425
Na mestu uvodnika/On the place of leading article
ODPORNOST MIKROORGANIZMOV PROTI ANTIBIOTIKOM
OGROŽA DOSEŽKE MEDICINE
V človeškem telesu in na njem je ogromno bakterij.
Ocenjujejo, da je pri odraslem človeku njihovo števi-
lo približno 10-krat večje od števila njegovih celic. Ve-
čina bakterij je za človeka koristna; v običajnih okoli-
ščinah lahko le nekatere povzročijo bolezen. Obole-
lim ljudem in živalim dajemo antibiotike zato, da bi
uničili bakterije, ki povzročajo okužbo. Ker antibioti-
ki ne delujejo le na te »ciljne« bakterije, ampak na vse,
ki so nanje občutljive, povzroči vsako jemanje antibi-
otikov razdejanje med vsemi občutljivimi mikroorga-
nizmi in zato poveča možnost za razrast bakterij, ki
so proti uporabljenim antibiotikom odporne. Upora-
ba antibiotikov pa ne povečuje odpornosti bakterij le
s selekcijo, marveč tudi z neposrednim spodbujanjem
mikroorganizmov k tvorbi obrambnih mehanizmov,
to je k nastanku bakterij, ki so proti uporabljenim an-
tibiotikom odporne. Tako neugodno delovanje na
ekologijo bakterij lahko opravičimo samo, kadar je
uporaba antibiotika zaradi neposredne koristi za bol-
nika smiselna, npr. pri zdravljenju bakterijske okuž-
be človeka ali živali, v redkih okoliščinah tudi za pre-
prečevanje bakterijskih okužb. Pri virusnih boleznih
antibiotiki prav nič ne pomagajo, ostanejo pa vse ne-
ugodnosti: nepotrebni stroški (običajno za zavaroval-
nico), potencialni neugodni stranski učinki (za tiste-
ga, ki antibiotike jemlje) in škodljivi ekološki in jav-
nozdravstveni vplivi (povečana možnost za pojav in
razrast za antibiotike neobčutljivih bakterij). Tudi ka-
dar je uporaba antibiotikov smiselna, je potrebna pre-
vidnost. Pomembno je, da uporabimo zdravilo s čim
ožjim spektrom delovanja, to je antibiotik, ki po mož-
nosti deluje le na bakterije, ki povzročajo bolezen, in
ne na številne druge bakterijske vrste.
Na področju odpornosti mikroorganizmov proti pro-
timikrobnim sredstvom bo potrebnih za izboljšanje
sedanjega stanja veliko naporov. Dobro je znano, da
je pojav odpornosti mikroorganizmov proti antibioti-
kom, protivirusnim in protiparazitnim zdravilom te-
sno povezan z uporabo protimikrobnih zdravil: čim
več ko jih uporabljamo, tem večja je odpornost. Če bi
jih uporabljali le v primerih, ko je to res potrebno, bi
se njihova poraba verjetno zelo zmanjšala; s tem bi
upočasnili razvoj odpornosti oziroma bi se izognili
številnim težavam, ki jih imamo sedaj. Odločitev, da
protimikrobnih zdravil ne uporabljamo, kadar to ni
smiselno (npr. da ne uporabljamo antibiotikov za
»zdravljenje« nahoda oziroma virusnih okužb), je vi-
deti zelo preprosta in sama po sebi umevna, vendar
je v praksi očitno zelo težko izvedljiva. Pomemben
razlog za razhajanja med načeli in prakso je prešibko
strokovno znanje zdravnikov, povezano z omejeni-
mi diagnostičnimi možnostmi za dokazovanje vzro-
ka okužb, kar je deloma odraz finančnih pritiskov (na-
ročajte čim manj preiskav!), ter pričakovanji bolnikov,
da bodo ob vsaki bolezni, še posebno če jo spremlja
vročina, dobili antibiotik. Zdravniki, ki predpisujejo
antibiotike, se pogosto ne zavedajo vpliva protimi-
krobnih zdravil na ekologijo mikroorganizmov.
Deloma je to najbrž posledica enačenja protimikrob-
nih učinkovin z ostalimi zdravili, pri katerih so po-
membni učinkovitost, neugodni stranski učinki in ce-
na, ekološki vplivi pa ne.
Odpornost mikroorganizmov proti protimikrobnim
sredstvom, ki se kaže predvsem kot odpornost proti
antibiotikom, se v zadnjih letih poglablja. Nedvomno
se bo še zaostrila in verjetno tudi razširila, saj se ji bo v
prihodnosti zanesljivo pridružila še (bolj izrazita) od-
pornost proti protivirusnim, protiglivnim in protipa-
razitnim zdravilom. To zaskrbljujoče dejstvo je bil raz-
log, da se je problemu odpornosti bakterij proti anti-
biotikom posvetil tudi Svet evropskih akademij zna-
nosti (European Academies Science Advisory Coun-
cil – EASAC).
Po temeljitem proučevanju so strokovnjaki EASAC iz-
dali knjižico o odpornosti mikroorganizmov proti an-
tibiotikom in pripravili kratek povzetek, ki je name-
njen javnosti. V sporočilu za javnost z naslovom »Mi-
krobi premagujejo medicino«, ki so ga izdali 21. juni-
ja 2007, vodilni evropski znanstveniki svarijo, da lah-
ko v prihodnosti pričakujemo vse več smrti zaradi do-
slej ozdravljivih bolezni in da se trendi ne bodo spre-
menili, če ne bo več vlaganja v raziskave odpornosti
bakterij proti antibiotikom.
Poročilo, ki so ga pripravili pri EASAC, osvetljuje vse
večji problem odpornosti mikroorganizmov proti an-
tibiotikom, predvsem bakterij, kot so na meticilin od-
poren zlati stafilokok (angl. methicillin resistant Sta-
phylococcus auKeus, MRSA), Clostridium difficile in
Escherichia coli, oz. vse večji problem infekcijskih bo-
lezni, kot so tuberkuloza, pljučnica in meningitis.
Znanstveniki pozivajo Evropsko skupnost in države
članice k takojšnji podpori razvoja enostavnih in učin-
kovitih diagnostičnih pristopov za ugotavljanje in do-
kazovanje vzrokov okužb in k večji podpori farma-
cevtske industrije pri iskanju novih načinov zdravlje-
nja. Poročilo tudi opozarja, da je nujno povečati zave-
Zmanjšanje predpisovanja širokospektralnih antibiotikov in smotrna uporaba antibiotikov nasploh zahtevata celostni pristop. Ta vključuje izobraže-
vanje, nadzor ali celo sankcioniranje. V Združenih državah Amerike so bili delno uspešni pri opuščanju »antibiotičnega zdravljenja« pri virusnih
infekcijah. Hkrati opozarjamo, da se korenito zmanjšuje raziskovanje in odkrivanje novih protimikrobnih zdravil, to pa bo poslabšalo rezultate pri
najhujših okužbah (op. ur.).
Zdrav Vestn 2008; 77: 425–6
426 Zdrav Vestn 2008; 77
danje o pomenu tega resnega problema in izboljšati
nadzor, da je potrebna bolj skrbna uporaba antibioti-
kov in bolj učinkovito preprečevanje širjenja odpor-
nosti, kakor tudi, da sta nujni boljše sodelovanje in
koordinacija v Evropi.
Ocenjujejo, da so bolnišnične okužbe v Evropi vsako
leto odgovorne za 175.000 smrti; številne smrti v bol-
nišnicah so posledica odpornosti mikroorganizmov
proti antibiotikom. Prof. Volker ter Meulen, predse-
dnik Leopoldinske akademije znanosti in predsednik
delovne skupine EASAC, pravi: »Odpornost bakterij
proti antibiotikom narašča. Zaskrbljeni smo, ker sno-
valci evropske politike ne naredijo dovolj, da bi spod-
budili razvoj novih protibakterijskih zdravil in omo-
gočili pretok informacij med državami članicami, kar
bi bilo odločilno za ugotovitev pojava in oblik odpor-
nosti. Vlaganje v raziskovanje in razvoj novih antibio-
tikov za farmacevtske tovarne ni posebno privlačno,
saj so donosi z zdravili za dolgotrajno zdravljenje kro-
ničnih bolezni mnogo večji. Farmacevtske tovarne bi
potrebovale spodbudo za nadaljevanje raziskav in raz-
voja na področju novih antibiotikov.«
Odpornost proti antibiotikom ni le problem v bolni-
šnicah in za bolnike, ampak zadeva vsakogar in lahko
resno prizadene gospodarstvo. Obstoji nevarnost, da
bi proti antibiotikom odporni mikroorganizmi vsto-
pili v prehransko verigo, kakor tudi, da bi nizke kon-
centracije antibiotikov v hrani spodbujale odpornost
bakterij pri uživalcih take hrane.
Prof. Richard Moxon, član delovne skupine z Univer-
ze v Oxfordu, pravi: »Ključnega pomena bo ponovno
zgraditi evropsko akademsko infrastrukturo na pod-
ročju mikrobiologije in kliničnih infekcijskih bolezni
in se ob tem zavedati, da odpornost bakterij proti an-
tibiotikom ni ozko vezana samo na medicino, saj lah-
ko k večji odpornosti prispevajo tudi drugi dejavniki,
kot npr. sociološke navade in razvade. Ena od težav
je uporaba širokospektralnih antibiotikov za zdrav-
ljenje specifičnih, dobro definiranih okužb. V nekate-
rih evropskih državah je mogoč dostop do nekaterih
antibiotikov celo brez recepta, kar povečuje možnost
za njihovo nesmotrno uporabo.
Potrebno je upoštevati številne dejavnike, ki lahko ne-
posredno in posredno vplivajo na odpornost bakte-
rij proti antibiotikom. Če želimo biti uspešni, bodo
morale inštitucije Evropske skupnosti in oddelki vlad
držav članic, ki so odgovorni za javno zdravje, okolje,
industrijo in znanstveno raziskovanje, tesno sodelo-
vati.«
Pri nadzorovanju trendov odpornosti v Evropi je izje-
mno pomembno zaznavanje in beleženje odporno-
sti. Skupina strokovnjakov pri EASAC poudarja, da je
za koordinacijo nadzora in za zbiranje informacij dr-
žav članic odgovorna Evropska komisija. Tako koor-
dinacija nadzora kot zbiranje informacij sta osnovna
predpogoja za preprečevanje širjenja okužb z odpor-
nimi mikroorganizmi.
Na žalost so zbrani podatki zelo heterogeni, kar otežu-
je primerjavo med posameznimi državami. Vrsta in
geografska umestitev problemov odpornosti proti an-
tibiotikom sta ključni za smotrno predvidevanje mož-
nih vplivov odpornosti na gospodarstvo, za oceno po-
treb po spremembah v zdravstveni obravnavi in za na-
črtovanje oblike in načinov podpore raziskovanja od-
pornosti bakterij proti antibiotikom v Evropi.
Delovna skupina EASAC poziva Evropsko komisijo,
politike držav Evropske skupnosti, snovalce zdravstve-
nih, veterinarskih, prehrambenih in razvojno-razisko-
valnih strategij, kakor tudi njihove izvajalce k takojš-
njemu in učinkovitemu ukrepanju.
Janez Sketelj