kaj bo ie le poleti ako se bodo ponavljali taki aalivi in povodnje? Dollnost prihodnjega državnozborskegu zastopnika dravinjske doline je gotovo, da skuša doseči drlavno podporo za uravnavo Dravinje. — V Ljutomeru se je vršil v nedeljo, 7. t m. shod socijalne demo-hracije. Sklical ga je g. Viktor Kukovec, ki je govoril o točki Slovensko ljndstvo in naše gospodarske stranke u) Narodna stranka, b) Kmečka sveža in c) Stajerčeva stranka Sodrng Etbia Kristan iz Ljubljune pa je razpravljal o Stranki zdruienih slovenskih siro-makov ali jugosl. soc. demokracija ia njene terjatve. Prišlo je iz radovednosti do 150 poslušalcev. Govora Etbina Kristana so sledili še doksj pozorno: ko pa je nastopil kandidat Viktor Kakovec, se je zsčels dvorana prazaiti in h koncu je govoril g. kandidat skoraj praznim mizam. Vse je bilo razočarano; pričakovali smo pač več od g. Kakovca, ki pa s svojim kandidatnim govorom ni napravil posebnega utiša. Uverjeni smo, da bi niti deset zborovalcev ne glasovalo* zanj, če bi se to vršilo takoj po njegovem kandi- datskem govora. Da je bil g. Viktor Kakovec ua tem shoda progtnšeo i .veliko večino* kuadidatom aa naš volilni okraj, nnj zahvali pač samo Etbina Kristana, ki je a svojim govorom znal občinstvo pridobiti na svojo stran. Kandidat Viktor Kakovec je bil z izidom svojega shoda pač som najbolj aeiadovoljeo ter aam bo gotovo pritrdil če rečemo, da ae mu je tokrat ponesrečilo. Za tako eksperimeu-tiranje v Ljutomeru pač niso ugodna tla. Mimogrede omenjamo, da se je g. »andidat poslaieval v svojem govora čisto po nepotrebnem nemikik izrazov, kar bi bil pač lahko opastil. Pr-ekmarak! Sloreacl zapuščajo trumoma svojo rodno grudo ter se preseljujejo v Ameriko, kjer ae nudejajo boljšega življenja, kot gs imajo doma. Odhajajo le molje v aajlepši dobi. Dne 10. t m. je spet odrinilo nad 10 krepkih Prekmurcev čez Bremen v Ameriko. Samo vas Črenšovec je zapustilo le nad 150 oseb. Prekmaraki Slovenci zelo ubotno ljudstvo, bivajo t supsdnem delu Ogrske na levem brega Mure ter so popolnomu brezpravni Njihova deca se v zgolj madjar-skih šolah sistematično potujčuje; učitelji so zagrizeni Madjari. ki ne razumejo jezika svojih tolarjev ia aaaprotao. Kar se ae bo teh naših prekmurskih bratov preselilo v Ameriko, kodo utonili v madjarakik valovih ter v do-glednem času kot narod prenehali. Bilo ki pač zelo optimistično misliti, da bi bilo mogoče to sloveaako pleme ohraniti ia rešiti uarodaega pogina — Slovenski kuadldat za meat* Maribor. Dasi je večina mariborskih volilcev pri zadnjem zborovanja dne 7. t m. bila za to. da 3loveaei v Maribora ae poatavljajo svojega kandidata, ampak oddajo vsi le pri prvotai volitvi svoje glasove socijalaodemokra-tiškemu kandidata, je peščica tuknjtajih klerikalcev pod vodstvom profesorja dr. Verstovika postavila daoes svojega kandidata v osebi paaarja g. Tratnika. To je naravnost nečuveno. ako ae pomisli da je v alačaja olje volitve vsled terorizma tukajtojih vneuemcev izvolitev Waatianu zagotovljena Vsak zaveden Slovenec oddal bode torej dne 14. mnja svoj glaa soeijaldemokraškemo kandidata Reaelnu. ker le na u način bilo bi mogoče strmoglaviti vsenemikega kandidata Wastiana, proti kateremu glasovati je dollnoot vsakoga Slovenca, nuj bo le napredajak ali klerikalec. — .S pasjim kičem" grozi .Sta-jerčev" urednik Linhart -Miru", ker mu je ta očital nekuj jako umazanih reči is njegovega življenja .Stajerc" naj nikari ne slika kadiča na steno, sicer se mn prav lahko zgodi, da ga bodo sloveaski kmetje >es iztirali s paajim bičem iz ajegovegu nemškutar-skega gnezda! — Stavka. V Gradca stavkajo v obeh gledališčih delavci sa oder in razsvetljavo; zahtevajo, da se odstrani nepriljubljeni gledališki aadzornik Li-posehek. — O gospodu Friseku, ravnatelja nemškegu ženskega učiteljišča v Maribora, pišejo .S S", da je dal vohuniti, katere slovenske gojenke na zavoda so se udeležile Gregorčičeve sluvnosti v .Nar. doma". Povdarjamo. da je to bila čisto kulturna, literarna slavnost koncert združen z govorom o pesnika Gregorčiču in deklamaeijami, zato se tako postopsnje vsenemškega ravnatelja samo po sebi obsoja tor lahko rečemo, da izvira samo u narodnega sovraštva proti alovenskim gojenkam. .S S" mu avetnjejo. naj miruje, ker mu lahko poslužijo z gradivom is nemških veselic, katero bi uničilo ne le par učiteljev ampak tadi dotične gojenke. Kranjsko. — Mešk.va d ran* prepovedana. Ljubljanska cenzura je v zadnjem hipn /ubranita Meškovo dramo -Na smrt obsojeni", ki bi se imela igrati tt. snšea kot beneflčna predstav« dramskega osobja in kot sklepna igra »•zone. Ker slika pesnik dasi v zelo milih barvali trpljenje in boje koroških Slovencev, pa tega se po mu-uju skrbne viaiie v slovenski Kranjski ne smejo slišati in videti. — Izam domačina. Načelniku polarne hrambe in dimnikarskemu mojstru g. štn.lju se je posrečilo po dolgih poizktišujab konstruirati posebna dvojna kaminska vrata, ki po sodbi veščakov izključujejo skoro vsako nevarnost in se da z njimi dimnik tako dobro zapreti, da se njegova okolica skoro nič ne onesnaži s sajami in prahom. Seveda je g. Stricelj svojo iznsjdbo takoj dal zavarovati s patentom št. 26175 z dne 1. jan 1906. Opozarjamo na to iznajdbo domačina, ki bo gotovo vsem posestnikom dobro došla. Karo tka. — Iz Kpodaj. Dravograda. V tej pni slovenski triki občini na Koroškem so izvolili te dni županom vrlega Slovenca, g. .1. Pongeršeka, posestnika v Viču, občinskim svetovalcem pa posestnike gg. Paara. Jančka, Bušnika in Kotnika. Vršile so se tudi volitve v krajni šolski svet Izvoljeni so bili seveda sami Sloveoci. Droge slovanske dežele. — Tajna kvallikadja ačltelj-stva je na Hrvatskem popolnoma odpravljena z naredbo norega oddelnetra predstojnika za ak in bogočastje Bojca. kateri je izdal to naredbo 14. Trudna 1906. Pri vsaki ljudski in meičanski šoli bode odslej stala kontrolna knjiga, v katero bo napiaal nadzornik natančno poročilo po svoji inšpekciji, ki bo potlej dostopno učiteljskemu zboru dotične šole in upravi okraja. O političnem aiiljenja učiteljstva — neverjetno! — se ne kode glasom te nnindbe več poročalo, ampak hrvatski nčitelj ae bodo smel pridružiti katerikoli polit stranki in glaaovati po svojem prepričanji, tako da ae bo za svoje politične nazore nikomur odgovoren in oe aa tadi ne ho treba bati kazai. Češko Narodno gledališče v Pragi ja kupilo aa Daaaja izvirno partitaro Smetanove .Prodane neveste" ia jo je podarilo mazeja kraljestva Ceikega, v katerem jo bil vstanovljen pooeboa Smetanov aazej. Knjiievnost in nnetnost. - .Boga, kar je božjega-. Spisal Fr. a Fiažgar. V Ljubljani 1*0«. Založila .Katoliška Bakvaraa". Priročea ia kraaao slovenski pisan molitven ik stnne vezan od i do S K, po lepoti ia — .Omtadlaa", glasilo aarodao-radikalnega dijaitva je pričela s 1. apr. svoj IT. letnik. Stane za celo leto 4 K. apravniitvo je v tiskarni Blasaikovik naslednikov v Ljubljani. — Prva ite-vilka četrtega letnika kaže, da se je to ugledno dijaiko glasilo znatno izpopolnilo, zlasti glede listka. Najdemo tam ia na platnicah vae zaniaivejio novice iz krogov slovenskega dijaitva, pa tadi iz krogov slovanskega ia tujega. Nekaj novega jo nadalje .manjšinski vestnik", ki bo vestno poročal vae važnejše zadeve ia aaiega aarodnega obrambnega boja. Ker ao tadi članki zelo zanimivi, •aenjaa U izvrsten člaaek B. Žnidar-iiča .Degenerarija ia alkohollzea', priporoča« najtopleje Aem iuteligentom, da ai list naroča. Ostanejo na U način v zvezi z dijlštvom. našimi .mladimi", obenem pa tndi podpirajo pnkret nar.-rad. dijaštvn. eegar glasilo je .Omla-dina". p«> razvitku in izobrazbi. Poslano. Odgovor na dopis iz G o t o v e I j v št. I« .Slov. Gospodarja" z dno 5. aprila t I. Vlf dolgo vrsto let delujem na težavnem ljudsko-šolskem polju iu kot tajnik in Idagajaik hmeljarskega društva v Žalcu, razven tega vprežen sem pa skoro pri vseh društvih v Žalcu in bližnji okolici, katera delujejo v prnspeh narodnega blagostanja. narodne prosvete. V teku •'»jega javnega delovanja imel sem v različnih krajih Savinjske doline obilo podučljivih govorov, zlasti o hmeljarstvu, o sadjarstvu in vinarstvu Iiruštvo.Kmetovalec" v Gotovljah imenovalo me je svojim častnim članom. Zavest, da sem do zadnje pičice izpolnil svoje dolžnosti kot kristjan, kot učitelj in žalski tržan. prepričanje, da sem vedno in povsod stremil le po dobrem in blagem — vse to me dela zadovoljnega in mi daje mirno vest. Vsled tega «« tndi nisem zmenil, ko me je v najnovejšem času začel blatiti in smešiti »Slov. Gosp." in ..Slovenec"; tndi ljudstvo, kat»ro po/na moje delovanje, nvidelo je tafcoj. da dopisnik imenovanih listov ne govori resnice. Ko pa sem na velikonočni pondeljek raz Iece žalske fartw cerkve sliširi. da je dopisovalec .Narodov" v zadevi žalskega kaplana »hudičev lažnjivec" in ko sem v številki 16 .Slov. Gosp." čital v dopisa iz Gotovelj, da sem jaz tisti, kateri piše o žalskem kaplana neresnične članke v .Narod", me je to vendar spravilo iz mojega dušnega miru. Sveta jeza in skrajno ogorčenje me silita, da objavim te-le vrste: Sicer bi si lahko poiskal zadoščenja pri sodniji. a ker vse svoje življenje nisem tožil in tndi nisem tožen bil. hočem v tej zadevi le apelovati na obče mnenje, katero Ijadstvo o meni ima in izjavljam, da je dopisnik iz Gotovelj navaden obrekova-le c. Jaz o žalskem kaplana dr. Jan-čiča v svojem življenju nisem nikdar tal besede niti govoril niti pisal. Omeniti hočem, da tem s č. duhovščino. zlasti s gg. kateheti iivel ves čas v najlepši slogi in se sklicajem v potrditev tega aa sledeče čč. gg. duhovnike: župnik Košar v Galiciji. Inpnik Plečnik pri Sv. Pavla, dekan Kralj ▼ Zavrta, dekan Grašovnik v Hočah. žapnik Lednik v Ločah, župnik Dekocti aa Ljahnem, župnik Medved v Laporjih, žapnik Gaačer pri Sv. Mihaela, inpnik Lanjiič pri 8v. Martina in sedanji naš katebet Belšak. V precej velik greh se mi pač šteje, da sem se drzail trditi, da pridelaj« Savinjska dolina 16.000 met centov hmelja, ne 9000. Pameten človek ne bode nikdar sprevidel, da je bilo treba zaradi te resnične trditve začeti tako gonjo proti meni. Anton Petrlček, nadučitelj. Žalec, dne 10. aprila 1907. Loterijske Številke. Tnl, 4m> 18. aprila 190«: 34. 4». 81, 8. 87. Uae. , , » . 30. 56. 78. 99. 7». Inpqjte narodni kolek! suKrifl bi min Map z>rtk|tE«3 Tvornlike cene. • Vtartl franka. Učenca iz dobre In-" ter z dobrimi šolskim' spričevali, sprejme takoj pn |iogojiii t:; v trgovino mešanega blaga 1 JOŽEF ZORKO trgovce nit Birmi pri litiju. V Iren Sevnica st1 otltlit /|. »!'<■• kot thttjvl lt'l obstojna hovačnica i 7. vso opravo in iiriMljfiii I'«■<■ m* Izve pri A. Doklerju v Sevnici. C.1 I Z žalostjo naznanjamo, da je častiti gospod Jakob Krušič, žapnik prt Sv. Andražu hllzu Velenja. včeraj, v petek dne 12. aprila ob pol 6. uri zvečer po kratki bolezni previden s svetimi zakramenti izdihuil svojo blago dušo. Pogreb se vrši v pondeljek. dne 1 S. aprila ob 10. nri dopoldne pri Sv. Andraža. Žalujoči sorodniki. En Za obilne dokaze odkritosrčnega sočutja o pr prani izgubi nepozabne. iskrrno-ljubljene matere ozir stare matere, taife. tete in ae7. Likvidatorje za škodo po toči kakor tndi zaiMSljivg is zsMiss agent« za unrauji prsti ts4i g. kr. priv. avstrijska zavarovalna droiba „DDNAY" Pisarna: Graiec, HsfgSSM M. 8. kamor naj se blagovolijo ponudbe poslati. 'Odvetniško pisarno' jo dno 8. aprila i I. otvoril dr. Ivan Sket, itw. 19.1. aUstrspjs. U