289ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Vzroki in posledice izseljevanja iz slovenske Istre po drugi svetovni
vojni
Koper, 9. junij 2000
V prostorih Pokrajinskega muzeja v Kopru je 9. junija potekal enodnevni mednarodni posvet z
zgornjim naslovom, ki so se ga udele‘ili zgodovinarji iz Slovenije in Italije. Posvet, ki ga je organiziralo
Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Republike Slovenije Koper v sodelovanju z Oddelkom za geografske
in zgodovinske znanosti Univerze v Trstu, In{titutom za novej{o zgodovino iz Ljubljane in Zgodovinskim
dru{tvom za ju‘no Primorsko, je predstavljal hkrati tudi zaklju~ek dela na enoletnem istoimenskem
evropskem projektu “Phare cbc in Interreg II, Slovenija – Italija”.
Z razpravami je sodelovalo dvanajst zgodovinarjev, ki so se v prispevkih lotili zapletenega zgodovin-
skega dogajanja v obmo~ju “gibljive meje”, tj. vzrokov in posledic politi~nih sprememb, ki so vplivale na
migracije prebivalstva v prostoru Julijske krajine od prve svetovne vojne do dokon~ne razmejitve med
dr`avama. Geografsko so bile razprave osredoto~ene na tisto ozemlje Julijske krajine, ki danes pripada
Republiki Sloveniji, tj. predvsem na {ir{e podro~je mest Koper, Izola in Piran.
Za slovenske zgodovinarje je predstavljal znanstveni posvet tudi zaklju~ek omenjenega enoletnega
projekta, za italijanske kolege pa v bistvu {ele njegov za~etek – prijava projekta je bila sicer skupna, delo
na projektu pa se je na strani italijanskih kolegov za~elo (ne po njihovi krivdi) s skoraj enoletnim zamikom.
Tako smo slovenski zgodovinarji predstavili na{e delo na enoletnem projektu, italijanski kolegi pa so nam
predstavili dosedanje delo in predvsem na~rt za delo na projektu v prihajajo~em letu. Poleg tega so nas
seznanili tudi z rezultati nekaterih analiz, ki so jih njihovi raziskovalci pripravili v zadnjih letih in vsebinsko
tudi spadajo v okvir problematike projekta (Tajno {tetje “tujerodcev” v Julijski krajini leta 1939, pri-
seljevanje Italijanov iz notranjosti Italije v Julijsko krajino po letu 1920 itd.).
Kot prvi referent je z referatom Pogledi najnovej{ega italijanskega zgodovinopisja na izseljevanje iz
Istre (Orientamenti della più recente storiografia italiana sull’esodo istriano) nastopil Raoul Pupo z
Univerze v Trstu.
Po njegovem mnenju je bil eksodus sestavni del procesa kontinentalnih razse‘nosti in moramo o njem
govoriti v kontekstu premikov ljudstev, ki so se zgodili po drugi svetovni vojni in so zajeli milijone ljudi.
Da bi ga lahko razumeli, ga je potrebno umestiti v ~asovno obdobje, ki se pri~ne s koncem prve svetovne
vojne. Po referentovem mnenju je bil v zgodovini Julijske krajine to trenutek preobrata, ~as, ko se je zlomil
mehanizem, ki je omogo~al razvoj lokalne dru‘be in se je pri~elo obdobje demografske stagnacije v
katerem Julijska krajina ni bila ve~ privla~na za priseljevanje, temve~ je, nasprotno, za~ela svoje prebi-
valstvo izganjati.
Po mnenju referenta je “eksodus” sicer v osnovi mogo~e opredeliti kot pojav mno`i~nega izgona neke
narodnostne skupine iz njene izvorne domovine, ki pa ga niso povzro~ili uradni postopki, temve~ nepre-
stani vztrajni pritiski okolja. Tudi tempo eksodusa je po njegovem mnenju v razli~nih obdobjih razli~en,
vendar pa so si vzvodi podobni, mno`i~no izseljevanje se je namre~ pojavilo vsaki~, ko se je med
italijansko populacijo uveljavilo prepri~anje, da je bila jugoslovanska nadvlada dokon~a.
Po avtorjevem mnenju pri vsem tem ne gre zanemarjati politi~nih vidikov, saj so pri odlo~anju za
eksodus odigrali odlo~ilno vlogo. Zato bi bilo potrebno od znotraj preu~iti proces, v katerem se je odlo~alo
o usodi Italijanov, kakor tudi sestavo, miselnost in ravnanje lokalnih oblasti, in sicer tako na ravni ustanov
kot politi~nih strank.
Drugi referent, Piero Purini (Trst), je nastopil z referatom Migracijska gibanja v Julijski krajini po
prvi svetovni vojni (I movimenti migratori della Venezia Giulia dopo la prima guerra mondiale).
290 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
V referatu se je mladi italijanski zgodovinar ukvarjal z izrazito mo~nim migracijskim gibanjem, ki se
je spro‘ilo v Trstu takoj po propadu habsbur{kega imperija. Nem{ko govore~a skupnost, ki so jo v ve~jem
dele‘u sestavljali dr‘avni uradniki, se je skorajda razkropila zaradi zelo {tevilnih odhodov v smeri proti
novi avstrijski republiki in {e posebno proti Dunaju. Emigracijo nem{ko govore~e skupnosti so pospe{ili
tudi na to skupnost nana{ajo~i se ukrepi, ki so jih uvedle nove italijanske oblasti, ki so mo~no diskrimini-
rale nem{ko govore~e trgovce.
Na slovensko in hrva{ko prebivalstvo so mo~no pritiskali z namenom, da bi le to od{lo, kar je
povzro~ilo mno‘i~no selitev zelo visokega {tevila “tujerodcev” v Jugoslavijo in v Argentino. @al pa je
kvantitativna ocena tudi v tem primeru izredno problemati~na. Po mnenju referenta je italijansko zgodovi-
nopisje zanemarilo ta pojav, medtem ko je jugoslovansko zgodovinopisje pogosto uporabljalo podatke v
politi~ne namene in s tem ote‘ilo dejansko ocenitev tega pojava. Tudi uradni statisti~ni podatki so po
referentovem mnenju izrazito pomanjkljivi. Poleg tega, da v njih odhajajo~i niso razlikovani po etnijah, za
obdobje med letoma 1918–1920 sploh ne obstajajo. Ob emigraciji neitalijanskega prebivalstva je v ob-
dobju istih letih potekala mno‘i~na imigracija iz Italije in po mnenju referenta naj bi se od leta 1918 do leta
1931 preselilo v Julijsko krajino prek 130.000 Italijanov, med njimi skoraj 50.000 v samo ob~ino Trst
(taka teza je bila sicer v nasprotju z mnenjem predhodnega referenta, po kateri naj bi po koncu prve
svetovne vojne Julijska krajina postala neprivla~na za priseljevanje).
Tretji referent, Egon Pelikan (ZRS Koper), je nastopil z referatom Tajno {tetje oziroma statistika, ki jo
je za Julijsko krajino leta 1933 pripravila primorska duhov{~ina zbrana v Zboru sve~enikov sv. Pavla. V
prispevku je bilo prvi~ predstavljeno tajno {tetje, ki ga je leta 1933 opravila slovenska in hrva{ka duhov{~ina
zbrana v Zboru sve~enikov sv. Pavla. [tetje je nastalo v ~asu (v za~etku tridesetih let), ko je bila stanovska
organizacija primorske duhov{~ine ‘e zdru‘ena v Tajni kr{~anskosocialni organizaciji. Tajna organizacija,
ki je nastala z zlitjem politi~ne organizacije slovenskih kr{~anskih socialcev in stanovske organizacije
slovenske in hrva{ke duhov{~ine (tj. kr{~anskosocialnega Politi~nega dru{tva Edinost in Zbora sve~enikov
svetega Pavla v za~etku v tridesetih let), se je usmerila v tajno narodnoobrambno delovanje z deklariranimi
iredentisti~nimi cilji. V tridesetih letih je organizacija pomenila klju~en element narodnoobrambnega odpo-
ra raznarodovalnim pritiskom fa{izma v Julijski krajini. Leta 1936 je bilo v Zboru sve~enikov sv. Pavla
276 slovenskih in hrva{kih duhovnikov. Gre za edino statistiko, ki so jo v ~asu med obema vojnama za
Julijsko krajino pripravili Slovenci in Hrvati.
Iz arhivskega gradiva je razbrati, da je {tetje opravljala slovenska in hrva{ka duhov{~ina “na podlagi
pregleda `upnijskih knjig”, in sicer za ~isto vsa, tudi najmanj{a naselja v Julijski krajini. Podatke so
duhovniki povezovali na ravni `upnij, dekanij, {kofij in nazadnje celotne Julijske krajine. Statistika na
podlagi stanja v `upnijskih knjigah leta 1933 navaja za Julijsko krajino 545.541 “Jugoslovanov” in
455.389 Italijanov. Obsega 5 zvezkov s seznami po posameznih `upnijah, tako da omogo~a tudi pregled
nad {tevilom Slovencev in Hrvatov posebej. Posebno poglavje je v statistiki namenjenu tudi spreminjanju
etni~ne slike v Cerkvi Julijske krajine.
Francesca Krasna (Univerza Trst) je nastopila z referatom Pripombe k tajnemu {tetju tujerodcev v
Julijski krajini leta 1939 (Alcune osservazioni in merito al censimento riservato degli “allogeni” del 1939).
V svojem nastopu je referentka predstavila tako tajno {tetje “tujerodcev” v Julijski krajini leta 1939,
kakor zadnje uradno italijansko {tetje v tem prostoru leta 1921, ki je {e vsebovalo “narodnostno rubriko”.
Pio Nodari (Univerza v Trstu) je nastopil z referatom Popis istrskih beguncev in stanje na Koprskem
po 2. svetovni vojni (Il censimento dei profughi istriani e la situazione del Capodistriano nel secondo
dopoguerra).
Predstojnik oddelka za Geografijo na tr‘a{ki univerzi je kot nosilec italijanskega dela projekta predsta-
vil osnovne usmeritve raziskav na italijanskem delu Programa Interreg II Italija–Slovenija. Kot izhodi{~e
raziskave so italijanski kolegi vzeli {tetje beguncev iz Julijske krajine in Dalmacije, ki ga je leta 1955
opravila organizacija “Opera profughi”. Statistika se nahaja v Centralnem dr‘avnem arhivu v Rimu in
vsebuje popis in bolj ali manj natan~ne podatke za posamezne begunce (ve~ kot 200.000 primerov).
Kot je napovedal referent, bodo italijanski zgodovinarji v prvem delu raziskave pregledali sezname
beguncev iz obmo~ja mestne ob~ine Koper. Osebne podatke (kot starost, spol, rojstne podatke, kraj
rojstva, poklic, stalno bivali{~e itd.) bodo zbirali v bazo podatkov, ki bo uporabna za ra~unalni{ko statisti~no
obdelavo. Po besedah referenta bo izdelava tovrstne baze podatkov potem slu‘ila za podrobnej{o in
ve~plastno analizo “fenomena eksodus” tako na koprskem, kakor na tr‘a{kem.
291ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Nevenka Troha (In{titut za novej{o zgodovino v Ljubljani) se je v referatu z naslovom Ukrepi jugoslo-
vanskih oblasti v conah B Julijske krajine in Svobodnega tr‘a{kega ozemlja in Italijani na Koprskem
posvetila ukrepom jugoslovanskih oblasti, ki so posredno vplivali na izseljevanje Italijanov iz tistega dela
Julijske krajine, ki je pripadel Jugoslaviji. Referentka ugotavlja, da je obsegal slovenski del cone B Julijske
krajine obse‘na povsem slovenska obmo~ja, medtem ko je bilo etni~no me{an (slovensko-italijansko) le
takratni okraj Koper. Jugoslovanska uprava cone B je z nekaterimi omejitvami (saj so deloma upo{tevali
tudi mednarodna dolo~ila za zasedbena obmo~ja), sprejemala ukrepe za postavitev ljudske oblasti, ki so
bili “razredni”, a so zaradi njihove socialne sestave marsikdaj bolj prizadeli Italijane kot Slovence in
Hrvate. Tak{ni so bili ukrepi o upravi premo‘enja prebeglih, o zaplembah, odpravi kolonskih odnosov,
agrarni reformi, razveljavitvi dra‘b in prisilnih odtujitev.
Ob spo{tovanju dvojezi~nosti in narodnostnih pravic Italijanov pa sta VUJA in civilna oblast v smislu
parole “kdor ni z nami, je proti nam” ljudi delili na naklonjene – Slovence in “po{tene demokrati~ne
Italijane” – ter na nasprotne, ki so jih posplo{eno imenovali kar fa{iste. Da bi slednje onemogo~ili,
marsikdaj niso izbirali sredstev. Aretirali so, odpu{~ali, odvzemali civilne in politi~ne pravice, ovirali
prehode ljudi v cono A. Prihajalo je tudi do {ikaniranj Italijanov kot takih, v veliki meri zaradi dejstva, da
se je v ~asu fa{izma velika ve~ina tamkaj{njih Italijanov ali odkrito priklju~ila fa{izmu ali pa so ob
raznarodovalnih ukrepih fa{isti~nih oblasti ostajali pasivni. Tako se je med italijanskim in slovenskim
(hrva{kim) prebivalstvom pogosto ohranjalo nerazumevanje in v~asih tudi sovra{tvo.
Janez Kramar (Koper) je nastopil z referatom z naslovom Izseljevanje iz Izole v letih 1945–1956. Po
mnenju referenta, so se od zloma fa{izma (25. 7. 1943) do osvoboditve preselili predvsem tisti, ki so se
zaradi svojih dejanj nad istrskimi Slovenci bali ma{~evanja. Med izseljenci so bili tudi italijanski koloni.
Izseljevali so se tudi zaradi sovra{tva slovenskih in hrva{kih kmetov, ki so se iz narodnostnih in socialnih
razlogov priklju~ili NOG.
Po osvoboditvi so se mnogi izselili iz cone B. Italijanska emigracija je ta beg prikazovala kot beg ljudi,
ki so morali pobegniti, med njimi so bili tudi ljudje, ki so se med vojno v Izoli naselili zaradi letalskih
napadov. Tedaj se je v Italijo izselilo 882 Izolanov. Po prvi izselitvi do leta 1945 lahko {tejemo obdobje od
leta 1948–52 za drugo obdobje izseljevanja, za katero pa je zna~ilno majhno in postopno izseljevanje. V
izpraznjene hi{e in stanovanja so naselili priseljence. Kot tretje, najmno‘i~nej{e obdobje izseljevanja, pa
po mnenju referenta lahko {tejemo ~as od konca leta 1953 do 1956.
Referent je v zaklju~ku razprave obljubil tudi objavo seznama o 7273 Izolanih, ki so se po podatkih iz
italijanskih arhivov izselili iz Izole od zloma fa{izma do konca leta 1956.
Jure Gomba~ (Filozofska fakulteta v Ljubljani), je nastopil z referatom Izseljevanje iz Kopra in
okolice 1954–1956.
Referent je osvetlil dogajanje v ~asu, ko je po dolgotrajnih pogovorih, pogajanjih in gro‘njah z
oboro‘enim spopadom bil 5. oktobra 1954 parafiran memorandum o soglasju med vladami Italije, Velike
Britanije, ZDA in Jugoslavije o Svobodnem tr‘a{kem ozemlju. Podpisana je bila tudi Spomenica o
sporazumu, ki je v devetih to~kah vladam obeh dr‘av predpisovala na~in, kako naj bi se delitev uresni~ila,
in tudi to, kako ravnati z na novo priklju~enim ozemljem in ljudmi, ki tam ‘ivijo. Ti so namre~ na osnovi
osmega ~lena Spomenice o sporazumu imeli leto dni ~asa, da se odlo~ijo, ali bodo zbrali svoje premo‘enje,
zapustili svoje domove in od{li v novo domovino, ali pa bodo ostali ter poskusili sre~o tam, kjer so ‘iveli.
Vsi tisti Italijani, ki niso ‘eleli zapustiti svojih domov in so na tem ozemlju sklenili “ohranjati italijanski
jezik in kulturo”, kot jim je bilo to obljubljeno v ustavi Federativne republike Jugoslavije in v osmih ~lenih
Londonskega memoranduma, so bili poklicani, naj skupaj s svojimi slovenskimi in hrva{kimi brati gradijo
socializem v novi domovini. Vsem tistim Italijanom, ki so ‘e od leta 1945 naprej zapu{~ali svoja ognji{~a
v Reki, Puli, Rovinju, Zadru, Umagu, Izoli, Piranu in Kopru in odhajali neznani usodi naproti, pa so
svetovali, naj {e enkrat premislijo o svoji odlo~itvi in naj ne nasedajo propagandi C. L. N. Ve~ina pro{enj
za odhod iz nekdanje cone B STO v Italijo je bila od 26. oktobra 1954 naprej obravnavana in sprejeta brez
ve~jih problemov, {e posebej, ~e je {lo za ljudi italijanske narodnosti.
Ivica Pletikosi} (ZRS Koper) je v prispevku z naslovom Izseljevanje iz Pirana 1941–1956 obravnaval
migracije v Piranu v pribli‘no dvajsetletnem obdobju od za~etka druge svetovne vojne do za~etka leta
1961. Po njegovem mnenju bi v zgodovini mesta te‘ko na{li migracijsko bolj razgiban ~as. Avtor je
raziskavo utemeljil na virih, ki jih hranijo v piranskem mestnem arhivu, na gradivu Statisti~nega urada
Republike Slovenije v Ljubljani in na gradivom domoznanskega oddelka koprske mestne knji‘nice.
292 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Referent je opozoril na posamezne migracijske valove v mestu Piran:
[e pred napadom fa{isti~nih sil na Kraljevino Jugoslavijo so se prebivalci Reke za~eli umikati na
varno. Najprej seveda tisti najbolje obve{~eni. Del teh je izkoristil prazne piranske po~itni{ke zmogljivosti.
Na prelomu 1943–1944 je pribe‘al val zadarskih beguncev. Moralo jim je kar hudo goreti pod nogami,
saj je to edini zimski val migracij v obravnavanem obdobju. Do konca vojne Piran sprejme {e mno‘ico
beguncev iz Pulja, najve~ ravno v zadnjih dveh mesecih evropske morije.
Ve~ina Piran~anov je do angloameri{ke note (8. 10. 1953) {e upala, da bo mesto le pripadlo Italiji. Ko je
tega dne upanje splavalo po vodi, so za~eli mno‘i~no odhajati. Jeseni leta 1953 se spro‘i prvi veliki val (500
oseb). Izselitve ~ez zimo upadejo, ponovno pa kulminirajo poleti 1954 (900 oseb). Celotna zgodba se ponovi
{e v naslednjem letu (poletni val 1100 oseb) in kon~a spomladi leta 1956. V mestu je ostalo 500 staroselcev.
Do leta 1961 so bile posledice mno‘i~nega izseljevanja vsaj delno sanirane. To je tudi obdobje, ko se
je mesto najbolj sloveniziralo. Pozneje se je vse bolj jugoslovaniziralo.
Boris M. Gomba~ (ZRS Koper) je v referatu z naslovom Izseljevanje iz Tr‘i~a 1945–1948 predstavil
idejnopoliti~no ozadje odhoda ve~ tiso~ Italijanov v Jugoslavijo v ~asu od leta 1945 do 1948. Ta velika
migracija, ki je po navedbi referenta {tela kar nekaj tiso~ italijanskih du{ in je prizadela enega ve~jih
industrijskih centrov v de‘eli Julijski krajini. Tr‘i~ z okolico in kraji nizke Furlanije so v prime‘u polfe-
vdalnih razmer takratnega kmetijstva in krize v ladjedelni{tvu zapu{~ali svoja rojstna mesta in vasi in iskali
socialno pravi~nost v de‘eli, ki je to obljubljala. Odhajali so iz prepri~anja, da bo tam bolje, da jih rev{~ina
v de‘eli socializma ne bo preganjala. Imena emigrantov, njihovi rojstni podatki, imena o~etov in kraji
bivanja so po njegovem mnenju odli~en prerez takratne tr‘i{ke dru‘be.
Sandi Volk (In{titut za narodnostna vpra{anja) je nastopil z razpravo CLNI in eksodus iz cone B STO
(Predlogi organizacije italijanski vladi za sprejem in namestitev beguncev iz maja 1954).
Razprava je zadevala stali{~a CLNI – Odbora narodne osvoboditve za Istro (Comitato di liberazione
nazionale dell’Istria) glede urejanja problema istrskih beguncev. Referent je analiziral dokument iz maja
1954, ki ga hranijo v fasciklu 65 fonda Commissariato Generale del Governo v Archivio di Stato di
Trieste, s katerim je CLNI predstavil svoje predloge glede namestitve beguncev iz cone B, ki so po
angloameri{ki noti z dne 8.10.1953 za~eli mno‘i~no prihajati v cono A STO. V tem {tiriindvajset strani
dolgem tipkopisu je problem predstavljen celostno in raz~lenjeno. Izhajajo~ iz ugotovitve, da so bili od leta
1945 dalje ukrepi za urejanje vpra{anja beguncev iz Istre povsem nesistemati~ni in improvizirani, je CLNI
postavljal nekaj predpostavk: odla{ati z ukrepi za namestitev beguncev ne bi odvra~alo Italijanov od
zapu{~anja cone B in bi prina{alo politi~no korist le jugoslovanski strani, komunistom in indipendenti-
stom; za~asne re{itve in ukrepi so morali imeti ~im bolj kratkoro~en zna~aj in biti usmerjeni k dokon~ni
ureditvi problema beguncev; za dokon~no ureditev problema je bilo potrebno ob~utno posredovanje
dr‘ave, dr‘avna sredstva pa je bilo treba uporabiti v najve~ji meri za ustavitev krepkih italijanskih jeder na
Tr‘a{kem in Gori{kem; ~imve~ beguncev je bilo treba naseliti v Trstu ali ~im bli‘e meji z Jugoslavijo oz.
s Svobodnim tr‘a{kim ozemljem. Vodenje celotnega naselitvenega na~rta je bilo treba prepustiti posebne-
mu uradu pri samem predsedstvu vlade, njegovo konkretno uresni~evanje pa naj bi prepustili trem ustano-
vam: Ente Tre Venezie (Ustanova za Tri Bene~ije), ki bi skrbela za namestitev kmetov, Consorzio nazio-
nale fra cooperative pescatori e affini (Vsedr‘avni konzorciji ribi{kih zadrug), ki bi skrbel za ribi~e, ter
Opera per l’assistenza ai profughi giuliani e dalmati (Ustanova za pomo~ beguncem iz Istre in Dalmacije),
ki na bi skrbela za delovno namestitev obrtnikov in malih trgovcev ter za druge probleme vseh beguncev.
Kon~ni cilj tega na~rta je bil, poleg ~imprej{nje dokon~ne ureditve problema beguncev, tudi ohranitev
begunske(ih) skupnosti in njene socialne strukture.
Po besedah referenta je ta na~rt CLNI kmalu postal vodilo italijanske vlade pri urejanju begunskega
vpra{anja. Njegove smernice in nekatere konkretne re{itve so odobrili ‘e na sestanku med predstavnikom
predsedstva ministrskega sveta, CLNI in prej omenjenimi ustanovami 7. 8. 1954 v Rimu. ^eprav ne v
celoti in z nekaterimi nezanemarljivimi odstopanji, pa je ta na~rt vendar prepoznaven v vseh ukrepih in
konkretnih re{itvah, ki jih je italijanska dr‘ava sprejela v naslednjih letih za dokon~no ureditev begunskega
vpra{anja je {e menil referent.
Kot zadnja je z referatom Analiza izseljevanja iz severozahodne Istre na podlagi takratnega uradnega
~asopisja nastopila Alessandra Argenti Tremul (Koper). Viri, na katerih je zasnovala raziskavo so bili
~asopisi v italijanskem jeziku, ki so jih izdajale jugoslovanske oblasti med letoma 1945 in 1956. Po
mnenju referentke je z analizo prebranega tiska iz takratnega obdobja mogo~e ugotoviti, da so odgovor-
293ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
nost za eksodus (mno‘i~ni odhod italijanske populacije severozahodne Istre) pripisovali italijanski vladi,
ki je delovala predvsem prek CLN-jev za Istro. Kot je navedla referentka je kot vzroke, ki so pripeljali do
eksodusa Italijanov tedanje jugoslovansko ~asopisje navajalo “izgubo njihovega privilegiranega polo‘aja
znotraj dru‘be”, “politi~no iredentisti~no delovanje in italijansko propagando”, “nacionalni ~ut Italijanov”,
“mo~ne sorodstvene in ekonomske vezi obalnega pasu s Trstom in “vzpostavitev socialisti~nega dru‘be-
nega reda v Jugoslaviji”.
V dolgi diskusiji, ki je sledila so sodelovali {e Milica Kacin Wohinz (INZ Ljubljana), Jo‘e Pirjevec (Trst-
ZRS Koper), Roberto Spazzali (Univerza v Trstu), Anna Maria Vinci (Univerza v Trstu), Milan Gregori~
(Koper), Nevenka Troha (INZ Ljubljana), Egon Pelikan (ZRS Koper) in {e dolga vrsta razpravljalcev.
Med bolj zanimive nastope v dolgi diskusiji (ki jih tukaj ne morem vseh navesti, za kar se sodelujo~im
opro{~am) je nedvomno sodil nastop Jo‘e Pirjevca, ki je s svojo ‘ivljenjsko izku{njo opozoril na to, da bo
italijanski projekt pre{tevanja izseljencev iz Julijske krajine najbr‘ naletel na podobne primere, kakr{en je
bil primer njegovega o~eta. V sezname optantov, ki jih bo statistika pri{tela med “esule” bo namre~ pri{el
tudi Slovenec Pierazzi iz Se‘ane, ki mu je fa{isti~na oblast najprej z dekretom spremenila priimek, potem
pa se je kot uspe{en trgovec pred komunisti~no oblastjo umaknil v Trst. Vseh beguncev se torej ne bo dalo
– zgolj na podlagi imen, ki jim jih je italijanizirala fa{isti~na oblast – pri{teti preprosto med Italijane –
“esule”. In ~e je bilo med njimi do 30% izseljencev slovenske in hrva{ke narodnosti, se mit o “zgolj
italijanskem eksodusu” seveda hitro spremeni tako v kvantitativnem, kakor v vsebinskem smislu.
Ena od kritik simpozija oziroma pripomb, ki je nedvomno vredna pozornosti (ob tem se je ustavilo ve~
razpravljalcev) je bila, da na simpoziju pogre{ajo hrva{ke zgodovinarje. To seveda dr‘i iz vsebinskega in
strokovnega stali{~a, vendar je potrebno upo{tevati, da je {lo za Phare program, ki je predvideval oziroma
dolo~al sodelovanje med italijanskim in slovenskimi zgodovinarji (kot je razvidno tudi iz naslova posve-
ta). Organizatorji upamo, da bo kmalu prilo‘nost za posvet, ki bo vklju~eval tudi hrva{ke kolege. Sicer je
ob tem potrebno omeniti, da je vpra{anje izseljevanja iz Dalmacije problem, ki ima kvantitativno povsem
druga~ne dimenzije in to bi bilo najbr‘ zelo dobro dopovedati tako italijanski javnosti, kakor politiki, zato
je morda celo prav, da se Slovenci ukvarjamo predvsem z zgodovinskimi problemi, ki nas neposredno
zadevajo. ̂ e v tem smislu aktualiziram, naj ob tem re~em, da se Slovenija lahko ukvarja z izseljevanjem iz
njenega dana{njega ozemlja, ki je bilo {tevil~no sorazmerno majhno, z brezpravno manj{ino, ki je po drugi
svetovni ostala v Republiki Italiji pa je ({tevil~no kar nekajkrat!) “prepla~ala” {tevilo izseljencev, ki so se
ob izselitvi iz njenega ozemlja deklarirali kot pripadniki italijanske narodnosti.
Na koncu naj omenim {e nekatera dejstva in vpra{anja, ki imajo z zgodovinsko stroko sicer zvezo
zgolj kot najnovej{a zgodovina in niso bila neposredno predmet okvira posveta, a so se pokazala v
diskusiji in nedvomno zaslu‘ijo pozornost.
V razpravi se je Milan Gregori~, publicist iz Kopra, strinjal z mnenjem uvodnega referenta, da gre
istrski eksodus postavljati v {ir{i kontekst evropskih migracij, ki jih je povzro~ila druga svetovna vojna
vendar je po njegovem mnenju potem tudi dana{njo aktualno-politi~no primerjavo potrebno videti v lu~i
evropskega konteksta. Po besedah diskutanta je zgovorna primerjava npr. s sudetskim eksodusom. Med
tem, ko je dvesto do dvestopetdeset tiso~ Istranov odhajalo s svojih domov prek deset let (od 1945 do
1956), ve~inoma z mo‘nostjo opcije (izbire dr‘avljanstva) po dolo~bah mednarodnih dolo~b, je bilo tri
milijone sudetskih Nemcev pregnano v dobrem letu dni. Za pregon so bili na~rti narejeni ‘e pred vojno, bili
objavljeni v posebnem memorandumu ~e{ke vlade in so imeli konkretno politi~no podporo zaveznikov.
Vsa ta mno‘ica je bila maja 1945 ~ez no~ obrezpravljena z odvzemom dr‘avljanstva z dekretom predsed-
nika ^e{koslova{ke Republike, pregon pa je organizirala kar ~e{ka vlada sama. Jeseni 1946 je bilo
organiziranih okrog tiso~ vlakovnih kompozicij v smeri proti zahodu. Podobna epizoda je izgon 32.000
Nemcev iz Brna do avstrijske meje, ki so se na pot morali odpraviti kar pe{. Na poti je dnevno umiralo ve~
deset izgnancev zaradi lakote, bolezni, ma{~evanj itd. Po mnenju diskutanta je v tem smislu potrebno
opozoriti tudi na to, da so Istrani razpolagali s svojim premi~nim in deloma nepremi~nim premo‘enjem.
Pred odhodom so lahko prodali nepremi~nine, kar pa je bilo nepremi~nega premo‘enja, ki je bilo naciona-
lizirano, je Jugoslavija sprejela princip nadomestila oziroma od{kodnine, ~etudi optanti z vi{ino niso bili
zadovoljni. Sudetski Nemci so na drugi strani bili povsem razla{~eni, izgubili so vse, oddati so morali celo
vrednostne papirje, dragocene kovine, umetni{ke slike itd.
In ob vsem tem se je Nem~ija s pravno listino v celoti odpovedala vsem premo‘enjskim zahtevkom in
tudi vsaki od{kodnini, Slovenija in Hrva{ka pa sta pod neprestanimi pritiski v zvezi z optantskim pre-
mo‘enjem, za katero vestno izpla~ujeta od{kodnino…
294 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Diskutant je opozoril tudi na to, da tezo o etni~nem ~i{~enju in “balkanskosti” zagovarja tudi zmerna
italijanska politika in pri tem opozoril na stali{~a Roca Buttiglioneja v Evropskem parlamentu in njegov
“poziv” slovenskemu predsedniku republike.
In ~e si tudi sam dovolim aktualizacijo oziroma primerjavo z dogajanjem v na{em neposrednem
sosedstvu, se mi zdi v zgodovinski perspektivi eksodus istrskih Italijanov (ali sudetskih Nemcev ali
“slovenskih” Nemcev) v nekaterih aspektih v resnici primerljiv z aktualnim dogajanjem na dana{njem
Balkanu. “Balkanskost” eksodusa se nam v zgodovinski perspektivi lahko ka`e tudi na bolj pou~en na~in.
Tako italijanski eksodus (iz Istre in Dalmacije), kakor srbski (s Kosova, Slavonije, Dalmacije itd.), ali
eksodus nem{kih manj{in iz vse Evrope po drugi svetovni vojni, se je – gledano iz zgodovinske perspek-
tive – zgodil {ele potem, ko so dr`avni{ke, kulturne in politi~ne elite ve~inskega naroda, zaverovane v
lastno superiornost, svoje manj{ine zlorabile kot instrument za lastne imperialisti~ne namene. V primeru
na{e zahodne sosede se je po prvi svetovni vojni to zgodilo s priklju~itvijo ozemelj, ki so bila strnjeno
naseljena s Slovenci in Hrvati in v drugi svetovni vojni {e z agresijo fa{isti~ne dr`ave na sosednjo dr`avo
(v kateri je – kakorkoli ̀ e okrnjena in deformirana – vladala dolo~ena stopnja parlamentarne demokracije).
Teorija po kateri naj bi npr. pogovorni jezik tankega vodilnega sloja nekega obalnega mesteca ‘e nujno
definiral dr‘avno pripadnost celotnih pokrajin je pripeljal nenazadnje tudi do Mussolinijevega prepri~anja
(idejo je samo domislil do logi~nega sklepa), da naj bi bila “pravi~na meja Italije po dinarskem grebenu nad
Dalmacijo…”. In v svojem bistvu je poznana krilatica, po kateri “je srbska zemlja tam, kjer so srbski
grobovi” bila izpeljana iz pravzaprav zelo podobnega idejnega izhodi{~a…
Seveda naj bi bili ti problemi stvar preteklosti, stvar zgodovine in zgodovinarjev. Prav zato z velikim
veseljem sprejemamo sodelovanje italijanskih kolegov, ki se problematike lotevajo z zgodovinsko distan-
co in strokovno odgovornostjo.
Politika sosednjih dr‘av (Italije in Avstrije) pa je pogosto razlog, da o teh vpra{anjih tudi kot zgodo-
vinar razmi{ljam z me{animi ob~utki. Mit o Avstriji, kot prvi ‘rtvi nacisti~ne Nem~ije in mit o “rezistenci”,
ki naj bi prekrila vse neumnosti, ki jih je italijanska dr‘ava v prej{njem stoletju zagre{ila na svoji vzhodni
meji pa s svojimi politi~nimi posledicami danes – ~e ni~ drugega – zgodovinarjem ka‘eta kako kratka je pot
od zgodovinske mitologije do politi~ne realnosti. Miti v zgodovinski stroki lahko v trenutku dale~ pre-
se‘ejo zgolj vpra{anje “higiene v stroki” in postanejo {ir{i politi~ni ali ‘e kar splo{ni dru‘beni pojav
oziroma trend, {e posebno, ~e se jih oklene politika, ki je svoje opcije ‘e zavozila (od Falklandov do
Balkana ali tr‘a{kih “dru{tev upokojencev”). Prav zato se moramo tudi slovenski zgodovinarji z njimi {e
posebej ukvarjati, tako z na{imi lastnimi, kakor s tujimi. ̂ e{ki zgodovinarji najbr‘ manj – imajo npr. sre~o,
da se je njihova mogo~na soseda s svojo zgodovino vse druga~e soo~ila kakor na{e sosede – in to je dobro
za vse.
E g o n  P e l i k a n
Umetni{ka upodobitev podlo‘ni{kih dajatev in razstava v nekdanjem
samostanu Seeon na Bavarskem
Benediktinska opatija Seeon v obmo~ju Chiemskega jezera je bila do sekularizacije leta 1803 ena
srednje bogatih na Bavarskem. Imela je pribli‘no tiso~ podlo‘nikov razli~nih kategorij, ki so bili raztreseni
v razli~nih krajih med Alpami in Donavo, med rekama Salzach in Inn. Te‘i{~e samostanske posesti pa je
bilo v okolici Chiemskega jezera in na Tirolskem. Posest, zlasti vinograde, pa je imela opatija tudi v Dolnji
Avstriji. Vsi ti podlo‘niki so seveda morali oddajati najrazli~nej{e naturalne dajatve, pri ~emer jim je
povzro~al posebne te‘ave njihov prevoz na sede‘ samostana. [e huj{o te‘avo pa jim je povzro~al desetek
- lavdemij ob posestnih spremembah.
To troje, naturalne dajatve, prevoz in lavdemij, je navdihnilo dva umetnika kiparja, da sta izdelala 55
umetni{kih upodobitev dajatev, ki so zdaj razstavljene na trati pred lepo vzdr‘evanim samostanom, ki je