Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertži (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. -pred. (casella post.) Trst 431.Poštnič.r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna št. 30 lir.— naročnina: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600-polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 248 TRST, ČETRTEK 16. APRILA 1959, GORICA LET. Vll|. PO ODLOČITVI KANCLERJA ADENAUERJA Gre za konec hladne vojne in pomirienie v svetu Nasprotja med Nemčijo in Veliko Britanijo - Kot da ni bilo dveh od Nemcev izzvanih svetovnih vojn Nepričakovani sklep Konrada Adenauerja, da stopi iz vlade ter se julija da izvolili za predsednika republike, je še zmerom predmet živahnih razprav v mednarodni javnosti. Vsi se namreč sprašujejo, kakšne posledice utegne imeti Adenauerjev korak za bodočo nemško in svetovno politiko. Ker stoji po ustavnih načelih vseh demokratičnih dežel državni poglavar nad strankami ter mora biti do vseh pravičen in nepristranski, so ljudje menili, da se Adenauer dejansko umika iz politične borbe. K temu da ga je nagnil spor, v katerega je zašel z Angleži in deloma tudi z Amerikan-ci v vprašanju, kako naj zavezniki postopajo z boljševiki pri pogajanjih, ki se pričnejo 11. maja v Švici. Angleži očitajo Adenauerju, da vidi pred seboj v prvi vrsti koristi Nemčije in da premalo upošteva potrebe drugih narodov. Njegova nepopustljivost in trma utegneta onemogočiti sleherni, četudi začasni sporazum s Sovjetsko Rusijo in ovekovečiti nevarno politično in vojaško napetost v svetu. Tisk Velike Britanije že mesece kritizira Adenauerja in kliče pri tem Nemcem v spomin, kaj so vse uganjali za časa zadnje vojne. Ker so z njegovo zunanjo politiko postali nezadovoljni tudi številni člani njegove lastne stranke, je Adenauer sklenil se umakniti. Tako je pisalo svetovno časopisje ter naznanjalo, da se začenja novo poglavje v zgodovini povojne Nemčije. Novi možje bodo prožnejši in računali z dejanskimi razmerami v Evropi in drugod. »NITI VEJICE NE SPREMENIMO« Medtem je pa imel Adenauer govor po radiu, v katerem je dal razumeti, da mu niti na misel ne hodi, da bi se umaknil iz borbe. Politika Nemčije, je dejal, ostane nespremenjena, iz svojega programa ne bomo črtali niti vejice. In to ne le za prihodnjih pet mesecev, dokler ostane on kancler, temveč tudi v bodočih letih. Kako misli Adenauer svoj načrt izpeljati, če bo zavzemal le častni položaj držav-nega poglavarja? Saj sc ni sedanji predsednik republike Heuss nikdar mešal v politiko vlade, prepuščajoč Adenauerju, naj vodi državo po svoji pameti in vesti. To je bilo mogoče, pripominjajo opazovalci, le zavoljo tega, ker sta bila Heuss in Adenauer prijatelja ter istega političnega mišljenja. Popolnoma drugačen pa utegne postati položaj, ko postane državni poglavar odločni in bojeviti Adenauer. On se bo znal do kraja in temeljito poslužiti vseh pra- vic, ki jih nudi ustava predsedniku republike: predsednik predlaga kanclerja in sme razpustiti parlament, ako ta kandidata odbije ter ne izvoli drugega moža s kvalificirano večino. Predsednik imenuje ministre, višje sodnike, uradnike in častnike, potrjuje zakone in odobrava mednarodne pogodbe. če Adenauer ne bo soglašal s- tem ali onim zunanjepolitičnim dogovorm, bo enostavno odbil podpis ter s tem povzročil največje težave vladi in zaveznikom. Vse je odvisno od bodočega kanclerja. Ako bo ta Adenauerjev človek, pojde vse gladko, sicer nastanejo velike homatije v notranji in zunanji politiki. Jasno je, da se Adenauer sedaj trudi, da določi sebi naslednika, ki mu bo poslušen, če v tem uspe, se bo njegova oblast le povečala in nemška politika se niti za pičico ne bo spremenila. V ČEM JE SPOR Z ANGLEŽI Da bo po Adenauerjevem izstopu iz vlade ostalo vse pri starem, danes najbolj vznemirja Angleže, ki so glede nekaterih važnih točk v sporu z Nemčijo. Adenauer zahteva na priliko, naj bodo sleherna pogajanja z Rusi tesno povezana z vprašanjem državne združitve Nemcev, če Rusi v tem ne popuste, nima smisla se z njimi sploh pogajati. 1 Angleži so pa prepričani, da je združitev Nemčije v eno demokratično državo danes neizvedljiva, pa naj bo Adenauerjeva zahteva moralno še tako upravičena. Kdo naj primora Ruse, da sprejmejo predlog, naj se združitev vzhodne in zapadne Nemčije izvrši s splošnim ljudskim glasovanjem? Nihče! To bi bilo dosegljivo samo s silo, kar bi pomenilo novo, in sicer atomsko vojno, ki je noben narod na svetu ne želi. Nemci naj se zadovolje, pravijo v Londonu, s tem, da se združenje nemškega naroda izvede postopoma. Že to bi bil velik napredek, če bi se zapadna in vzhodna Nemčija za sedaj zedinili v skupno zvezno državo z dvema ločenima vladama in parlamentoma. Tako rešitev bi Rusija sprejela, toda Adenauer predlog odločno odklanja. On niti obstanka vzhodnonemške države ne priznava in zahteva isto od zaveznikov, četudi je vsakomur vidno, da ima komunistična Nemčija lastno vlado, lastno vojsko in lastne diplomatske predstavnike v inozemstvu, da potemtakem obstaja. Kako more trezen politik to stvarnost tajiti? Adenauer je šel tako daleč, da je pred kratkim odbil celo razgovor s predsednikom vzhodnonemške vlade Grotewohlom. Vabilo je brez odgovora vrgel v koš. Delna razorožitev v Evropi Nasprotje z Angleži se je pojavilo nadalje tudi zastran naslednjega. V Londonu so pripravljeni v toliko popustiti Moskvi, da sprejemajo misel, naj se ustvari v Evropi med Sovjetsko zvezo in ozemljem zapad-njakov posebno področje držav, na katerem bodo. oborožene silo omejene in pod stalnim nadzorstvom. To je po angleškem mnenju koristno, da popusti napetost med sovražnima taboroma ter nastane ugodno ozračje za kasnejše splošno razoroževanje. Sličen načrt je zagovarjal pred leti tudi angleški zunanji minister Eden, ko je v imenu Velike Britanije predlagal, naj se osnuje v Evropi vmesni pas vojaško nevtralnih držav. Podobno zamisel brani poljski zunanji minister Rapacki. Po njegovem osnutku naj bi nevtralno področje obsegalo vzhodno in zapadno Nemčijo, Poljsko, Češkoslovaško in morda še katero drugo deželo. Vse take predloge pa Adenauer z vso odločnostjo odbija. On zavrača'ne le vojaško nevtralnost Nemčije, marveč mu je zoprna že sama misel, da bi kdo Nemcem omejeval pravico se oborožiti tako, kot se zdi njim primerno in potrebno. Njihov obrambni minister Strauss se ravnokar mudi v Ameriki, da bi tam dobil za nemško vojsko tudi atomsko orožje. GENERAL NORSTAD IN MARŠAL MONTGOMERY Zapadna Nemčija zahteva z drugimi besedami popolno enakopravnost z vsemi ostalimi državami tako v političnem kot v vojaškem pogledu. Istega mišljenja je vrhovni poveljnik atlantskih oboroženih sil ameriški general Norstad. Pred angleško televizijo je izjavil, da bi vsaka, četudi delna razorožitev v Evropi ogrožala varnost za-pada. Zavezniki morajo imeti trenutno le eno na umu: da čimprej povečajo število divizij v Evropi od 21 na 30 ter jih tako dobro opremijo, da bi se mogle uspešno upreti 120 divizijam, s katerimi razpolaga Sovjetska zveza. Pri tem poslu je sodelovanje Nemcev nujno potrebno. S svojim govorom je general Norstad zadal udarec Mac Millanu, ki se je bil ravno vrnil z razgovorov v Moskvi. Koča Popovič o Zunanji minister Popovič je v ponedeljek govoril v parlamentu med drugim o Slovencih pod Italijo in Avstrijo. Odnošaji med Jugoslavijo in Italijo, je dejal, se zlasti na gospodarskem področju zadnje čase zelo boljšajo. Med deželami, kamor izvažajo Jugoslovani svoje blago, stoji Italija na prvem mestu, medtem ko stoji na drugem med državami, v katerih Jugoslavija kupuje svoje potrebščine. Ravno tako ugodno vpliva posebno na krajevno prebivalstvo mali blagovni in osebni promet, ki se razvija v obmejnem pasu. Prijateljsko razmerje bi utegnili kvariti le dve stvari: najprej odstrelišča za atomske bombe, ki jih sosedna Italija namerava zgraditi na svojem ozemlju, in položaj slovenske manjšine v republiki. Mešani ju-goslovansko-italijanski odbor si sicer prizadeva zadovoljivo rešiti vprašanje obeh manjšin in je tudi nekaj že dosegel, vendar nekatere zadeve so še zmerom neurejene. Tako na priliko uporaba slovenščine v uradih, o čemer se pa nadaljujejo razgovori. Najhujše od vsega pa je sodna obravnava v Florenci proti Beneškim Slovencem, ki je izzvala v vsej jugoslovanski javnosti in tudi v inozemstvu upravičeno nevoljo. Vendar obstoje neki znaki, da to spoznava tudi italijanska vlada in da bo v kratkem odstranila zadevo »z dnevnega reda«. Koroški Slovenci Zatem je Popovič razložil stališče jugoslovanske vlade v vprašanju koroških Slovencev. Zadnja dva zakona o šolstvu in rabi slovenščine na sodnijah, ki ju je pred kratkim sprejel dunajski parlament, je označil za dejanje, s katerim je Avstrija očitno prekršila 7. člen mirovne pogodbe, ker je z njim zmanjšala pravice, ki so jih Slovenci že uživali ali so jim v pogodbi obljubljene in zajamčene. To je Avstrija naredila na lastno pest, ne da bi se skušala sporazumeti z Jugoslavijo ter upoštevala njene koristi. Iz tega razloga meni Jugoslavija, da je vprašanje sloven- »ITALIJANSKA DEMOKRATSKA STRANKA« V nedeljo sta voditelja obeh monarhističnih strank Lauro in Covelli podpisala dogovor, po katerem sta se njuni organizaciji združili pod imenom Italijanska demokratska stranka. Iz naslova so črtali besedo »monarhistična«, češ da zveni protiustavno, ker smo pač v republiki. Združeni monarhisti imajo 24 poslancev in 7 senatorjev in podpirajo Segnijevo vlado. Združitev mnogi pozdravljajo kot koristno, ker bo sedaj Italija imela eno stranko manj, kar ublažuje pretirano politično razcepljenost, na kateri boluje država. —o— ROMANJE V ŠVICO Tržaški in goriški slovenski verniki pri-rede letos skupno romanje k znanemu švicarskemu Marijinemu svetišču v Einsiedel-nu. Odpotovali bodo iz Trsta 24. julija ter se vrnili 27. julija. Kdor namerava na božjo pot, se mora vpisati do 25. aprila pri domačem župniku. Stroški znašajo 13.500 lir. naših manjšinah ske in hrvatske manjšine v Avstriji še nerešeno, kar z drugimi besedami pomeni, da namerava borbo za naše brate v Avstriji — nadaljevati. Zadeva bo po našem prišla skoro gotovo pred razsodišče velesil in mednarodne javnosti. Popovič je naglasil, da je Jugoslavija vselej voljna se sporazumeti, toda to je bilo doslej nemogoče, ker Avstrija ni pokazala »potrebne dobre volje«. Ugotoviti je treba, da je vprašanje naših manjšin vsekakor že temeljito skvarilo odnose med sosednima državama, kar je ponovni dokaz, kako neozdravljivi nemški nacionalistični zagrizenci so Avstrijci vseh strank in barv. Isti ljudje, ki manjšine v svoji državi zatirajo, se seveda s svetim navdušenjem obenem bore za svojo manjšino v Južnem Tirolu. Kolika nedoslednost in pokvarjenost- _ 0 — PREBIVALSTVO ITALIJE Statistični zavod v Rimu je izdal dokončne številke, koliko je prebivalcev v Italiji. Običajno se šteje, da gremo proti petdesetim milijonom. Natančne številke ob koncu januarja pa so: 48 milijonov 912 tisoč. Vsako leto je 300.000 državljanov več. Važen o dl o Zbor kardinalov, članov kongregacije Sv. Oficija, katerega naloga je, da bdi nad čistostjo katoliškega nauka in katoliške morale, je objavil odlok, ki je zbudil velikansko pozornost v Italiji in inozemstvu. V njem so začrtane smernice, katerih naj bi se verniki držali, ko se imajo odločiti, za katero stranko naj pri volitvah glasujejo. Odlok odreja, da »katoličanom ni dovoljeno glasovati za tiste stranke in kandidate, ki se družijo s komunisti ter jih s svojim delovanjem dejansko podpirajo, čeprav ne izpovedujejo načel, nasprotnih katoliškemu nauku, ali se celo označujejo za krščanske«. Povod za odlok so dale razmere na Siciliji, kjer se je poslanec Milazzo odtrgal od Kršč. demokracije, ustanovil lastno krščan-sko-socialno stranko ter s podporo skrajne levice in desnice, se pravi komunistov, nen-nijevcev, monarhistov in fašistov, prišel do večine v deželnem zboru. Ker drži obenem v rokah ves ustroj deželne vlade, se njegovo gibanje močno širi in zato ni izključeno, da bo v bližajočih se deželnozborskih volitvah porazil Kršč. demokracijo in zavladal na Siciliji. Daljnosežna prepoved Proti političnemu razkolu v vrstah katoličanov so že prej nastopili sicilijanski škofje in obsodili Milazza, ki se pa zaradi tega ni dal motiti v svojem delovanju. Naposled je kardinal iz Palerma Ruffini dosegel, da je Sv. Oficij izdal odlok, s katerim je vernikom prepovedano glasovati za Milazzovo stranko in njene kandidate. Ker sodelujejo na Siciliji s komunisti tudi socialisti, fašisti in monarhisti, bi po besedilu odloka verniki tudi za te stranke ne smeli glasovati, čeprav je na primer med monarhisti mnogo gorečih katoličanov. Posledice bi pa utegnile biti še daljnosežnejše. FOSTER DULLES JE ODSTOPIL Iz Amerike je prišla vest, da je Eisenhower z ginjenim glasom oznanil časnikarjem odstop zunanjega ministra Dullesa. Najožji Ei-senhowerjev sodelavec se je umaknil iz politične borbe iz zgolj zdravstvenih razlogov. Zdravniki so mu namreč že pred meseci ugotovili raka v črevesju. Vzeli so ga pod žarke in zdelo se je, da so širjenje bolezni začasno ustavili. V nedeljo je pa Dulles moral nujno spet v bolnišnico, ker so ga nenadoma prejele hude bolečine. Preiskava je dognala, da se je rak medtem pojavil tudi v vretencu spodnjega vratu. Dulles zgublja dan za dnem na teži in njegove moči tako pojemajo, da ne bo mogel več nositi ogromnega bremena, ki ga nalaga vodstvo zunanje politike. Mož je zapisan smrti. Tega se pa Dulles, kakor je sam rekel, prav nič ne plaši. Kot veren kristjan gleda mirno in pogumno smrti v oči. Do poslednjega diha hoče delati za svoj narod, kar mu je Eisenhower omogočil s tem, da ga je imenoval za svojega svetovalca. Dullesova hladnokrvna hrabrost vzbuja občudovanje v Ameriki in po svetu. : Sv. Oficija Glasilo Kat. Akcije II Ouotidiano piše, da »bi mogli biti izobčeni tudi zagovorniki morebitnega zavezništva s (Nennijevo) socialistično stranko«. Besede merijo očitno na Fanfanija in sploh na levičarske struje v Kršč. demokraciji. Isti dnevnik je pred dnevi pisal, da se odlok Sv. Oficija nanaša obenem na položaj v Dolini Aoste. Francoska manjšina Politično vodstvo ondotnih Francozov je v rokah katoličanov, zdruzenih v Aaostanski zvezi (Union Valdotaine), ki je spočetka v deželnem zboru skupno nastopala z demokristjani, a se pozneje ravno tako kot Južni Tirolci z njimi sprla ter bila zastran tega izrinjena iz vlade. Ker se je Francozom zdelo za malo, da so prišli v lastni deželi ob vso oblast, so se pri naslednjih volitvah združili z opozicijo, sprejeli pomoč vsakogar, torej tudi komunistov in nennijevcev, tako da so spet zavladali v svoji domačiji. Kakšne bi bile posledice, če bi se odlok Sv. Oficija primenil v Dolini Aoste tako, kot zahteva II Ouotidiano? Pripadnikom manjšine bi bilo prepovedano glasovati za edino narodno in katoliško svojo politično organizacijo. Vse je, razume se, odvisno od tega, kako • se bo odlok tolmačil in dejansko izvajal. Nastane na primer vprašanje, kaj se pravi »se družiti« s komunisti in jih »podpirati«. Razčistiti je treba tudi, kdo koga podpira: francoska manjšina komuniste ali komunisti manjšino? In kdo naj o tem odloča? Mogla bi samo sv. stolica ali pa krajevni škof, kar seve ni postranskega, temveč čestokrat bistvenega pomena. Odlok je sprožil, kot vidimo, celo vrsto vprašanj, katera v podrobnostih niso razčiščena. Zato moramo pričakovati v Italiji in drugod še žive razprave o najnovejših političnih navodilih Sv. Oficija. Gre za konec hladne vojne in pomirjenje v svetu (Nadaljevanje s I. strani) Čisto drugačnega mišljenja pa je slavni angleški vojskovodja Montgomery, še pred nekaj meseci namestnik generala Norstada. Po njegovem je treba narediti vse, da se nevarna napetost med zapadom in vzhodom čimprej ublaži ter sklene, če je le mogoče, sporazum z Rusijo. Montgomery se je odločil potovati konec tega meseca na razgovore s Hruščevom, da vidi, ali je vsaj začasna poravnava mogoča. NEVARNI NEMŠKI NACIONALIZEM Sporazum z Rusijo je koristen miru v svetu in ga je treba, če je dosegljiv, skleniti, čeprav bi Nemci morali pri tem kaj žrtvovati. Angleži to zahtevajo tudi zastran tega, ker ne morejo pozabiti, kako so Nemci povzročili zadnji dve svetovni vojni ter s lem priklicali silno gorje na človeštvo in Veliko Britanijo. Nemci so krepak in nadarjen narod, a na žalost oblasti željni in brezobzirni nacionalisti. Kako je to resnično, čutimo na lastni koži tudi Slovenci na Koroškem, kjer našo manjšino brez sramu nasilno raznarodujejo. Dokler je v Nemčiji na vladi Adenauer, menijo Angleži, da miru ne preti nobena ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE V torek se je v Vidmu pričelo zasedanje italijansko-jugoslovanske komisije, ki ima nalogo, da nadzoruje izvajanje sporazuma o obmejnem prometu. Komisija sme vnesti v sporazum tudi popravke, da bi obmejno prebivalstvo od dogovora imelo največjo korist. Sedaj razpravljajo o predlogu, naj bi imetniki prepustnic smeli potovati čez mejo, ne da bi se morali vrniti po istem prehodu, po katerem so odšli. Kdor bo na primer šel v Sežano skozi Fernetiče, se bo lahko vrnil v Trst po bloku na škofijah, Pesku, Repentabru itd. Odprli naj bi se tudi nekateri novi prehodi za dvolastnike, tako pri Bazovici. Odpraviti hočejo nadalje predpis, da smejo motorna vozila čez mejo le, če ima lastnik »carnet« ali »triptik«. Končno bo komisija razpravljala o ustanovitvi, oziroma podaljšanju nekaterih avtobusnih prog ter o količini živil in drugih potrebščin, ki jih smejo potniki nesti čez mejo. Predloga, naj se obmejno področje razširi do Ljubljane in Bleda, oziroma do Benetk in Padove, to pot ne bodo razmotrivali. PETDESETA ZVEZDA Ko je nedavno bila proglašena Aljaska za zvezno republiko, so si ameriški državljani morali nabaviti novo državno zastavo, v kateri je bilo namesto 48 zvezd 49. Kmalu si bodo morali oskrbeti novo s 50 zvezdami, ker je ameriški parlament sklenil povzdigniti tudi Havajske otoke v samostojno republiko. Aljaska, ki meri poldrag milijon kvadratnih kilometrov, je najobsežnejša, Havajsko otočje s 16.000 kilometri pa bo najmanjša zvezna država Severne Amerike. VELIČASTEN POVRATEK V DOMAČIJO V nedeljo zjutraj so pripeljali iz Rima v Benetke telesne ostanke Pija X. Balzamirano truplo je bilo prej izpostavljeno pod nevarnost. Toda 82-letni Adenauer je od da-[ nes do jutri. Kdo ve, kdo bo prišel na oblast po njegovi smrti? Previdnost vsekakor zahteva, da je treba biti z Nemci oprezni in gledati, da jim preveč ne zrastejo peruti. Istega prepričanja niso le Angleži, ampak tudi mnogi ljudje v Italiji. Dnevnik II Gior-no je pred dnevi napisal, da je razvoj pred zadnjima vojnama šel po tejle poti: Nemci so najprej okrepili svoje gospodarstvo, nato so se začeli gospodarsko širiti, zatem oboroževati in nato zbesneli. Danes smo v razdobju, ko se Nemci gospodarsko širijo. Zapadna Nemčija stoji danes glede zunanje trgovine takoj za Ameriko na drugem mestu v svetu ter je že pustila za seboj Veliko Britanijo. Medtem ko sta Amerika in Anglija v letu 1958 v zunanji trgovini nazadovali, je Nemčija napredovala. Kaj lahko nastane po Adenauerjevi smrti, ako bo Nemčija tedaj tudi do zob oborožena? Da se ne spusti spet v kako usodno pustolovščino, je potrebno pravočasno omejiti njeno vojaško moč. To ni le v korist Evrope, ampak tudi Nemčije same, zakaj če bo silila, kot hoče Adenauer, v vse večje oboroževanje, ne bo Rusija nikdar dovolila, da se nemški narod združi. Ostal bo večno raztrgan in razklan v dve državi. CESAR IN MLINARICA V petek sta se v Tokiu poročila japonski prestolonaslednik Akihito in hči bogatega lastnika mlinov Mishiko Shodu. Prvič se je po 2000 letih zgodilo, da je član cesarske rodbine vzel za ženo dekle preprostega stanu. To je dvignilo veliko prahu zlasti zato, ker izhaja po japonski veri vladarska družina naravnost iz boginje sonca. Poroka je dokaz, kako vsepovsod zmaguje demokratična miselnost. Zato se je iz vseh krajev države nabralo nad 2 milijona ljudi, da bi gledali in pozdravljali poročni sprevod. Veselje je zmotil le neki brezposelni delavec, ki je zalučal kamen v svatovsko kočijo. Policija ga je zgrabila, toda prestolonaslednik in nevesta prosita, naj mu bo odpuščeno in naj ga ne kaznujejo. Po svetu FRANCIJA — Pred kratkim so v prostore pariške vremenoslovske postaje vdrli tatovi ter odnesli več dragocenih naprav. Pustili so tale listek: »Naprav gotovo ne boste pogrešali, kajti vaše vremenske napovedi bodo tudi brez njih prav tako napačne, kot so bile doslej«. — 0 — steklom v nekem oltarju bazilike sv. Petra. Obiskovalcu se je zdelo za čuda skrčeno in majhno, tudi poteze obličja so docela spremenjene. Beneški patriarh Giuseppe Sarto se je pred 56 leti odpeljal k papeškim volitvam v Rim. Na postaji je duhovščini zagotovil, da se bo vrnil v Benetke živ ali mrtev. Prerokba se je uresničila. V slovesnem sprevodu se je vrnil kot svetnik v Benetke, kjer bo ležal na stranskem oltarju stolnice sv. Marka. PROTESTNA BRZOJAVKA SEGNIJU Vodstvo Južnih Tirolcev je v torek poslalo načelniku vlade Segniju brzojavko, v kateri protestira zoper »neprestano kršenje« De Gasperi — Gruberjevega dogovora. Z n jim je bila v pokrajini zajamčena »enakopravnost italijanskega in nemškega jezika«, katere pa vlada noče spoštovati. Pred kratkim je Rim odrekel odobrenje pokrajinskemu zakonu za krajevne uslužbence samo zaradi tega, ker bi po njem ti smeli polagati sprejemne izpite tudi v materinem jeziku. Zastopnik vlade v Bocnu je nadalje prepovedal nemškemu županu v občini Traminu, da odgovori avstrijskemu konzulatu v Milanu na nemški dopis v nemščini. Tako vlada »stalno krati manjšini pravice, priznane v mednarodni pogodbi«. NI ŠE SEGLO V NEMČIJO Zaradi Južne Tirolske so Avstrijci, kot smo že pisali, začeli pozivati po vsej državi prebivalstvo, naj ne potuje na počitnice v Italijo. Agitacija se doslej ni še razširila na Nemčijo in zato pričakujejo letos dosti tujcev v Benetkah: uprava nemških železnic bo vpeljala čez poletje poseben brzovlak "gondoliere«. Vozil bo iz Monakovega na-iavnost do morja. Odhajal bo iz Bavarske ob sedmih zjutraj, ob dveh popoldne bodo potniki že izstopili v Benetkah. V ladjedelnicah v Le Havru gradijo doslej največji ladijski vijak na svetu. Tehta 44 in pol tone in ima 7,5 m premera. Gradijo ga za 72.000-tonsko petrolejsko ladjo. JAPONSKA — Vseučiliški profesor in zdravnik dr. Mijadži je izjavil, da je rak na pljučih vsaj na Japonskem izvečine prej posledica nečistega zraka kakor kajenja. To je ugotovil, potem ko je v 10 letih proučil 38 tisoč primerov te bolezni. AMERIKA — Profesor Piccard, znani raziskovalec morskih globin, je prodal ameriški mornarici za 124 milijonov lir svojo potapljaško ladjo Trst, ki so jo zgradili v tržaških ladjedelnicah. Amerikanci nameravajo ladjo preurediti v orožje proti podmornicam. — 0 — Ameriški zdravniki preizkušajo novo zdravilo proti jetiki. Pridobivajo ga s pomočjo bakterij, ki živijo v neki afriški ptici. — 0 — V neki newyorški restavraciji so pred kratkim uvedli tole zanimivost: pod mizami so mehke blazine, da si lahko ženske po kosilu sezujejo čevlje. PAKISTAN — Blizu čersade v Zahodnem Pakistanu so izkopali ostanke doslej neznanega mesta, ki je staro nad 3 tisoč 500 let. Imelo je tlakovane ulice, kamnita poslopja in celo vodovod. SOV. ZVEZA — Prof. Nesmejanov je na zadnjem zborovanju ruskih kemikov izjavil, da bo človek še pred 1. 1965 prišel na mesec in na najbližje planete ter jih raziskal. ANGLIJA — Angleški znanstvenik dr. Martin je pred dnevi sporočil, da se gladina vseh morij na svetu dviga, ker se na Arktiki taja led. Ob južnih angleških obalah se bo morska gladina v prihodnjih 100 letih zvišala za okrog 15 cm in zato bo treba Izgraditi obrambne nasipe. \f TVsmA/;t>fjii TRŽAŠKI MESTNI SVET Na petkovi seji tržaškega mestnega sveta je odbornik Rocco poročal o proračunu za leto 1959. Ta izkazuje okrog 5 in pol milijarde lir rednih in izrednih dohodkov ter nad 7 milijard izdatkov, tako da znaša primanjkljaj, ki naj ga krije država, eno milijardo 700 milijonov lir. V poročilu je odbornik poudaril, da bi se primanjkljaj občine znatno zmanjšal, če bi parlament izdal nov zakon o krajevnih financah. S tem bi namreč država sprejela v svoje breme mnoge stroške, ki jih danes morajo plačevati občine. Gre zlasti za izdatke za socialno skrbstvo, šolstvo itd., ki stanejo tržaško občino nad 1 milijardo lir. Največ stroškov ima občina z uslužbenci, ki jih je danes 3.057. Zanje potrošijo 77 odstotkov vseh dohodkov, kar je odločno preveč, če upoštevamo, da gre v ostalih občinah za uslužbence le okrog 40 odstotkov proračuna. Za javna dela je določenih 660 milijonov, nadaljnji dve milijardi pa bo v ta namen občina prejela od države. V začetku seje je podžupan Cumbat odločno obsodil bombni atentat na poslopje tukajšnjega avstrijskega konzulata. Nekulturno početje so izvršili doslej neznani zlikovci prejšnji petek ob 2.30 zjutraj. BARKOVLJE V Barkovljah imamo dve cestni križišči, ki sta izredno nevarni in kjer bi bilo treba nekaj ukreniti, da se preprečijo nadaljnje prometne nesreče. Prvo križišče je pri bar-kovljanskem pokopališču, kjer se Bovedska cesta spaja z Miramarsko, drugo je na Ta-bru, kjer se Bovedska in Spolovarska cesta spojita s strmo potjo, ki vodi do svetilnika na Greti. Križišče pri pokopališču je zlasti nevarno poleti, ko se mnogi meščani na avtomobilih pripeljejo na kopanje ter vozila ustavljajo kar ob cesti. Od Janouška do Fiata, kjer je bila nekoč tovarna ledu, stoji dolga vrsta avtomobilov, tako da tisti, ki pride po Bovedski cesti do križišča, ne more ugotoviti, ali je cesta prosta. Nič čudnega, če so se na tem mestu zgodile mnoge smrtne nesreče. Pod Janouškom so sicer postavili znak, ki avtomobiliste opozarja, da ne smejo voziti več ko 40 km na uro, vendar sodimo, da bi na tem silno nevarnem mestu morali še bolj omejiti brzino, na primer do največ 30 km na uro. Tu se namreč ustavlja tudi tramvaj in vsi vemo, da otroci čestokrat pozabijo pogledati, ali je cesta prosta, preden jo prečkajo. Dva enaka znaka bi morali postaviti tudi na Tabru, kjer prav tako često pride do nevarnih karambolov. Nesreče bi se pa najučinkoviteje preprečile, če bi mestna občina postavila na omenjenih križiščih sema-fore. POMOČ KMETOVALCEM Ministrstvo za kmetijstvo je odredilo, naj se med kmetovalce na Tržaškem, ki jim je lanska suša znatno prikrajšala pridelek krme, razdeli 3 tisoč stotov pšenice. Žito bo delil Kmetijski konzorcij, kmetovalci pa lahko dvignejo namesto pšenice odgovarjajočo količino koncentriranega krmila. FRANZIL SE JE VRNIL Pred dnevi se je tržaški župan vrnil iz Rima, kjer je skupno z voditelji tukajšnje Kršč. demokracije obrazložil predsedniku vlade in ministrom glavne gospodarske potrebe Trsta. Razpravljali so zlasti o ladjedelnicah, o razširitvi proste luke, o pomoči kmetijstvu ter o avtonomni deželi Furla-niji-Julijski krajini. Županu je bilo zagotovljeno, da bodo tukajšnje ladjedelnice zgradile polovico ladij za ustanovo FINMARE. Število novih ladij pa je odvisno od sredstev, ki jih bo dalo na razpolago zakladno ministrstvo. V Rimu nadalje proučujejo načrt za izboljšanje naprav v železarni Ilva, kjer se nekatere preureditve že izvajajo. Med kmetovalce, ki jim je lanska suša znatno prikrajšala pridelek krme, bodo razdelili 3 tisoč stotov žita, v tržaškem pristanišču pa nameravajo ustanoviti nova carine prosta področja, kar naj bi pospeševalo industrijo, trgovino in prevoze. O avtonomni deželi je bilo županu sporočeno, da se vprašanje proučuje in da bo urejeno po običajni parlamentarni poti. ŠEMPOLAJ Čedalje živahnejši obmejni promet po bližnjem šempolajskem prehodu, katerega se poslužujejo domala vsi prebivalci spodnjega Krasa, ki potujejo v Trst, nujno zahteva, da se asfaltira tudi del pokrajinske ceste od obmejnega prehoda do Kresije. Na tej cesti je namreč precejšen promet z motornimi vozili, ki zlasti v poletnih mesecih dvigajo oblake prahu. Tržaško pokrajino zato naprošamo, naj poskrbi, da se na tej poti čimprej položi asfalt. To delo je potrebno ne samo zaradi obmejnega prometa, temveč tudi zaradi naše vasi same, ki je zlasti zadnje čase postala zelo priljubljena izletniška točka za mnoge Tržačane. In kaj bi ne bila: poleg krasnega razgleda in svežega zraka dobe odlično postrežbo v Grudnovi gostilni, ki je gotovo eno najboljših gostinskih podjetij v naši bližnji in daljni okolici. V torek sc je v kamnolomu podjetja Ca-harije pri Sv. Križu hudo ponesrečil 50-let-ni kamnosek Ivan Škrk iz bližnje Trnovice. Med delom mu je s precejšnje višine padel na glavo okrog 6 kg težak kamen. Odpeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer pa je naslednji dan žal podlegel poškodbam. Hudo užaloščenim domačim izrekamo globoko sožalje. BORŠT V okviru tekmovanja pevskih zborov v narodni pesmi so v nedeljo v borštanski prosvetni dvorani nastopili zbori iz Bazovice, Boršta, Padrič in Doline. Ocenjevalna komisija, ki ji predseduje znani tržaški glasbenik Ivan Grbec, je prvo mesto prisodila zboru iz Bazovice. Drugo in tretje mesto pa sta zasedla zbora iz Doline in Boršta. Občinstvo, ki se je zanimivega koncerta udeležilo v lepem številu, je razsodbo komisije sprejelo s precejšnjim presenečenjem, ker je pričakovalo, da bo prvo mesto zasedel zbor iz Doline. Zbora iz Bazovice in Doline bosta v nedeljo skupno z drugimi zbori nastopila v tržaškem Avditoriju. Vhcfdii u 'opernim Toda naš narod, zaključuje Edinost, pojde kljub vsemu v volilni boj, zavedajoč se, da: »zasije tudi njemu nekoč dan, ko zmaga pravica Istre nad vsemi ljudskimi sovražniki in izkoriščevalci«. Kako svinčenotežko ozračje se je razgrinjalo tedaj nad južno Istro, je bilo spoznati že po tem, da je na sestanek zastopnikov volil-< nih odborov Istre, sklican 12. aprila v Her-pelje-Kozino, prišel iz tistega predela dežele le en kmet, medtem ko so vsi drugi manjkali. Ravno tako ni bilo, razen enega iz Ma-tulj, nobenega predstavnika iz Liburnije. V teh krajih je že zmagala strahovlada fašistov. Vsi drugi odbori Istre so bili zastopani in udeležba je bila velika. Na sestanku so bile začrtane smernice za bližajoči se volilni boj, 34.___________Dr. E. BESEDNJAK_______________ ki so bile soglasno in z velikim navdušenjem sprejete. Kljub grožnjam in nasilstvom, ki so se dan na dan množila, je bila morala' udeležnikov zelo visoka in njihov pogum nezlomljen. Razšli so se s trdim sklepom, da i.e brez odlašanja vržejo na odločno delo. PONOVNI NAPAD NA NARODNI DOM PRI SV. IVANU Medtem so se pred očmi generalnega civilnega komisarja Mosconija in ostalih odgovornih oblastnikov ponavljala drzna nasilstva v samem Trstu. Dr. Josip VVilfan se je kot predsednik Političnega društva Edinosti javil pri senatorju Mosconiju, da ga opozori, kaj fašisti snujejo zoper Slovence, ter ga prosil, naj zavaruje varnost oseb in imetja. Od komisarja je prejel zagotovilo, da se tržaškim Slovencem ni treba ničesar bati. Vsako nezaupanje do varnostnih oblastev da je neumestno. Kako si se mogel zanašati na besede najvišjega predstavnika vlade v naših krajih, soi takoj izpričali dogodki. Najprej je skupina fašistov 11. aprila pretepla pri Sv. Ivanu gručo naših fantov, ker so se drznili na poti domov tiho peti slovensko pesem. Eden mladeničev je pod silo udarcev padel v nezavest. Orožniki, ki so imeli v bližini vojašnico, niso seveda ničesar niti videli niti slišali. Že drugi večer se je zatem izvršil napad na svetoivanski Narodni dom: hudodelstvo, ki je našlo globok odjek v mestu in vsej slovenski in hrvatski javnosti Julijske krajine ter bilo zato politično neprimerno pomembnejše kot pretepanje naših fantov prejšnji dan. »SMRT SLOVENCEM!« Napad je bil dejanje, katero bi bila odgovorna oblastva morala za vsako ceno preprečiti ali vsaj bi bila morala poskrbeti, da se krivci primejo in kaznujejo. Vse to je bilo lahko izvedljivo, kajti napad ni prišel iznenada in sredi noči, temveč se je oripravljala na jubilejne svečanosti. Cesar ji bil po starosti lahko oče marsikateremu svojih ministrov, stari oče velikanskega de-a svojih podložnikov. Zato ni čudno, da se je okoli starega vladarja stvorila nekakšna skrivnostna podoba. Zlasti Dunajčani — to so ljudje, ki so sentimentalni, čeravno ne 'bijajo šal na račun kogarkoli — so stare-ja cesarja začeli spoštovati kot dobrega žičko, ki mora prenašati udarce življenja. Nosi belo brado, rdeče generalske hlače in se vedno dobrohotno smehlja. Podoba dobrega starega gospoda v Schronbrunnu je zatemnila vse absolutistične izrodke v času njegovega vladanja. Na tisoče in tisoče smrtnih obsodb je podpisal v zavesti, da mu tako narekujeta pravica in vladarska dolžnost. Pozabljeni so bili boji v Italiji in na Madžarskem proti narodom, ki so zahtevali pravice. Pozabljene krivice, prizadete slovanskim narodom. Ob vladarjevi podobi v somraku se je malokdo več spomnil, da je Franc Jožef dostikrat po mili volji kršil in celo odpravljal ustavo. Ljudje, ki so občutili pest Metternichove vladavine, so pomrli. Njihovi otroci so pa bili vzgojeni v cesarsko-kraljevem duhu, ki so ga med Slovenci širili posebno novičarski krogi. Nič čudnega zatorej, če so ljudje sveto Verjeli v cesarski idol, ki vstaja ob petih, dela deset ur dnevno in gre spat ob mleku in eni žemlji na vojaško posteljo. Res bridki udarci življenja so pa cesarja obdali še s sijem mučeništva. Zadnji steber Kakor se je rušila družina Habsburžanov, tako se je tudi monarhija trgala kot izsušeno rešeto. Franc Jožef, osamljen in zapuščen v velikanskih sobanah cesarskega dvora, se je čutil kot poslednji steber svoje hiše in države. V družini ga ni imelo več kaj presenetiti. Samega sebe je imenoval »der Ubcr-lebende«, preživeli, v državni politiki je pa tudi ubiral stara, izhojena pota, neprimerna za nove razmere. Franc Jožef je vladal po istih načinih kot njegovi pradedje. Preslišal je krike Francoske revolucije, ni ga izmodrilo ne leto 1848 ne 1866, ko so narodi na italijanskih in madžarskih bojiščih z orožjem v rokah terjali svobodo. Ravnal se'je vedno po dveh geslih: Nič novega! in pa: Divide et impera! (Deli in vladaj). Poleg njegove spalne sobe je bila konferenčna dvorana. Visok, neprijazen prostor z dragocenim, a enostavnim pohištvom. (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA [aTj DUŠAN DOBRAVEC: ZuUn[ .'»file« in tflo venci Jlarodna brezbrižnost in mlačnost Toda poleg narodnih odpadnikov imamo še drugo vrsto ljudi, ki sicer niso renegati, a so .na najboljši poti, da postanejo. To so narodni brezbrižniki in mlačneži, se pravi tisti člani naroda, ki jim ni nič mar svoje narodnosti ter dolžnosti do nje. Za brezbrižnika .narodnost ni nikaka etična dobrina, katero je dolžan spoštovati in gojiti. Načelno je sicer ne zanika, a dejansko ji ne pripisuje nikake važnosti. Njegovo stališče ne izvira toliko iz razmišljanja o narodnosti, temveč iz okolnosti, da je vse njegovo življenje usmerjeno drugam, največkrat samo v pridobivanje gmotnih dobrin. Ker mu je vseeno, kakšne narodnosti je, se prav malo zanima za kulturo in življenje svojega naroda. Zanj ni važno, v katerem jeziku govoriš doma in v javnosti, kakšne liste čitaš, kakšnih prireditev se udeležuješ, ali v kakšnih organizacijah sodeluješ. Njegova narodna vest se mu morda oglasi le takrat, ko se mora odločiti, v katero šolo naj vpiše otroka, ali pa če nekdo zahteva od njega odpad od naroda v' zameno za kako službo. Takrat se nenadoma znajde v veliki zadregi, kajti življenje ga postavi pred usodno izbiro, ali naj ostane zvest svoji naravi i.n narodnosti, ali se pa postavi proti njej in krene na odpadniška pota. Njegova vest je stavljena pred poslednjo preizkušnjo. Ce je v njem še trohice zdravega etičnega čuta, se bo odločil za korak, ki mu ga narekuje narodna dolžnost, če takšnega čuta v njem več ni, bo pa šel nasprotno pot ter s tem zapečatil svojo in svojih otrok nadaljnjo usodo. Ako se ne bo že. sam, se bodo njegovi otroci prav gotovo popolnoma potujčili. Priznati je sicer treba, da kljub takšnemu usodnemu koraku v najglobljem kotičku srca marsikaterega brezbrižnika morda še tli medel plamenček slovenstva. Toda v njegovem življenju bi moral nastopiti le kak izredno važen dogodek, da bi se narodno spet osvestil: utrpeti bi moral pa primer kako veliko osebno škodo ali ponižanje po drugorod-cih. Marsikdaj pripomorejo k njegovemu osveščanju tudi drugi činitelji, kakor zavedni sorodniki, zakonski drug ali kak važen zgodovinski dogodek, toda običajno je tak človek za narodno skupnost izgubljen. Podobno kakor z njim je z narodnim mlačne-žem, ki se komaj še prišteva k svoji narodnosti in komaj še izpolnjuje nekatere dolžnosti do nje. KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi na sestanek, ki bo v petek, 17. aprila, ob 20.30 v Trstu, ul. Conunerciale 5/1. Na sporedu je predavanje prof. P. Merkuja: O NAJNOVEJŠIH IZSLEDKIH SLOVENSKE GLASBENE ZGODOVINE Po predavanju razgovor o prihodnjem izletu in letovanju. Mlačnež je za odtenek boljši od brezbrižnika: čeprav zelo medlo, se vendarle še zaveda, da pripada določeni narodni skupnosti. Obema — brezbrižniku iti mlačpežu — pa je skupna duhovna in moralna kriza, v katero zabredejo plitki ljudje. Večinoma so brez kakršnih koli idealov, brez resničnega duhovnega življenja in brez srčne kulture. Ce jih vprašate, zakaj se ne zanimajo za to ali ono vprašanje, vam hladno odgovore, da ne čutijo potrebe po takem izživljanju. Ker je njihov pogled obrnjen zgolj v zunanjost, navadno zelo hitro podležejo zunanjim vplivom. Namesto da bi sc sami oblikovali, jih oblikuje njihovo okolje. In ker nimajo v sebi nikakih trdnih moralnih opor, zabredejo v kratkem tja, kamor je najlaže priti: v hedonizem in oportunizem. Sla po čutnem uživanju, lagodnem življenju in lahkem zaslužku postane njihov glavni življenjski smoter. V morju tujega lažnega civilizacijskega blišča se polagoma odtujijo izročilom prednikov ter se začno pogrezati v italijansko civilizacijsko območje. In če že ne sami, bodo gotovo njihovi potomci postali gnojilo, iz katerega bo poganjal plevel italijanskega šovinizma. Po vsem tem mora biti vsakomur jasno, da sta narodna brezbrižnost in mlačnost nemoralni, ker brezbrižniki in mlačneži ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do velike etične dobrine, ki ji pravimo narodnost in pripravljajo nehote tla za svoj narodni odpad. (Nadaljevanje prihodnjič) Spacal ho ra/stavljal Dne 22. aprila bodo odprli v prenovljeni Občinski galeriji samostojno razstavo novejših del slikarja Lojzeta Spacala. Razstava bo obsegala 25 barva nih in črno-belih ksilografij in 3 oljnate slike. Prikazovala bo sama taka dela, ki jih Spacal v Trstu še ni razstavil. Tako bo ta razstava resničen dogodek za letošnjo tržaško razstavno sezono. Spacal sc je zadnja leta uvrstil med najboljše in najbolj upoštevane grafike v Italiji, kar dokazuje med drugim dejstvo, da je dobil na lanski Bien-nali v Benetkah prvo nagrado za grafik ', kakor tudi povabila na kolektivne razstave, ki mu prihajajo z vseh strani sveta. Pri vsem tem pa je ohranila Spa-calova umetnost svoj pristni kraški nadih in razpoloženje, kar poudarjajo vsi kritiki, kot n. pr. nedavno Raffaele Carrieri v »Epochi«. Razstava bo odprta do 5. maja. KULTURNE VESTI • Pri italijanski založbi II Saggiatore je izšel prevod zanimive francoske knjige Odkritje na Tassi-liju, ki doživlja zadnji čas v Franciji velik knjigo-Iržni uspeh. Znani narodoslovec in raziskovalec Henri Lhote popisuje v njej odkritje starodavnih slik na saharski visoki planoti Tassih. • Pesnik Salvatore Quasimodo se je po večmesečnem bivanju v Sovjetski zvezi vrnil v domovino. Ob povratku je izjavil časnikarjem, da je Pasternak malomeščan iri da ni mogel prebrati njegove knjige do konca, ker se mu zdi dolgočasna. Takoj po prihodu v Rusijo je zadela Ouasimoda srčna kap in je ves čas prebil v bolnišnici, kjer so ga zdravili zastonj, čeprav je zdravljenje stalo milijone lir, kot je sam izjavil. Pripovedoval je, da vlada med ruskim ljudstvom veliko zanimanje za knjigo. Njegove pesmi so izšle v Italiji v 5000 izvodih, medtem ko so v Rusiji prodali v prevodu 50.000 primerkov. • Lojze Spacal se je z Marangonijem, Tramontinom in Carlo Živio udeležil zadnji čas razstave moderne italijanske grafike v galeriji Girasole v Vidmu. Te dni pa odprejo v Stuttgartu razstavo njegovih del, ki bo nato krožila po zahodnonemških mestih. • Vrhovno sodišče Združenih držav je odklonilo prošnjo, da bi izpustilo pisatelja Caryla Chessmana na svobodo. Chessman je bil leta 1948 obsojen na smrt pod obtožbo posilstva in ropa, a se mu je posrečilo, da je že šestkrat zavlekel izvršitev smrtne obsodbe. V celici smrti je napisal tri knjige, ki so prevedene v mnoge jezike. • V Kaliforniji je umrl slavni ameriški arhitekt Frank Lloyd VVright. Star je bil 89 let in je užival poleg Le Corbusiera ugled naj večjega sodobnega stavbenika. Kot kugo je sovražil in preganjal vse nazadnjaško ip zlasti stare predsodke v stavbarstvu. Izdelal je načrte za več kot 700 zgradb po vsem svetu. Francoski duhovniki proti mučenju v Alžiriji Končno se obračajo duhovniki na svoje škofe za nasvet, kako naj razrešijo to žaloigro svoje vesti: njihov prisilni molk namreč se lahko dozdeva mnogokrat kot »lih pristanek« na take metode tako v očeh kristjanov kot tudi mohamedancev, ki jih opazujejo. Pismo je ponatisnil te dni tudi del italijanskega tiska. Katoliški tednik Temoignage Chretien so francoska oblastva že večkrat zaplenila zaradi njegovega obsojanja takih razmer v Alžiriji. Francoski katoliški list Temoignage Chretien je objavil v zadnji številki z dne 9. aprila pismo, naslovljeno svojim škofom od 35 duhovnikov, ki opravljajo zdaj vojaško službo v Alžiriji. V pismu izjavljajo, da hočejo ohraniti popolno lojalnost do vojske, vendar pa čutijo dolžnost, da kot duhovniki razkrijejo splošno navado mučenja in hudih prestopkov v vojski, katerih so krivi poveljniki in vojaki vseh stopenj. Čutijo se dolžni opozoriti, kako to izkrivlja krščansko vest v mladih ljudeh, ki služijo vojake v Alžiriji. Svoje škofe prosijo, naj jim povedo, kaj naj napravijo. Pismo so poslali tudi ministru za vojsko, ki je odredil preiskavo. »V vseh operacijskih področjih prihaja do številnih aretacij in samovoljnega zapiranja,« je rečeno v pisinu mladih duhovnikov. »Skoro redno se dogaja, da ujetnike pri zaslišanjih mučijo. Samovoljne usmrtitve civilnih in vojaških ujetnikov, odrejene od nepristojnih sodnih oblastev in pogosto zakrinkane kot »poskusi bega« — kar potem potrdijo uradna poročila — niso nikaka izjema. Prav tako tudi ni redkost, da med operacijami likvidirajo ranjence na mestu samem. Ta navada je razširjena celo do najnižje stopnje vojaške organizacije«. Duhovniki potem priznavajo, da se sicer nekateri vojaški poveljniki upirajo takim razmeram, toda nasilje in zloraba sta na žalost pravilo. To pa povzroča v mladih vojakih nevarno zbeganost vesti: »Ubijanje, pretepanje in poniževanje bliž-njika postaja nekaj normalnega za vse preveč mladih ljudi,« nadaljujejo v pismu. »Spoštovanje do življenja in najelementarnejši čut pravičnosti se izgubljata«. Mnogi odgovorni vojaški poveljniki radi opravičujejo sredstva z namenom in zamenjujejo moralnost z učinkovitostjo in, kar je še hujše, mislijo, da z bojem proti alžirskim nacionalistom branijo Cerkev pred marksizmom ter zahodno in krščansko kulturo pred komunizmom. STOLETNA ZALOŽBA Znano italijansko založniško podjetje Zanichelli bo obhajalo letos stoletnico obstoja. Založba pripravlja obširno spominsko knjigo in zgodovinski katalog svojih književnih izdaj. Kar najbolj zanima slovstvene kroge, so pisma velikih pisateljev Carduccija, Pascolija, D’Annunzia in Papinija, ki bodo v spominski izdaji prvič objavljena. Nova številka Jadra Izšla je 1. številka II. letnika revije Jadro (po Sidru je postalo pomorsko izrazosjovje za slovenske revije v Trstu nekako obvezno), ki jo izdaja skupina tržaških visokošolcev, ki študirajo v Ljubljani. Z leposlovno prozo ali s pesmimi sodelujejo v njej Evelina Umek, Filibert Benedetič, Miroslav Košuta, Humbert Kalc in Vladimir Kavčič. Najboljša je črtica Eveline Umek: Med štirimi belimi stenami. Polna je intimno ženskega čustvenega doživljanja. Med ostalimi sodelavci najdemo sestavek prof. Avgusta Černigoja o modernih umetnostnih strujah. Revija šteje 32 strani in prinaša poleg leposlovja in recenzij še raznovrsten drobiž, a brez aktualne note. V idejnem oziru skuša-biti nevtralna, zato je bledična. Aktualnejših problemov se ne dotika in ne zavzema stališč do konkretnih pojavov sodobnega življenja. Njeno težišče je na leposlovju, kjer se kažejo talenti, a marsikateri med njimi bi moral bolje obvladati slovenščino. Pozdraviti je dejstvo, da ta mladina vztraja pri izdajanju lastne revije in da je lahko tako v zgled starejšemu pokolenju, ki ne zbere več volje in poguma za slovensko revijo v Trstu. k. z. VELIKA ZAHTEVA Grški prosvetni minister je sklenil, da bo preko mednarodne kulturne organizacije UNESCO zahteval, naj se Grčiji vrnejo dela njenih klasičnih umetnikov. Veličastne stvaritve grških kiparjev, kot so Venera z Milona, Zmaga, stebri s Partenona in Akropole, so raztresene po vseh muzejih sveta. Zelo dvomljivo je, da bodo kar na ministrov mig poslale tuje države Grčiji nazaj umetnine, ki so sicer delo njenega duha, a ne več samo njena last. GOSPODARSTVO VINO MORA BITI PRETOČENO! Sredi aprila še najdemo kletarje, ki niso niti enkrat pretočili vina. Tožijo, da se ni zbistrilo in da je zadnje čase postalo celo bolj motno. Razumljivo! Vina zadnje letine so vsebovala sorazmerno več beljakovin kot druga leta in zato se letos počasneje čistijo. Če pa hočemo vino čimprej očistiti, ga moramo pretočiti, ker ga s tem ločimo od drožij — lege. V tem času bi moralo biti vino že drugič pretočeno. Če smo ga prvič okrog božiča, je v naslednjih mesecih odložilo še nekaj lege, ki jo moramo vsekakor odstraniti, da zaradi spomladanske toplote ne bi povzročila motnosti vina ali še hujših bolezni. Če drožje začne gniti, se vino spremeni v zavrelico, katere ni mogoče ozdraviti. Težko je tudi spraviti iz vina okus po drožju. Zato pretoči vino takoj! Spomladanska toplota ga ne sme najti na drožju — legi, tudi če ni čisto! KAKO OBVARUJEMO VINO PRED SKISANJEM? Vino se skisa zaradi posebne glivice, ki se tem hitreje množi, čim višja je toplota. Razvoj glivice omejujemo, če zraku onemogočimo dostop do vina in če je v vinu dovolj žvepla. Iz tega izhaja, da morajo biti posode polne. V taki posodi se ne razvije kan, ki je prvi znak, da se vino spreminja v kis. Poleg tega moramo vinu dodati kakšen žvepleni pripravek, ki bo zadrževal razvoj kisovih glivic. Eden najbolj učinkovitih pripravkov je enososina, ki poleg metabisulfita (žvepla) vsebuje nekoliko citronove kisline in tanina — čreslovine. Priporočljivo je, da v vseh, tudi najbolj zdravih vinih, raztopimo na vsak hi po eno kocko enososine, ki ne daje vinu nobenega neprijetnega okusa in se popolnoma izgubi. Po eno kocko enososine na hi moramo dodati vinu vsaka dva meseca. Kaj pa, če ni mogoče imeti polnih posod, ker ni dovolj vina, oziroma ni primernih posod? V tem primeru imamo na razpolago posebne ploščice, ki plavajo na vinu. Imenujejo se flor-stop in se zdi, da izločajo bor, ki preprečuje razvoj vseh drobno-živk. Raba ploščic je bila do nedavno prepovedana, a Komisariat za zdravstvo je prepoved preklical. Ploščice so različnih velikosti : manjše so za pletenke, večje za sode in še večje za bazene. POMLADNO ŠKROPLJENJE SADNEGA DREVJA Kdor ni izvršil primernega zimskega škropljenja, ima sedaj na sadnem drevju mnogo škodljivcev, predvsem gosenice, pedi-ca ali zmrzlikarja, cvetodera, listne uši, rdečega pajka in še druge. Zato je treba sedaj drevesa poškropiti, in sicer takole: Proti gosenicam in cvetoderu pomagata gesarol 50 in svinčeni arzenat. En kg gesa-rola 50 zadostuje za 500 litrov škropila, vsak kg svinčenega arzenata pa za 250 litrov. Če pod drevjem raste, kar služi za človeško ali živalsko prehrano, je prav, da škropimo z gesarolom, ker ni škodljiv za bitja s toplo krvjo, medtem ko je arzenat hud strup. S prvim ali drugim sredstvom škropimo pred cvetenjem in takoj po od-c vet ju. Proti listnim ušem učinkuje več sredstev: kdor ima malo rastlin, naj uporablja pripravke na podlagi tobaka, kot so nicol in nicamon ali tetrafid 20. Za večja drevesa sta primerna tetralid 20 ali carposan. Za 100 litrov škropila potrebujemo 50 gramov carposana, ki zamori tudi mnogo drugih škodljivcev (pršice itd.). Proti rdečemu pajku uporabljamo Fac 20, in sicer 150 gramov za 100 litrov škropila. Proti črvivosti češenj učinkuje samo ro-gor L (J00 gr. premešamo s 100 litri vode). Z njim poškropimo češnje, brž ko smo na plodovih opazili znake vbodljajev, kar pomeni, da je češnjeva muha odložila jajčke v plod. To se zgodi, ko so češnje že precej debele in začno spreminjati barvo (iz zelene v bolj svetlo), se pravi tik preden dozorijo. Vsak od škropila zadet plod bo obvarovan pred črvom, čeprav bi bil nanj že odložen jajček. Proti piškavosti jabolk in hrušk se borimo s svinčenim arzenatom (1 kg na 200 litrov vode) ali s carposanom (50 gramov na 100 litrov vode). Škropiti moramo približno od 15. maja, vse do srede junija, in sicer vsakih 10 dni, ker se metuljčki, ki odlagajo jajčka na plodove in s tem povzročajo piškavost, ne pojavijo vsi hkrati. To so glavni živalski škodljivci, proti katerim se spomladi moramo boriti. Sedaj pa moramo nastopiti tudi proti glivičnim boleznim, predvsem proti luknjičavosti listov V o rini preg/pr) NAMIZNI TENIS IN JUBILEJNO PRVENSTVO V DORTMUNDU Današnjemu ping-pongu podobna igra sc je v zgodovini športov pojavila šele sredi preteklega stoletja, in sicer v Ameriki. Tu so začeli z lesenimi loparji in pokrovi škatel nabijati leseno žogico; za igrišče so služila tla. Pozneje so po salonih imeli za novo igro, ki je dobila razna imena (gossima, vvhiffe-vvhaff, flim-flam, ping-pong), posebno mizo; loparji, prevlečeni s kožo, so imeli dolge ročaje, žogico pa so oblekli v blago. Prvo celuloidno žogico je izdelal leta 1880 angleški inž. James Gibb. Ob koncu stoletja so se za novo športno panogo začeli zanimati tudi na evropski celihi ter določili prva pravila igre. Anglež Goode je vpelial loparje z gumijasto ploskvijo. Zaradi velikega uspeha, ki ga je igra doživela, so v Berlinu leta 1926 ustanovili Mednarodno namiznoteniško zvezo (ITTF), v kateri je včlanjenih 80 držav s poldrugim milijonom igralcev. Za predsednika je bil izvoljen Anglež Ivor Montag, ki še vedno vodi zvezo. Določili so obenem nova pravila igre, ki veljajo še danes. V petek, 27. marca, je Ivor Montag slovesno otvo-ril tekme za XXV. svetovno prvenstvo. Na tekmovanju je nastopilo 38 moških in 27 ženskih državnih ekip s skupno 400 igralci. Med moškimi so se zlasti odlikovali Japonci, Kitajci, Madžari, Ceho-slovaki, Vietnamci in Jugoslovani, ki so premagali Luksemburžane, Kanadčane, Italijane in Nizozemce s 5:0, moštvi Indije in Vzh. Nemčije pa s 5:1. Vsi so občudovali komaj 13-letnega Brazilca, ki mu je ime Ubiraci da Costa; imenujejo pa ga tudi Biriba, kar pomeni majhen. Strokovnjaki mu napovedujejo bleščečo bodočnost. Nevarni nasprotniki za Japon-če bi utegnili biti Jugoslovani, čeprav so jih prav Japonci odločno porazili (5:0). Med moškimi ekipami so se uvrstile v finale: v A skupini Madžarska, v in oidiju ali megli na listih. Luknjičavost preprečimo s škropilom na podlagi tiezene, katerega raztopimo po 200 gramov v 100 litrih vode. Razvoj oidija na drevesnih listih i pa preprečujemo s koloidalnim žveplom (tudi cosan), katerega raztopimo po 200 do 300 gramov v 100 litrih vode. KMETIJSTVO V AVSTRIJI Avstrija meri 82.000 km- in ima 7 milijonov prebivalcev. Kmetijska površina obsega okoli 4 milijone ha, gozdna 3 milijone ha. V Avstriji je 433.000 kmetijskih obratov s površino nad % ha- Obratov z manj kot 20 ha površine je 85%, ostalih 15%, ima večjo površino in 0.7% je obratov z nad 100 ha. Motorizacija je zelo razširjena. L. 1939 je bilo komaj 720 traktorjev, do 1. 1951 so se namnožili na več ko 19.000, v letu 1957 pa jih je bilo že 78.750. Do zadnje svetovne vojne so avstrijski kmetovalci uporabljali sorazmerno malo umetnih gnojil, po vojni pa se je njihova potrošnja zelo dvignila: Od 1. 1953 do 1. 1957 je uporaba dušičnatih gnojil narasla za 29%, fosfornih za 33% in kalijevih za 76%. Zaradi motorizacije so nastale spremembe v živinoreji, število molznih krav je danes manjše kot pred vojno, proizvodnja mleka pa je višja, ker se je srednja molz-nost, ki je znašala leta 1931 še 1.955 kg lani dvignila nia 2.250 kg. živinoreja daje kmetovalcem 69%, dohodka, in sicer 23% mlekarstvo, 21% prašičereja, 12% pa goveje meso; ostalih 11% se razdeli na konjerejo, ovče- in kozerejo ter na vzrejo drugih živali in na lov. Od ostalih kmetijskih panog predstavlja žitarstvo 16% dohodkov, vinarstvo 5%, sadjarstvo 5.5% in vrtnarstvo 3.5%. Srednji dohodek vsakega ha kmetijske površine se je v zadnjih 20 letih zvišal za 22%. B skupini Kitajska, v C skupini Japonska in v D skupini Vietnam. Odločilno srečanje za naslov je bilo med Madžarsko in Japonsko, ki se je zaključilo v korist Japoncev s 5:1. Tako je Japonska že petič zaporedoma osvojila naslov svetovnega prvaka; drugo mesto na lestvici je zasedlo moštvo Madžarske, tretje pa Kitajci. Od ženskih ekip so v finalu nastopile Kitajska, Koreja in Japonska. Japonke so premagale vse nasprotnice in si zagotovile naslov prvaka . V izredno zanimivem srečanju med 36-letnim Madžarom Sidom (prvak med posamezniki 1. 1953) in 21-Ietnim kitajskim prvakom Jungom je prevladal Kitajec (3:1). V dvoboju, ki je veljal za naslov prvaka posameznikov, je Sido prikazal igro .najvišje kakovosti; z izredno obrambo in bliskovitimi protinapadi je skušal zmesti azijskega igralca. Jung, ki je razumel, da bo moral izgubiti (kot se je zgodilo z Ogimuro, Harangozom in drugimi), če bo sprejel način igre Madžara, je zaigral drugače: večkrat in nenadoma je skrajšal žogo. Tale načrt je bil za počasnejšega (ima preko 100 kg) Sida usoden. Vsekakor je bil Sido najboljši Evropejec v boju za prvenstvo. Med ženskami si je prvo mesto zagotovila Japonka Macusaki; v tekmah za naslov moških dvojic sla uspela Ogimura - Murakami; med ženskimi dvojicami je prvo mesto zasedel par Nanba - Jamaeumi; izmed mešanih dvojic je dobila zlato kolajno dvojica Eguči - Ogimura. Na letošnjem prvenstvu so prevladovali Japonci’, ki so zmagali povsod, razen med posamezniki, kjer je v polfinalu japonski prvak Ogimura izgubil proti Madžaru Sidu (3:2). Tako so tekmovalci iz dežele »vzhajajočega sonca« odnesli domov šest zlatih kolajn, sedmo pa so si prisvojili Kitajci. Strokovnjaki menijo, da so Japonci zmagali, ker so bili dobro pripravljeni in presenetljivo hitri, ker so stalno napadali ter izbrali nov način serviranja. Srečanja za prihodnje svetovno prvenstvo bodo leta 1961 v Pekingu. NO, STVAR NI TAUO TRAGIČNA TIGER MU 3E NAMREČ ODGRIZNIL UMETNO k GLAVO H DIREUTOR^U ■STOPIM...ZDA3 Ml ZAGOTOVO N£ BO ODREREL.,. ČESTITAM, B0BI.TV03A NOVA TOCUA 'JE 6I3A3NA1. HI-HI, VSI SO Bill PREPRIČANI, PA Ml 3E ODGRIZNIL glavo; r HM,TO BI Sl OPAL TRDITI SE k ZDA3! , OOO,ZDRAVO!. RAVNO PRAV Sl PRIŠEL J>A T£ PREDSTAVIM DIREUtOR3U. MORDA a BO LE NAŠEL WAUO L~DELO ZATE! —. r— AHA, S TRD0N30 GE POGOVARJA.. •BREZ STRAHU LAUUO STOPIM R N3IMA,SA3 ZDA3 ZAGOTOVO VEM. DA • NISEM UBIL . ULOVIM A... ^ rT>0 VA&ml§ BESEDAH SODIM, DA Sl NISTE OGLEDALI \ PREDSTAVE \ VAS BOB! . V 3£„. TODA Ml VENDAR NE Y POTREBUJEMO \ U.LOVNOV..,. ) IMAMO HOBI3A / IN TA 3E RES s ODLIČEN. POSLU ■ SA3TA PLOSUAN3E N3EMU VEL3A! r UA^?! T\ Sl p,|\v TOR.E1 TISTI UMETNO GLAVO?....AH, ZDA3 RAZUMEM ,ZAUA3 3E BILA TAUO MEHUA,,. 'IM SEM PA ŽE MISLIL, DA SEM GA UBIL... ^ NA3 VAG NE PREMOTI N3EG0VA ZUNAN30ST. NE VEM,ČEMU SE tJE TARO NAŠEMIL. BREZ POSLA 3E J^B' 1^AP * '^^^POSTAI^ V&r \ U.LOVN! . VENDAR - ČE POMISLIM,® PA TO LE DONOSEN POULIC, ,„SEVEDA Sl TVEGANIH^ POIZRUSOV NE BI SMEL ^ PRIVOŠČITI...UA3 Ml POMAGA DENAR, ČE OSTANEM BREZ GLAVE V DACHAUSKIH BLOKIH K. Z. | «0 Razumljivo pa je 'bilo, da se je morala jeza prebivalstva nad 1 akimi vojnimi: strahotami pač nad kom znesti. Mnogi so takrat ž« čisto dobro vedeli, ikdo je prvi krivec teh bombardiranj in kako ho vse skupaj končalo, a so molčali. Zapeljanci in Iklrat kovidneži pa so valili vso krivdo na zaveznike in, če jim je padel v roke kak zavezniški letalec, jim je zavrela kri. Enkrat sredi poletja pa se je zgodilo, da je zaneslo dva zavezniška letalca, ki sita se spuščalia « padaloma, v bližino taborišča. Eden je .pristal nekje sredi plantaže, drugega pa je zračni lok zanašal prav nad taborišče. Videli smo, kako je mahal z nogami in skušal zakrmariti padalo drugam. Imeli smo vtis, da ho pristal prav na zidu, ki je vezal slraižne stolpe in delil taborišče od ceste in plantaže. Vrli zida pa je bil napeljan močan elekrični tok. Koi se nam je zdelo, da je lik nad zidom, je končno srečno pristal ne-Iklaj metrov onstran zidu. Kot smo zvedeli —• mi smo bili prav takrat zaradi kosila v taborišču — so ga prijeli SS-ovei in mirno od1-peljali. Vsaj tam se mu ni zgodilo nič hudega. Bil je velik, močan fant; prav doibro smo razločili njegov obraz. 11i-Ii smo zadovoljni, da se mil ni /.godilo nič hudega, obenem pa nas je silili smeh oh misli, da hi bil pristal v taborišču. K oliko ironije bi bilo v tem, če bi bil pristal sredi velikega nemškega Rajha prav v njegovem najsi ovitejšem koncentracijskem taiborišču! Marsikdo pa ga je tudi nekoliko zavidal. Za razmere, v katerih smo sami životarili, je bila njegova ujel niška usoda še vedno zavidanja vredina. Spravili ga bodo v kako taborišče za vojne ujetnike iz vrst zahodnih zaveznikov in taka taborišča so bila neprimerno boljša kot koncentracijska'. Ujetnikom v njih ni bilo treba delati in uživali so zaščito mednarodnega Rdečega križa, ki jih je obilno oskrboval z živilskimi paketi, medtem ko za nas ni bilo niti zaščite kaj sele paketov Rdečega kriiža. Trda o tem pozneje. Najlepši dan, kar smo jih preživeli v Wiildparku, je bil dani zavezniškega izkrcanja v Normandiji 22. junija 1944. Bil je lep in jasen dan, nič drugačen od drugih dni tistega sončnega poletja. Ob kakšnih pol dvanajstih sc je raznesel med nami glas, da se) zavezniki iz/krc ujej o v Normandiji. Prvi hip nismo hoteli verjeti' Tolikokrat se je že raznesel lak glas in lahkoverneži so vsakokrat prisegali, da so zvedeli novico iz zanesljivega vira in da je točna, nato pa se je izkazala za neresnično, da smo postali skeptični, čeprav je bila vsa slvar že dolgo v zraku in smo kar nagonsko čutili, da se mora zgoditi danes ali juh i. Toda s tem je bilo povezanih to- TEDENSKI KOLEDARČEK 19. aprila, nedelja: Leon 20. aprila, ponedeljek: Neža 21. aprila,torek: Anzelm 22. aprila, sreda: Šotor 23. aprila, četrtek: Janez 24. aprila, petek: Jurij 25. aprila, sobota: Marko VALUTA TUJ DENAR Dne 15. aprila si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemšeo marko švicarski frank 617—621 lir 24—24,25 lir 83—86 lir 123—126 lir 1725—1750 lir 148,75—149,75 lir 143—144,75 lir RADIO TRST A Nedelja, 19. aprila, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj, kronika 7 dni v Trstu; 15.45 Zbor goriškega slovenskega učiteljišča; 17.00 Dolga noč na avtocesti, radijska drama. (Mario Casacci - Mirko Javornik). Igrajo člani RO; 20.30 Operetna glasba; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: Walt Whitmen (Martin Jevnikar); 22.10 Antologija slovenske zborovske glasbe. Ponedeljek, 20. aprila, ob: 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Iz življenja tujih ptičev: »Ca-čalaka«; 18.10 Koncert violinista Franka Gullija in pianistke Enrike Cavallo; 18.40 Ljubljanski vokalni kvartet; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Vineenzo Bellini: Gusar, opera v dveh dejanjih — simfonični orkester in zbor Italijanske radijske televizije v Torinu. Približno ob 21.40: Opera, avtor in njegova doba. Torek, 21. aprila, ob: 18.00 Z začarane police — Zora Kafol: »Zmaj in kraljeva hči«; 18.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, ki ga vodita Milan Horvat 'in Samo Hubad; 21.00 Obletnica tedna — Janez Pirnat: 90-letnica rojstva Riharda Jakopiča; 21.30 Operna glasba; 22.00 Umetnost ip življenje — sodobni portretisti; 22.35 Koncert baritonista Dušana Popoviča, pri klavirju Goj-mir Demšar. Sreda, 22. aprila, ob: 18.00 Radijska univerza — Luigi Volpicelli: Poklicna usmeritev: »Meja preizkusov«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc); 20.30 Slovenske instrumentalne zasedbe; 21.00 Razbojniki, igra v 5 dej. (Friedrich Schiller - Fran Albreht). Igrajo člani RO. četrtek, 23. aprila, ob: 12.55 Rene Touzet in njegov orkester; 18.00 Z začarane police — Edvard Martinuzzi: »Deček v grobu«; 18.10 Čajkovski: Kon- cert v D-duru za violino in orkester, op. 35; 19.00 Šola in vzgoja — Svelko Skok: »Pogled v sodobno ameriško šolo«; 21.00 Zgodovina odkrivanja sveta — Mirko Javornik: Afrika — »Prvi kažipot čez Saharo«; 22.00 Iz sodobne književnosti: Arturo Cronia: Poznavanje slovanskega sveta v Italiji (ocena Janko Jež); 22.15 Marjan Lipovšek: Orglar, kantata za soliste, zbor in orkester. Petek, 24. aprila, ob: 18.00 Radijska univerza — Monsignor Jagob Ukmar: Problem ločitve zakona po kanonskem pravu: »Separativ in razdiralni zadržki; 18.30 Vokalni septet Ubald Vrabec; 19.00 Širimo obzorje — Gradovi na Tržaškem: Miljski grad (Drago Štoka); 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika — Boris Mihalič: »Sodobni problemi železnic«; 22.15 Koncert sopranistke Ondine Otte, pri klavirju Livia D'Andrca Roma-nelli. Sobota, 25. aprila, ob: 11.00 Operne arije; 12.55 Orkester Herman Klebanof; 15.15 Vokalni kvintet Veseli planšarji; 16.00 Novelist tedna (pripravil M. Jevnikar); 17.30 Velika dela slavnih mojstrov; 18.00 Oddaja za najmlajše — Saša Rudolf: »Zgodba o prebrisanem kmetu«. Igrajo člani RO; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 20.40 Zbor Vinko Vodopivec; 21.00 Dolga zgodovina strahu, radijska igra (Luciano Cir-ri - Mirko Javornik). Igrajo člani RO. ŽENSKI KOTIČEK KAKO HRANIMO ŽIVILA Maščobo moramo hraniti v hladni in temni shrambi ali vsaj pokriti z debelim papirjem posodo, v kateri je maščoba, ker svetloba pospešuje njen razkroj. Priporočljive so pološčene lončene posode, zlasti če moramo shraniti večjo količino masti. Lom čene posode pa je treba skrbno čistiti, sicer se ostanki maščobe skvarijo; posoda pa zadobi močan vonj po žarki maščobi, ki ga ne moremo več odpraviti. Primerno je, da pomijemo prazno posodo s sodo ali s pralnim praškom in z vročo vodo. Žarko maščobo nekoliko izboljšamo, oz jo preevremo z dodatkom čebule ali ji prilijemo nekoliko mleka. Ko postavimo na ogenj maščobo s čebulo, je ne smemo segreti tako močno, da se pojavi modrikast dim, sicer se mast skvari. Moko, zdrob, kosmiče in podobno večkrat napadejo živalski škodljivci. Znak njihove prisotnosti so raznovrstne kepice. Če nočemo, da se nam bo to zgodilo, naj bo naša shramba čista, suha in večkrat zračena. Riž, ki je zavarovan pred vlago in škodljivci, se precej dolgo, tudi do dveh let, prav gotovo ne skvari. Shranimo ga tako, da lahko pride zrak do njega, če hočemo hraniti riž dalj časa, ga damo v platnene vrečke in ne v papirnate; za krajši čas (do treh mesecev) ga lahko držimo v vsaki čisti posodi ali vrečici. Včasih premešamo riž z roko, da ga prezračimo. Testenine in kruhove drobtine moramo postavili v suho in zračeno shrambo. ŠPORTNI PREGLED (Nadaljevanje z 8. strani) ŠPORT PO SVETU Kolesarstvo — Na 57. dirki Pariz - Roubaix, ki velja za eno najtežjih kolesarskih prireditev, so prevladali Belgijci (1. Fore, 2. Desmet, 3. Janssens). Kljub slabemu vremenu so kolesarji zelo hitro prevozili (nad 42 km na uro) 262 km dolgo progo. šah — Končala so sc srečanja na turnirju v Mar del Plati (Argentina). V zaključnih partijah je Jugoslovan Ivkov remiziral z Američanom Fisherjem, Argentinec Najdorl pa s Čehoslovakom Pachmanom. Na končni lestvici si delita 1. in 2. mesto Najdorf in Pachman (10,5 točke), 3. in 4. mesto pa Ivkov in Fisher (10 točk). Nogomet — Pred 100.000 gledalci je v Londonu Anglija premagala škotsko z 1:0. Znani angleški nogometaš Billy Wright je tokrat zaigral 100. mednarodno tekmo. Atletika — V ameriškem mestu Temple je 18-letni Dalas Long vrgel kroglo 19,65 m daleč in s tem za 40 cm zboljšal svetovni višek, ki ga je postavil 0’Brien. Košarka — V nedeljo so se končale tekme za italijansko košarkarsko prvenstvo. Lestvica je naslednja: l. Simmenthal 41 točk, 2. Oransoda Virlus 40 točk in 3. Ignis 38 točk. Končala so se tudi srečanja za žensko prvenstvo. Največ uspeha je doseglo moštvo Udinese (35 točk), ki je izgubilo le poslednje srečanje, in sicer proti moštvu Stock (32 točk) z izidom 45:52. Stock je zasedel 2. mesto. TEKMOVANJA SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV V GORICI V ponedeljek je bil na Rojcah drugi dan atletskega tekmovanja med slovenskimi srednješolci v Gorici. Izidi so naslednji: Te.k na 1000 m: 1. Anselmi 2’54”6; 2. Cej; 3. Ter-pin; 4. Jelen. Skok v višino: I. Anselmi 1,60; 2. Di Battista 1,60; 3. Gergolet 1,55; 4. Appe 1,50; 5. Cotič 1,50; 6. Cej 1,45; 7. Peli-on 1,45. Skok v daljino: 1. Anselmi 6,35; 2. Di Battista 5,55; 3. Appe 5,26; 4. Kusič 4,99; 5. Legiša 4,85; 6. Cotič 4,81. Met krogle: 1. Anselmi 13,23; 2. Di Battisla 12,78; 3. Gergolet 11,68; 4. Terpin 11,22; 5. Brauč 11,18; 6. Primožič 10,83. V ponedeljek prejšnjega tedna so bili izidi naslednji : štafeta: 1. licej A (Anselmi - Kusič 25T); 2. licej B (Di Battista - Peršolja) 26'1 ; 3. strokovna šola (Jelen - Frandolič) 27'3). — Tek na 80 m: 1. Anselmi 9’8; 2. Kusič 10'3; 3. Di Battista 10’3. — Met diska: 1. Anselmi 30,44 m; 2. Cej 29,70 m; 3. Primožič 28,4 m. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 liiko naših upov, da se nam je zdela kar prelepa, da hi mogla hiti resnična. Bali smo se, da sanjamo. O zavezniškem izkrcanju smo dolge mesece vsak dan razpravljali in edino logičen zaključek vsake ra/p ra v e o lem je bil. da se morajo zavezniki čimprej izkrcati, če hočejo še tisto leto končali vojno. Večina je bila namreč mnenja, da po izkrcanju vojna ne bo vcc dolgo trajala. Nekateri pa smo sc, vendar hali, da z izkrcanjem še ne bo vse opravljeno in da se bo vojna verjetno zavlekla do druge pomladi, ker nas je dotedanja taktika zahodnih zaveznikov izučila previdnosti in pesimizma. Bili smo prepričani, da svoje previdnosti tudi po izkrcanju ne bodo opustili in da bodo po možnosti še vedno taktizirali, da bi pustili glavno breme vojne se naprej nositi Rusom in sč sami čimbolj obvarovali za pozneje. V tem primeru hi bilo malo verjetno, da bi mogli Rusi še tisto poletje zdrobiti nemško silo in vojna bi se zavlekla do konca zime ali do spomladanskih ofenziv prihodnjega leta. Z grenkobo smo razpravljali o tem zahodnem zavlačevanju, ki se nam je zdelo nemoralno in ga že ni bilo več mogoče opravičevati, saj je vse kazalo, da sta ga narekovala sama preračunljivost in sebičnost. Pri tem pa so največ Irpeli slovanski narodi, IkS so morali prenašati glavno težo vojne, Rusi, Poljaki in tudi mi Slovenci, ki kljub svoji maloštevilnosti nismo bili tedaj med zadnjimi po svojem prispevku krvi in poguma v boju za uničevan je nacizma. Bili smo prepričani, da se bo la nemoralna preračunljijrost lin ‘lagodnost zahodnih zaveznikov njim samimi nekoč hudo maščevala, ker pač nobeno nemoralno dejanje ne rodi dobrega. To so čutili tudi tisti, Ikti so bili prepričani, da bodo zahodni zavezniki naglo predrli nemško obrambo in končali vojno. Svojo misel o naglem, koncu vojne so zagovarjali prav s tem,/da zahodni zavezniki ne morejo dopustiti, da bi Rusija sama do konca nosila glavno težo boja proti Nemčiji, ker bi si s tem ustvarila prevelik moralni ugled v svatu; razen tega Angloameričani no smejo čakati, da prodre Rusija pregloboko v osrčje Evrope, ker jot bodo težko spravili od tam. To bi pomenilo izgubo njihovega vpliva v večjem Številu držav, kjer so imeli pred vojno glavno besedo. Tako so govorili. Razvoj pa je pokazal, da so zahodnjaki vendarle računali oportunistično in zavlekli vojno še skoro za leto dni, s čimer so res prihranili veliko lastne hrv i za ceno tiste, ki so j o morali' preliti ruski vojaki in bojevniki za svobodo pri vseh okupiranih: evropskih narodih: ta oportunizem je stal življenje tudi še na1 milijone Judom in drugim jetnikom, da ne govorimo o st o tisoč ih nemških otrok, žena in starčkov, ki so umirali pod bombami brez, lastne krivde. Težko, je delati prognoze, a nedvomno bil bili a- povojna evropska politična zgodovina precej drugačna, če bi se bili izkrcali zahodni zavezniki leto dni prej ali če. bi bili vsaj poleti 1011 odločneje navalili in končali vojno. Tako pa so za dozdevne taktične prednosti žrtvovali no le svobodo cele vrste evropskih narodov, ampak oškodovali tudi lastne daljnoročne koristi. (Daljo)