282 Potni listi. III. Preljubi moj! Iz solčavskih planin. Glej me med visokimi planinami — v slovenski Švajci. Ko stopim v to prijetno dolino, mi pridejo Jean Paulove besede na misel: „In diesen Gegenden ist alles stili, wie in erhabenen Menscheu". Potoval sem skoz prijetno saviosko dolino in sicer skoz vesi: Leveč,Pletrovšče v Za vec. V Pletrovščah je prekrasna cerkev D. M. lepo okin-čana in ima narimcnitniše orgle na Sljvenskem. Pridi enkrat sem v to cerkvo iu nadahnila Te bode goreča pobož-nost; pozabil bodeš muke in težave sveta. V Z a v c i najdeš, kar bi si ne bil mislil, že dosti „comforta". Zavčani imajo kavarnico, biljard, igrajo celo v časih nemšk teater, čeravno so čisti Slovenci. Tako pohlevna slovenščina še zmiraj ne sme pri oni mizi jesti, pri kteri košata nemščina. Vendar tudi v Žavci ima slovenščina svoje verle prijatelje. Ti ves, ljubček moj, da „tourist" poveršno piše, in se ne spuša v globoke pretresovanja učenih reči, ali vendar, ker je starinoslovje moja nesrečna „pasioaa, naj ti priobčim, da sem na severni strani farne žavske cerkve vidil kamnato žensko podobo prav koštravo in kerkasto. Iz Zavca se pride k sv. Petru. Tu sem Ti našel Tebi dobro zoanega sošolca, kteri je po doveršenih juridiških študijah domu šel, in sadaj sluje daleč okrog za narizverstnej-šega - kuharja. „De gustibus non est disputandum" — al veruj mi, v nobenem hotelu parižkem ne bodeš tako dobro obedoval, kakor pri „Saulua šenpeterskem. V Mozirji sem našel verlega prijatelja najnega sošolca farmeštra Ignacija Orožena, »pisatelja celjske kronike, in v njegovi družbi in v družbi njegovih bratov sem se podal v Solčavo. Prekrasna je gornjosavinska dolina. Na prijetnem griča stoji lepi frančiškanski samostan Na žare t. Na desni strani Rečica, v kteri je dosti let živel znani slovenski pevec farm. Lip o Id. Njegov vnuk v Mozirji ima debel rokopis Lipol-dovih pesem. Prebral sem nekoliko listov, in veruj mi, mar-siktera bi zaslužila pogledati beli svet. Naj Lip o Id o v i m pesmam služijo „Novice" in ^Drobtinice" za oglasnice! Veje v teh pesmah zdrav duh in večidel imajo značaj, da ga prav poznamljam z nemško besedo „naturwuchsigu. Nekterim ne manjka tudi estetične vrednosti. Ker so moje noge preslabe za visoke planine bile. se nisem podal na ojstro Desko in stermoglado Ojstrico, ampak sem pustil to veselje svojim spremljevavcem. Do Lubna smo se peljali. Lubno stoji med samimi lubi (bregi); odtod ime; je lep pa tudi drag terg. Plačati sem mogel za eno posterv toliko, kolikor v Beču v Mača- 283 kerhofu — 20 kr. srebra. Oj Lubničani! to je prenagel — Fortschrkt. Vi, kteri v Luboici posterve lovite, kakor mi dragi pesek kraj naših potokov — si dajate za posterv 20 kr. plačati! — o ti nadloga ti! Toliko falejše so bile v La-čah. Luče prijetna ved z lepo farno cerkvo stoji na laki (vvassriger AViesengrund), odtod njeno ime. Daleko poznana gostoljubnost lačkega g. farmeštra je storila, da smo na Lu-boo celo pozabili. V Lučah sem prenočil. Moji tovarši pašo šli na planino h kmeta Planinšeka, in sadaj naj sledi, kaj so mi oni od svoje gorske poti povedali. Kdor hoče ua Ojstrico, mora v Lucah si vzeti voditelja. Lovec Kras o v ec je izveden in zvest voditelj. Pri Planinšeku lehko se prenočuje. Ta prostodušni planinski kmet dobro oskerbi svoje goste, in ima dve snažni postelji za gorske potnike. Drugi dan zgodaj se gre daiej naprej na goro Desko, s ktere se pride k jasnemu jezerčku, najmanje sto stopinj dolgemu in 50 stopinj širokemu. Res čudna reč na tako visoki planini najti jezerce! Od ondod se gre na Korošco — prijetno goro in iz te se gre na veličanako Ojstrico. Ojstrica je 8000 šolnjev visoka ojstra gora, ktera ima samo na narvišjem hriba do naj večega 6 sežnjev planjave. Vidi se z verhunca bela Ljubljana, veličanski Veliki zvon (^Veliki GlocknerJ, vendar ne plača izgled iz te gore težavnega truda in mnogih nevaršin. Najni prijatelj farm. Orožen je ravno opoldne stal na najvišjem verhuncu. Imenitno je cvetličje (flora) teh planio. Prinesel je prijatel O. seboj lepo dišeče mahe (Moose) in cvetlice, za ktere vse je voditelj Krasovec vedel slovenske izraze. Še le zvečer ob šestih so prišli naši potniki v Solčavo. Jaz sem drugi dan šel peš skoz nevarno „Iglo" v Solčavo. Pet etopioj od „lglea sem srečal dva gradčka profesorja: dr. Weinholda in Ilvvofa. Weinholda poznaš iz njegovih bukev: „Nordisches Frauenleben4' in družili s*a-rinoslovskih člankov v raznih časopisih. Je to mlad človek prav prijaznega obličja, rojen Nemec iz Slezkega. Ilwof je Gradčan, in kakor ti je znano — moj nasprotnik „in rebus literariis" — vendar Hva se prijazno pozdraviia po starem načelu: „Amici personae, etiamsi iuimici causae." Zal mi je bilo, da nismo mogli dalje vkupej ostati. Kakošna je ^Ijsrla" in pot skoz njo — najmre skozi dve visoko moleči pečini nad globokim brezdnom, v kterem Savi na teče, — si že bral v Seidelnovih in Weidmanovih potopisnih knigah. Ad vocem Weidm ann. Ta znani „tourist", pensioniran „Hof6chauspieleru je prebivavcem tukajšnim hudo krivico storil, pisavši o njih, da so to: „rauberuches Volk.a Nisem ti našel prijaznisih in krotkejših ljudi, kakor bo prebivavci teh planin. Že od zdaleč vsakega nagovorijo, in mu povedajo, kje naj gre, ali odkod da je, in ne samo na čednem obličji, te-moč tudi po mehkem jeziku lehko spoznaš krotko dušo njihovo. V Solčavi je farna cerkev, in za farmeštra služijo tukaj za svoje gostotjubnosti voljo daleč po svetu znani gosp. Jane, rojen Studenčan iz Dolenskega. Ne najdem besed, e kterimi bi popisal njihovo ljubeznivost, vsake list spomenara pohvaluje z vso pravico njihovo prijazno obnašanje v latinskem, greškem, nemškem, angležkem, francozkem, talijanskem in slovenskem jezika. Spomenar za obiskovavce je osnoval nekdanji celjski gimnaz. prefekt H. Dorfmann in ga odperl z gerškimi in nemškimi distikami. Našel sem tudi slovenske verstice in sicer pervi, kteri je v ta spomenar slovenske verstice napisal, so naš preslavni rojak Anton Martin Slomšek, : kteri so, ko špiritual celovškega semenišča pervokrat obiskali to tesno divjo-romantiško dolino. Naj še Ti povem nekoliko imen gor solčavskih. Nar-imenitniše so: Škarje, Deska, Ojstrica, Ded, Baba, Rimka ali Rinka, Divica, Aušava. Po Aušavi seje nekoliko dni prej medved skital in oven poceptal. Jaz nisem ga vidil, kakor tuJi ne belk (belka Schneehuhn), ktere v teh planinah se nahajajo. Ne daleč od L u č sem vidil precej globoko špiljo (Grot-te) ali )3parooa kakor ljudi tukaj takšno votlino imenujejo. V logarovem dolu izvira S a vi na tako močna, da ne daleč proč že žene mlia. V tem dolu je tudi kisla voda ali šola tina, zato nemško ime wSulzbacha. Po slovenskem bi mogli pisati Solča ali Solčava, ker kisli vodi pravimo Solat in a. Ljudstvo imenuje po nemškem kraji ta kraj: Zouca, Zouebah, Zoucbaške planine. Od težavnega pota truden nemorem Ti več kaj pisati. Bodi s ti m zadovoljen. Drugikrat več. Z Bogom. Ves Tvoj Vitomar.