tfilacfo /utro

Štev. 51
Ponedeljek, 24. decembra
1934
C. Chaucer:
Povesti z romanja
Za mladino priredil I. E. Rubin -Poslovenil dr. Ivan Lah
KAJ JE PRIPOVEDOVAL POSESTNIK
Mnogo mnogo let je že od tega, kar je živel ob angleški obali na bregu sinjega morja vitez Arviragus s svojo gospo Dorigeno. BM je to najsrečnejši
P/fijHA
par na svetu. Toda usoda je hotela, da je moral iti vitez že prvo leto svoje zakonike sreče tla vojno. Njegova žjhs
v Canterbury
Jorigena je živela v največji žalosti, ker se ie morala ločiti od svojega !jub-i.er.tga soproga, in je ves čas sama piakala in tožila nad svojo nesrečno usodo. Toda tudi največja žalost ne umre trajati večno in ko je dobiia od svojega moža pismo z veselim sporočilom. da se k.m;.'u zopet vidita, je načela poslušati nasvete svojih anjate-iiev, ki so se b? A. da ji bodo $•> ze :n neprestano žalovanje pokvarilo lepo obličje, in je že zaradi tega prenehala z jokom in si osušila lica, da bi se je mož razveselil, kakor ona njiga, ko se vrne.
Nekega dne jo je dvorna družba zvabila s seboj na sveži zrak ob morju. Grad ie stal na skalnem obrežju in
Dorigena se je z družbo sprehajala po-obali, dokler ni prišla na konec morskega zaliva. Ko je tu zagledala v daljavi skalne čeri in ostre pečine, ob katere se je razbila že marsikatera ladja, i2 začela zopet plakati, ker se ie Sp->m-
nila, da so mogoče tudi ladje njenega
moža, ki se vrača iz daijne tujine, zašle med viharje in se razbile ob take čeri, da je utonil z vso svojo posadko in se ne vrne nikoli več.
Ker so prijatelji videli, da pogled na morje vzbuja zapuščeni Dorigeni samo žalostne misli, kii jo silijo v jok, so jo začeli vabiti v krasne pisane vrtove, kjer se ni več slišalo šumenje morja. Tu sem so zahajali mladi ljudje, ki so se zabavali s plesom in igrami. Dori-gena se je poslej vsak dan sprehajala po teh vrtovih in je pri pogledu na veselo mladino pozabljala na svojo žalost. Posedala je na klopi med rožami in se predajala lepim spominom preteklosti in še lepšim nadam na bodočnost. Med veselimi mladeniči in deklicami, ki so vsak dan na vrtne prostore prihajali na raj in ples. je bil tudi mlad plemič Avrelij, ki je vedno rad plesal in se kazal veselega, a v srcu je bil žalosten. kajti že več časa je ljubil gospo Donigeno. Sedaj, ko jo je moge' večkrat videti, ga je še bolj očarala njena lepota in začel je upati, da se njen mož, ki je že taiko dolgo na poti.
Kozamurnikovi so kupili tako veliko božično drevo, da se ga zdaj vsa hiša veseli!
ne bo več vrnil, bodisi, da so. ga napadli morski razbojniki, ali ;pa da je vihar razbil njegove ladje. In ko je videl, da tudi Dorigena rada poseda na klopi, od koder se najboljše vidi na prostor, kjer se je mladina kazala v svoji plesni umetnosti, in je mislil, da občuduje baš njega, ki se je v spretnosti odlikoval med drugimi, je sklenil, da ji razodene svojo ljubezen. Ko se je Dorigena nekega večera zakasnila na vrtu in se sama vračala po samotni stezi proti gradu, je mladi plemič pogumno stopil na pot, padel na kolena in razodel presenečeni Dorigeni svojo skrivnost. Povedal ji je, da najbrže zaman pričaka-kuje svojega moža in da jo hoče on prositi za roko, ako se izkaže, da se ne vrne več.
Dorigena ni imela v svojem srcu mesta za nikogar drugega ko za svojega moža. Nikoli ni mislila, da bi mogla poročiti koga drugega, tudi če bi ostala sama na gradu. Toda v svoji žalosti je čutila tudi z drugimi nesrečnimi in namesto. da bi bila takoj odklonila mladega plemiča in mu vzela vsako upanje. da se ji bo smel kdaj približati, je rekla Avreliju:
»Ako odstraniš vse te skale na angleškem pob rež ju, postanem tvoja žena.
Avrelij se je vračal z žalostjo v srcu domov, kajti zavedal se je. da ne bo niikoli mogel izpolniti pogoja, ki mu ga je naložila Dorigena. Zato so tudi prazne vse njegove nade.
Naenkrat se je raznesla vest, da se vrača Arviragus s celim ladjevjem. Ljudje so hiteli na strme skaline in od-daleč pozdravljali vračajočega se viteza in njegove junake. Ko so ladje pristale, se je vršil radosten sprejem in Dorigena je vsa srečna pozdravila svojega moža. Grad se je napolnil z gosti in pojedinam in zabavam ni bilo konca. V tem splošnem veselju se ni nihče zmenil za nesrečnega Avrelija, ki je bil sicer tudi med gosti, a je venomer mislil samo na to, kako bi izpolnil to, kar je zahtevala Dorigena in je v teh svojih mislih prebdel cele noči. da je začel slabeti in hirati. To je opazil njegov brat, ki ni privoščil sreče in slave vitezu Arviragusu in je premišljal, s čim bi mogel zmanjšati srečo in veselje, ki je objelo vso deželo. Spomnil se je, da je ob času. ko je bil še študent v Orleanu. slišal o slavnem čarovniku, ki zrna delati prave čudeže s svojo čudojvorno palico.
Dalje prihodnjič.
Dragi Stanko CopI
Ker sem zvesta čitateljiea »Mladega Jutra«, nisem prezrla Tvojega lepega spisa »Zadnji dom našega kralja«. Nesla sem ga tudi v šolo, da smo ga vsi prebrali. Tako smo Ti hvaležne za te vrstice, ko smo vsaj v duhu s Teboj na Opleneu ob grobu našega nepozabnega vladarja. Prav Ti nam omenjaš venec Bohinjske dece. Naša učiteljica gosp. Levčeva je bila tista, ki je sprožila misel, da poklonimo skromen venec našemu blagcpokojmemu kralju. Kaiko ponosni smo, ko vemo, da je ta skromen izraz naše toge tako blizu Njega, ki smo ga zares ljubili. Kako bi ga tudi ne, saj je prihajal tudi k nam. Poleti proti mraku je zabrnelo, švignil je avto, že
smo vedeli: naš kralj je tu, gre lovit ribe. Zopet drugič dvorni avto, v njem Petrček, Tomislav in Andrej. Kako ponosen je bil vsak, ki se je lahko poba-hal: videl sem kralja in njegove otroke! Sedaj pa vemo, da se poletje zopet vrne, avtomobili bodo zopet brneli, le Njega, ki je bil naš kralj, ne bo k nam več, ah nikdar več! Zato so žalostna naša srca in prosimo Tebe, ki ga lahko vsak dan obiščeš v njegovem poslednjem domu, poikropi ga v našem imenu. Njegovemu nasledniku kralju Petru II. pa kličemo: Prihajaj Ti sedaj v naš Bohinjski raj! Srčno Te pozdravlja
Vojvoda Cvetka, uč. V. razr. v Bohinjski Bistrici.
Venček in sveča na grob
%ral|a Aleksandra I. Uedinifelja
Dragi stric Matic!
Učenci in učenke III. razreda iz Cerkelj pri Kranju so mi poslali lep, spleten venček iz zelenja, Id so ga sami nabrali visoko gori v Kamniških planinah blizu kraljevega lovišča. Z vencem so poslali tudi svečo in me prosili, naj bi jo v njihovem imenu prižgal na kraljevem grobu in položil venec. Svojo dolžnost sem takoj izpolnil, ko sem dobil ovoj s svečo in vencem. 12. t. m. ob treh popoldne sem položil venec na kraljev grob in prižgal poslano svečo. Potlej sem pa še pomolil za plemenito dušo ljubljenega kralja. Tukaj me je našel fotograf, ko ravno prižigam svečo. Pošljem Ti sliko in Te prosim, da jo objaviš, da boido moji tovariši in moje tovarišice iz Cerkelj videli, da sean njihovo prošnjo izpolnil. Otroci bodo gotovo zelo veseli. Tebe in vse Jutroveke prav toplo pozdravljam
Stanko Čop, učenec IIL razr. v Topoli.
Slavo štinc:
Božič
Smrečica, lepo zelena, s zlato nitjo prepletena, spet na mizici stoji!
Malo prej še vsa snežena, je z darovi obložena, da pod težo se šibi . . .

Svečke njene, prej ledene — v vejah njenih zdaj voščene že gore, da vid slepi!
Jaslice pred njo lesene; naj od njih oko ne trene — Dete božje se ro$ . . . Tja pred Njega vsi stopimo in goreče ga prosimo da darov nam podeli!
Veronika:
Grlica in sova
Mraz je, da kar škriplje, cesta je zamrznjena in ledena, polja, travniki, logi in gozdovi odeti z debelo enežno odejo. Sneg se usiplje raz zelenih smrekovih vej, vrtinci se v mrzlem vetru, šelesti ob zvokih kraguljčkov in božičnih zvonov.
Bele zasnežene koče se boječe stiskajo ob visokih rebrih, v njih oknih se svetlikajo razsvetljene jaslice in božične smrečice.
Zvonovi pojo in zvone, da odmeva preko globeli in gričev.
Tam ob cesti v mračnem gozdu se stiskata dve grlici. Mati in hčerka. Obe premrzli in lačni. Nožice eo jima vse otrple in le s težavo se premikata dalje po škripajoči cesti.
s Joj zebe, zebe.. .< joče hčerkica. >Ko bi imela vsaj čeveljčke, vsaj tople nogavičke. In lačna sem lačna. Joj ze-
be, zebe--mama —--mamica
—- — grgu—gr—u—uu—u—<
Mama grlica se skloni k hčerkici, ji obriše a perutničko zamrznjene sol-zice in jo stisne pod svoje peruti.
>Potrpi le še malo« jo tolaži, »potr-
6i dokler prideva do kakšne kočice.
'obili bova topie juhice, ogreli se v zakurjeni prijetni izbi. Lepo nama bo. Obuli bova tople nogavičke, develjce, novo obleko in gledali skozi okence, porisano z ledenimi rožami in cvetjem, gledali v Božji domek, v zimsko zasneženo jutro. Gledali kako se vsiplje sneg raz smrekovih vej, poslušale škripanje sani in zvonklanje kraguljč-kov skozi bele snežne poljano. In zva-novi bodo s hribov in gričev peli in zvonili v božični dan ., .«
»Lepo nama bo lopo« je verjela hčerka.
Hodili sta po dolgi beli cesti, preko mračnih gozdov.
Tam daleč se zasveti drobna lučka. Bližje in bližje jima je. Majhna za«ne-žena kočica je. Skoraj je ni opaziti kraj visokih k tlom klonečih vej. Le
drobni lučki v okencih sta veselo mežikali in izdajali tope) domes. Grlici sta boječe potrkali na duri. >Kdo je?« se je oglasil hreščeči glas
»Medve sva« sta odvrnili grlic; »me-
dve grlici grgu--grr—rr—u—u—•,
mati in hčerka, ubogi, lačni, premrzli popotnici.«
»Kaj hočeta od mene?« je dalje vpra geval glas.
Grlici, mati in hčerka sta pritisnili na kljuko in obstali oa pragu.
O toplo je bilo v tej izbici, toplo.
Tam v kotu je plamen vzplapolaval v vroči pečici, dišeča juha je vrela v velikem loncu, na mizi pa so se hladile dišeče potice in pogače.
Ob peči je sedela v mehkem gugal-niku gospa Sova in pletla tople volnene nogavice.
j>Kaj hočeta tukaj?« se je zadrla in skočila pokonci, da so ji okrogli, na dolgem kljukastem nosu čepeči naočniki zdrknili z nosu. Brž si jih je popravila in se jezno premaknila proti ubožicama. Onidve pa sta stali na pragu in se tresli od mraza. Hčerka je zajokala, mati je pa zaprosila:
>0, usmilite se naju, gospa Sova. Bosi sva in lačni, napol zmrznjeni. Usmilite se in dajte, da se pogrejeva ob peči, usmilite se s koščkom kruha.«
Gospa Sova se je jezno našopirila, dvignila roko in pokazala s prstom na durt:
»Ven potepinki predrzni! Uhu—u— U— ven, da vaju ne vidim. Kaj je meni mar vajine lakote in mraza! Uhu— u—u— Kdo se je mene usmilil, ko sem se prikazala podnevi venkaj. Kdo? Uhu—u—u— Zagnale ste se vame in me trgale, izkljuvati ste mi hotele moje bolne, podnevi slabe oči. Uhu—uhu —u—u— in zdaj naj vama to z dobrim povrnem? Seveda! Ven, ven iz moje koče, ven potepinke beraške! Uhu— u—u.—
Grlici sta se stiskali in milo prosili toda vse zaman. Za njima so se zaprle duri tople izbice in ostali sta v mrzli zimski noči, lačni, trudni.
Ledene sveče so visele raz zasneže no vejevje in se svetlikale kot brušeni kristali v bledi mesečini, svetlikale se na božičnih smrekah ...
Ko je jutranje solnce pogledalo izza visokih snežnikov, ko je pogledalo skozi špranje obeljenega smrečja je našlo grlici, mater in hčerko zamrznjeni na poti, stiskajoči ee drugo k drugi, trdi nepremični.
Sneg se je usul in ju zamedel, zvonovi pa so peli dalje v božično vstajajoče jutro.
Ko se je rodil Kristus
Ko se je tisto blaženo noč v siromašnem betlehemskem hlevcu rodil Kristus, so vsi angeli zapustili nebo ter splavali na zemljo, da počaste rojstvo Sinu božjega V nebesih so ostali samo mali angelčki, tisti, ki so bili preslabi, da bi nastopili in preleteli tako dolgo pot!
Seveda so bili angelčki žalostni, ker so morali ostati doma Ker pa so hoteli vsekakor delovati pri proslavi novorojenega Kralja, so začeli trgati nebeškim rožicam cvetove ter jih metati na zemljo.
Po vsem svetu pa je tedaj gospodovala huda zima in cvetovi nebeških rož so med potoma zmrznili in padali v obliki snega na trda zemeljska tla.
Od tistihdob padajo na zemljo zamrznjeni nebeški cvetovi vsako zimo, vse to pa v počeščenje rojstva Gospodovega.
Danilo Gorinšek:
Smreka
Na pomlad, ko Bog daruje v izobilju so In ca. cvetja in poleti, ko pred solncem v senci iščemo zavetja — smreka je zelena
Na jesen, ko burja brije, listi vsi orumenijo in po zimi, ko vse veje gole v mrzli zrak štrlijo smreka je zelena.
Bilo leto. bila zima, vselej smreka je zelena; da nam prav tako bi v sreči, kakor v tugi bila duša z Vesno prepojena!
Manica:
Bodimo usmiljeni
Bil je nekoč silno bogat trgovec, ki je bil sicer pošten človek, le do revcžev ni imel usmiljenja, češ: vsakdo naj bi delal in se trudil kakor jaz, pa bi imeli vsi zadosti. Zaman ga je skušal časih ta in oni prijatelj preveriti, da je njegovo mnenje zmotno, ker marsikdo ni sam kriv svojega uboštva nego nanesejo tako gotove prilike in okoliščine, ali kakor pravimo na kratko: »Usojeno mu je!« Če se kdo že v bogastvu rodi, je seveda drugače. Tako se pa čuje le poredko, da bi siromak zabogatel. Pač pa se češče zgodi, da pride bogatin na be-raško palico.
Na take in podobne opazke svojih prijateljev je bogati trgovec nevoljno zmajal z glavo ter poudarjal, da kdor že nekaj ima, ta, če je količkaj priden, ne more priti ob premoženje.
Prigodilo se je pa, da je ta trgovec nekoč odšel na potovanje v daljne tuje kraje. Mnogo lepega je videl in mnogo zanimivega čul. Nekega popoldne sedi v prekrasnem velikomestnem parku in se zabava s tem, da opazuje mimoidoče.
Kar stopi k njemu piosjak in ga prosi vbogajme.
»Kaj pa ste počeli v mladosti, da mo-rtte zdaj beračiti,« ga želo neprijazno vpraša trgovec.
»Vladal sem« odgovori na kratko prosjak.
»Vladal — kaj se to pravi?«
»Ne morem povedati drugače, gospod moj. Bil sem vladar zelo bogate dežele in vsega, slave in denarja sem imel v izobilju. Pa sta udarila name dva sosednja vladarja z močno vojsko, pobila mi ljudi, vzela deželo in vse imetje. Se po življenju sta mi stregia, toda tisto sem jima unesel, preoblečen v bornega pastirja. Na svojem begu ?em padel v neko skalno jamo in se tako potolkel, da so mi pozneje odrezali nogo. Zdaj pa beračim Tako je, gospod moj!«
Trgovca izpoved starega prosjaka silno pretrese. Pa začne misliti: »Če še celo vladar pride na beraško palico, koliko prej in lažje se to lahko pripeti meni . . .!«
Seže v žep, bogato obdari berača ter postane odslej ves usmiljen in radodaren do ubožcev.
Vrtiljak
Tudi zimski čas ima svoje veselje za mladino. Eni se smučajo, drugi se sankajo itd. Jaz pa vem še za zabavno reč, namreč za vrtiljak na snegu. Prav lahko si ga postavite na dvorišču in videli boste, koliko veselja bo z njim.
Nanosite si precejšen, do 1 m visok kup snega, katerega z deščico stolčite, da bo sneg stisnjen in kup res trden. Potem si poiščite desko, tako močno, da bo lahko nosila težo dveh mladih korenjakov. V sredini deske zavrtajte luknjo, katero razširite s tem, da jo izžgete z žarečim železom. Luknja naj ima približno 3 cm premera. Nato položite desko na kup snega, skozi luknjo pa za-bijte v sneg primerno debelo palico, n. pr. ročaj stare metle.
Vrtiljak je gotov. Dvojica lahko sede na oba konca deske, eden pa bolj pri sredini goni vrtiljak, če se bo vrtiljak vrtel, lahko neprevidnež odleti v sneg; pa to nič ne škodi, saj je sneg mehak!
Razdelitev nagrad
pridnim Jutrovčkom
Prvo nagrado, Langerjevo povest »Pes II. čete«, dobi: Uletova Iva, učenka II. razr. mešč. šole v Mariboru, Stritarjeva 35.
Ostalih deset spodaj navedenih nagrajencev dobi lepo, z mnogimi slikami okrašeno knjigo iz »Mladinske knjižnice Jutra«:
Kremžarjeva Olga, uč. II. razr. mešč. šole v Dolnji Lendavi, Štibler Mirko, dijak I. razr. klas. gimn. v Mariboru, Glavni trg 19, Deržaj Boris, dijak II. razr. real. gimn. v Ljubljani, Streicherjeva Milica, uč. I. razr. mešč. šole v Št. Lenartu v SI. gor., Gorenc Ana, Anton in France, učenci osnovne šole, Kamnje 17, p.
Št. Rupert pri Mokronogu, ; Učenke in učenci slovenskega razreda v Mozlju, srez Kočevje, Puklova Malčka, uč. IV. razr. v Vojniku pri Celju, Korenjak Jakec, uč. III. b razr. v Mozirju, Pilih Dušan, uč. IV. razr. v Dobu pri Domžalah, Bonda Dušan, uč. I. razr. drž. real. gimn. v Ljubljani, Krakovski nasip 10.
Manica:
Jeiuščkova hvaležnost
Na predvečer rojstva Gospodovega sta Marija in Jožef po betlehemskih ulicah zaman prosila prenočišča. Nihče izmed ljudi se ju ni hotel usmiliti, da bi jima nudil, če tudi trdo, pa vsaj toplo posteljo. Tako sta bila sveta človeka pri-morana, zateči se v siromašen hlev, kjer sta potem prenočila.
In v tem ubogem hlevu se je o polnoči rodil Kristus.
V tistem svečanem in pomenljivem trenutku je bedna živinica pokazala, da ima za pravkar rojenega Odrešenika mnogo več srca kakor ljudje. Ovce in kravice so se strnile okrog jaselc, da obvarujejo Novorojenčka prepiha, najbolj požrtvovalen je bil pa sivi osliček, ki je do ranega jutra neprestano dihal v Jezuščka in ga grel s svojo sapo.
Na to uslugo starega oslička Gospod še v poznejših letih ni pozabil. In do-čim je bornega sivca že od nekdaj zaničeval ves hudobni svet, ga je Odreše-nik vseskozi ohranil v blagem spominu, kar je posebno lepo dokazal v tisti slovesni uri, ko se je, češčen od tisočglave množice, bližal Jeruzalemu. Za to triumfalno pot so mu razni imenitniki ponujali iskre konjiče in krasne vozove, toda Kristus se je rajši poslužil neznatnega osla in jezdil na njem svojo najsloves-nejšo pot. S tem je Odrešenik najlepše dokazal hvaležnost do bedne živali, nam je pa dal zgled, da moramo biti hvaležni za vsako uslugo, za vsak najmanjši dar, pa naj pride od kogarkoli
Križanka »Zvezda«;
Vodoravno: 2. otrok, 7. krog dni, 8.
jadranski otok, 9. ljudje istega jezika.


Navpično: 1. seznam praznikov, 3. skrajni v morje segajoč del celine, 4. rav-nalka življenja, 5. kraj Boga, 6. števnik, 9. nikalnica, 10. pritrdilnica.
Mihec telefonira v nebesa
m/
	
	
»Halo, halo! Tukaj Mihec! Ali je sveti Peter tam? Prosim te, ljubi sveti Peter, pošlji nam dober sneg! Jezušček mi je prinesel smučke, in zdaj bi jih rad preizkusil!«
Berite Langerjevo povest »PES IL ČETE«. — Dobite Jo v Tiskovni zadrugi In vsaki drugi knjigami.
Listnica uredništva
VSEM JUTROVCKOM želi stric Matic prav vesele in srečne božične praznike !	g
Prepozno smo prejeli pisma tehle Ju-trovekov: Tonček Coklin, uč. L razr. I. drž. real. gimn. v Ljubljani; Alb. Kranjc, uč. V. razr. v Studencih pri Mariboru; Zorko Pavlin, uč. I. razr. v Celju; Sta-mač Dragotin, uč. I. razr. drž. real. gimn. v Ljubljani; Anton Križan, uč. HI. razr. drž. real. gimn. v Celju; Keržan Roman, uč. IV. razr. na Vrtači v Ljubljani; Skrk Gracijan, uč. IV. razr. v Ljubljani; Jože Gorjup, uč. VI. razr. v Kostanjevici, Lu-kec Milena, uč. VI. razr. v Vevčah pri Ljubljani; Milan Vatovec, dijak na Rakeku; Kerin Angela, uč. III. razr. mešč. šole v Krškem; Irena Vukan, uč. II. razr. drž. mešč. šole v Doljni Lendavi; Danica Pavlin, uč. HI. razr. v Celju; Smrkolj Ivica, uč. n. razr. v Mozirju; Stojana Zrimšek, uč. III. razr. v Ribnici; Rudolf Bunc, uč. II. razr. gimn. v Mariboru; Rakovec Ladislav v Mariboru; Metod Lamovšek, uč. Hom 57 p. št. Rupert pri Mokronogu; Zakonjšek Hedvika ,uč. IV. razr. v Trbovljah; Aškerc Štefanija, uč. Hi. razr. v Trbovljah, Kamtič Sonja, uč. V. razr. pri Uršulinkah v Ljubljani; Sil-vica Grasseli, uč. ni. razr. v Sv. Juriju ob ju! žel.
Deržaj Boris, dijak II. razr. real. gimn. v Ljubljani: Knjige ti nismo poslali po pošti, ker ne vemo tvojega natančnega naslova. Dvigni jo v upravi »Jutra« Knafljeva ul. 5 priti, desno pri gospodu upravniku Bercetu!
POZOR JUTROVČKI! Prihodnja številka »Mladega Jutra« izide v nedeljo 30. t. m.
Lačen ptiček prosi
Ko boste v topli sobi veseli praznovali božične praznike in se gostili s sladkimi poticami — nikar ne pozabite na