2
marec 1989 glasilo szdl občine logatec
OVICE
Tudi v krajevnih/0!^^ skupnostih marsikaj "4)
novega
Morda so lahko še najbolj ponosni v ROVTAH, saj se jim kmalu ne bo potrebno več stiskati v premajhni dvoranici zadružnega doma. Nov, moderen objekt, za katerega so sredstva krajani združevali s samoprispevkom, že stoji. Za to, da so dela potekala po načrtu so zaslužni prav vsi: marljivi organizatorji, izvajalci, pa tudi krajani, ki so veliko dela op-
ravili sami, pomagali pa so tudi z materialom Dom je lep in prostoren, v njem pa bodo svoje mesto dobili tako športniki, kot kulturniki. Verjetno bo nadaljevanje dela - dom je potrebno namreč še opremiti, povzročalo nekaj več težav.
Upamo lahko, da bodo zmogli tudi ta zalogaj, saj so svojo voljo in moč pokazali že pri sedanjem delu
Začnimo tokrat na najbolj severnem delu. Mladi v krajevni skupnosti VRH NAD ROVTAMI so bili med mladinci vedno nekaj posebnega:
Namesto uvoda... tokrat za konec
Beseda KONEC je lahko takšna ali drugačna. Lahko je vesela, lahko zveni žalostno. Lah ko jo čutimo kot začetek, morda jo čakamo težko. KONEC pomeni lahko začetek. Vsak začetek čaka na svoj KONEC. In tako lahko obračamo besede v nedogled .. In vedno pristanemo na KONCU.
Ko se v mislih vračam na začetek, se sporni njam mojih prvih srečanj z vami, dragi bralci. Spominjam se prve zelene, oktobrske številke leta 1983. In regratove lučke na prvi strani
In potem je Šlo naprej z neverjetno naglico. Reči je treba, da včasih nisem prav vedela, kdaj je pomlad in kdaj so začele naletavati snežinke. Enostavno sem se zakopala v delo. Nisem bila samo urednik, tega je bilo pravzaprav še najmanj. Fotografije, korekture, zbiranje člankov, honorarji in še kaj je bilo za nekaj ur dela preveč. In pri tem bi mi vi, spoštovani bralci pravzaprav lahko krepko stopili na prste. Pa niste! V moj poštni predat so resda pri hajala pisemca, a redko se je zgodilo, da bi me okarali. mi predlagali kaj novega, opozorili na napake in povedali svoje kritično mnenje o časopisu in mojem delu. Pa bi bilo koristno, veste!!
Tako pa smo naše delo sejali skozi sito uredniškega odbora, drug drugemu kdaj pa kdaj povedali kaj o napakah, se učili in hiteli vsak po svoje. Nikoli se nismo pravzaprav resno pogovorili o naših napakah. Pa bi se morali! Veliko jih je bilo in vsakokrat je bilo težko, ko se mi je zapisala kaka nerodna, neprava ali premalo kritična beseda.
Toda vztrajala sem ... dolga leta s pomočjo ljudi, ki so mi veliko pomagali Naj se jim za dobre besede, za besede poguma in dejanja spoznanj, drobnih lučk optimizma in vere zato tu In na KONCU ZAHVALIM. Bilo vas je mnogo v tem času, ki ste mi pomagali vsebinsko, tehnično, lektorsko in še kako drugače opravljati delo. Verjemite, tudi z vašo pomočjo sem se marsičesa naučila, marsikaj novega spoz nala in doživela.
Hudo molovsko zveni tale moj konec namesto uvoda, bi rekli glasbeniki. Pa pravzap rav nimam tako Žalostnih misli, kot so se zapisale. Občutek imam, da se vendarle nekaj plazi, da bo shodilo... Verjemite, presrečna bi bila. dragi bralci, če bi k boljšemu, kritičnejše-mu in ostrejšemu peresu, k vašemu zadovoljstvu ob prebiranju časopisa lahko prispevala tudi sama. Naj bo torej moj KONEC za vas ZAČETEK NOVEGA, BOLJŠEGA, DRUGAČNEGA Vaša urednica
zaradi svoje iznajdljivosti, pa tudi pripravljenosti pomagati s prostovoljnim delom pri razvoju krajevne skupnosti. Ko pa se približa zimski čas, se mladi zberejo na odru v osnovni šoli. Začnejo se vaje. Tako je bilo tudi letos. Zima brez snega in mraza je marsikateremu olajšala pot na vaje. Na gledaliških deskah je oživela zgodba neznanega avtorja Kdo bo dededič, ki so jo vrhovski gleda-liščniki premierno uprizorili 19. februarja. Pod režijskim vodstvom Francija Jereba pripravljajo še eno premiero. To bo Veseli večer, kate-
Ste že obiskali novo trgovino?
Mi smo jo ... Fotografija sicer ni z našega obiska (nastala je ob otvoritvi) trgovinice na Tržaški 95, kjer Rado Petkovšek že nekaj časa uspešno prodaja različne pripomočke za kmetijstvo. Pa ni trgovina čisto nič drugačna od prave Na policah
Folklorna skupina Trate je 8. februarja nastopila v Logatcu
rega premiero načrtujejo za 4. marec.
Z Vrha se odpeljimo na TRATE. Tu so 12 februarja ustanovili kulturno društvo. Že od jeseni so se pripravljali na ta dogodek, ki za krajane po dolgih letih kulturne suše pomeni pravo eksplozijo dejavnosti Okoli mentorice Anke Vavknove se je zbrala pisana druščina: mladi in malo manj mladi že nekaj časa spoznavajo pestrost in melodiko slovenskih ljudskih plesov Poleg folklorne skupine v društvu deluje tudi manjši dekliški pevski zbor, načrtujejo tudi ustanovitev dramske sekcije. Načrtov imajo veliko, med njimi pa je na prvem mestu nakup manjšega ozvočenja, ki bi ga nujno potrebovali za različne prireditve v kraju
boste gotovo našli vse, kar potrebujete. Lastnik nam je ob obisku povedal, da delo teče lepo in da pravzaprav niti ni pričakoval tako uspešnega začetka. Ve, da bo moral še marsikaj spremeniti, dodati, obogatiti izbiro in s konkurenčnimi cenami privabiti kupce Ti prihajajo pravzaprav od povsod, saj se je glas o trgovini hitro razširil v bližnjo in daljnjo okolico.
Lastnik je zaenkrat zadovoljen in ni mu žal, da se je odločil in poskusil z zasebnim trgovanjem.
Prav nasprotno pa se je godilo lastniku trgovinice na Nazorjevi cesti v Logatcu. Malo časa je bila odprta, zato je težko ugotoviti, kakšni vzroki so vplivali na njen hitri konec V pogovoru z lastnikom sem lahko ugotovila le to, da ni bil zadovoljen z dnevnim izkupičkom, da so bili kupci redki in da zato ni imelo smisla trošiti časa v prazni trgovini. O ponudbi in možnostih izbire se z njim nisem mogla pogovarjati, že zaprte trgovine pa si, žal, nisem mogla ogledati
bn
Od prvega marca so komunalne storitve dražje
Če se vsaj malo spoznamo na rast cen, potem je treba reči, da so jih v naši komunalni organizaciji prav dobro izračunali. »Zdržale« so kar pol leta, kar je ob dnevnem spreminjanju cen in podražitvah že prava redkost. Toda zdaj ne gre več Podražitve so nujne, sicer lahko delovna organizacija kaj kmalu zaide v vode izgub. Podražitve so precejšnje, vendar računajo, da cene lahko veljajo vsaj do septembra.
Vodo bomo plačevali v gospodinjstvih po 1100 dinarjev, za gospodar-
stvo pa bo enkrat dražja - 2200 din za m\
Podražilo se je tudi odvajanje odplak. Za m' bomo v gospodinjstvih plačali 600 dinarjev, gospodarstvo 1200 dinarjev in družbene dejavnosti 600 dinarjev. Najbolj se je podražil odvoz smeti. Za to bomo plačali 2000 dinarjev na osebo, kar pomeni kar 119% več V gospodarskih delovnih organizacijah bodo za odvoz smeti plačevali 300 dinarjev na m', v vrtcih in šolah ter zdravstvenem domu pa 150 dinarjev na m1.
VETERINARSKI ZAVOD LJUBLJANSKE REGIJE, po Grosuplje DE VRHNIKA Štev. SI /89 Datum: 15. 2. 1989
RAZGLAS
Lastnike psov obveščamo, da bomo izvajali obvezno zaščitno cepljenje psov proti steklini za leto 1989 za območje občine Logatec po naslednjem razporedu:
PONEDELJEK, 17. 4. 1989
- od 9 00-10.30 ure na dvorišču SO Logatec (za naselja: Če-vica, Narodni dom, Martinj hrib, Mandrge, Logatec in Brod)
- od 11.00-11 30 pri Krmavnerju (za Grčarevec),
- od 12.00-12 15 v Jakovici,
- od 12.30-13 00 v Lazah pred trgovino,
- od 14 00-15 00 v Hotedršici pri gostilni Turk,
- od 15.30 do 16.30 pred SO Logatec (ponovno).
TOREK, 18. 4. 1989
- od 9.00 do 9.30 pri Zadružnem domu na Tratah (za Trate in Medvedje brdo),
- od 9.45 do 10 15 pri Kovaču - Nagodetu (za Rovtarske Ži-brše),
- od 10.30 do 11.00 pri zbiralnici mleka na Petkovcu,
- od 11,30 do 12.00 na Vrhu pri šoli (za Vrh in Lavrovec)
- od 12 30 do 13.30 pri gostilni Rezka v Rovtah (za Rovte, Hlevni vrh in Hleviše ter Praprotno brdo),
- od 13.50 do 14.10 pri gostilni v Cestah.
SREDA, 19 4. 1989
- od 9.00 do 10.30 pri Zadružnem domu v Gor. Logatcu (za Gor Logatec, Blekovo vas, Kalce in Gorenjo vas),
- od 11.00 do 11.30 pri Merlaku v Logaških Žibršah.
SOBOTA, 22. 4. 1989
- od 14.00 do 16.00 ure na dvorišču SO Logatec (za vse zamudnike).
Za cepljenje, pasje znamkice in registracijo psa je treba plačati takso v znesku 34.000 din. Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od štirih mesecev. Kontrolo cepljenih in necepljenih psov bo v letu 1989 opravil veterinarski higienik. Vsi necepljeni psi bodo pokončani, lastniki pa predani v upravno kazenski postopek.
PSA NAJ PRIPELJE ODRASLA OSEBA NA NAJBLIŽJE MESTO CEPLJENJA!!!
Vodja enote Vrhnika: Ivan Kobal, dipl. vet.
zveza sindikatov Slovenije - občinski svet logatec
informacij e
Logatec,
/.lenruar
Leto:
um
Številka:
Pod tem naslovom je izšla prva številka Informacij, namenjenih sindikalnim aktivistom v občini Logatec.
V prvi številki ciklustiranega glasila smo lahko prebrali nekaj zanimivih člankov in se odločili, da poleg čestitk vsem, ki so sodelovali pri prvi izdaji, v našem časopisu ponatisnemo tudi članek, ki govori o višini zajamčenega in najnižjega osebnega dohodka, saj podrobnosti o tem zanimajo verjetno več občanov.
In še naš predlog: dobro bi bilo, če bi se v drugi številki predstavili ustvarjalci Informacij. Tako bomo lahko vsaj koga poimensko pohvalili (prva številka Informacij namreč teh podatkov nima).
Sindikalna lista
SINDIKALNA lista
Na 16. seji RS ZSS, dne 21 12. 1988 je bila sprejeta Sindikalna lista. Sindikalna lista predstavlja minimalne zahteve sindikata za zagotavljanje materialne in socialne varnosti delavcev. Sindikalna lista je tudi podlaga IO OOZS za pogajanja pri uveljavljanju odnosov v posameznih podjetjih. Danes vam predstavljamo dve kategoriji iz Sindikalne liste in sicer minimalni osebni dohodek in zajamčeni osebni dohodek. Minimalni ali najnižji osebni dohodek je vrednotenje dela najnižje zahtevnosti za polni delovni čas in konkretne rezultate dela Najnižji osebni dohodek je vselej sporazum in se ugotavlja na podlagi košarice življenjskih stroškov in družbene produktivnosti dela. To je ekonomska kategorija in obenem merilo uspešnosti gospodarske organizacije, saj podjetja, ki ne dosegajo najnižjega osebnega dohodka poslujejo z mot-
njami oz. njihovi programi ne zagotavljajo enostavne reprodukcije delovnih sposobnosti delavca Najnižji osebni dohodek je cena delovne sile in predstavlja osebni dohodek za živo delo.
Najnižji osebni dohodek se izplačuje predvsem za enostavna dela (čiščenje, prenos pošte, etiketiranje).
Zajamčeni osebni dohodek je osebni dohodek, ki ga mora delavec prejeti za 8. urno delo. Zajamčeni osebni dohodek so podjetja dolžna izplačevati vsem delavcem.
Obe kategoriji osebnih dohodkov bomo med letom usklajevali glede na rast življenjskih stroškov in družbeno produktivnost dela. od 1. 1. 1989 je najnižji osebni dohodek 700.000.- din, zajamčeni osebni dohodek pa 490.000.- din.
Druge kategorije iz Sindikalne liste bomo predstavili v naslednjih Informacijah.
Delovni jubileji
Logaško obrtno združenje v zadnjih letih podeljuje priznanja za delo obratovalnic samostojnih obrtnikov v občini. Tako se je ustalila navada, podeliti priznanja tistim obrtnikom, ki obratovalnice vodijo že 20 let in več. Čeprav se danes, v času širokoustnega poudarjanja pomembnosti malega gospodarstva obeh sektorjev, sliši malce nenavadno, da posebej poudarjamo dvajset in večletno delovanje samostojne obratovalnice, moramo vendarle pomisliti na čase, ko se o razvoju obrti ni govorilo v dobrem pomenu. Pred dvema desetletjema so redki vztrajali v samostojni dejavnosti. Občinski register obratovalnic je šele v letu 1972 presegel zaporedno številko 200; ta danes označuje trenutno stanje, zaporedna pa je presegla 580. vpis. Biti obrtnik v tistih časih je pomenilo dobesedno stati na svoji strani, s trdim in upornim
delom kljubovati in preživeti.
V 1988. letu je minilo dvajset let od ustanovitve obratovalnic oziroma dela radijske in TV mehanike Petra Černilogarja, kemične čistilnice Marije Erker, avtoprevozništva Jožeta Krambergerja, frizerstva Milene Maček, mizarstva Alojza Molka, Janeza Nagodeta, Petra Petrovčiča in Emila Rožmanca, ter zidarstva Rada Pivka. Petindvajset let, okroglega četrt stoletja že posluje »Kovi-noplast« Jožeta Župančiča. Najvztrajnejši pa je Janez Oblak v svoji mehanični delavnici, ki posluje že 30 let Priznanja so bila podeljena navzočim prejemnikom na zasedanju skupščine ob koncu lanskega leta. Vsem želimo še delovnih uspehov in obilo dobre volje: za veselje in za premagovanje težav, ki se kar ne kažejo zmanjšati.
Jago
Kako smo zbrali in porabili sredstva za novoletno praznovanje otrok
PRIHODKI:
1. OK SZDL
2. OK ZKS
3. SSS
4 LB Logatec
5. Vzgojni zavod
6. Motel Lom
7. Valkarton
8. Kmetijska zadruga
9. ŽTO
10. TOZD Gostinstvo
11. DO KLI Logatec
12. ŽTO za promet
13. GG TOK
14. OSZS Logatec
15. OK ZSMS
16. OŠ »8 talcev«
17. Konfekcija
18. GG - TOZD Gozdarstvo
19. TOZD Zdravstvo
20. SO Logatec
21. Gradnik
22 Izobraževalna skupnost
23. SOV Logatec
24. Kulturna skupnost
19.500-13.000-45.500-97.500-169.000-403000-2665.000-390.000-58.500-273.000-7403 500-110.500-201.500-13.000-6.500-520.000-1.410.500-227.500-260.000-292.500,-884.000-800.000-800.000-500.000-
SKUPAJ:
ODHODKI:
17.563 500-
1. Namiznoteniški klub	100.000-
2. Prevozni stroški	8.500.-
3. KS Laze	453.020-
KS Hotedršica	874.810-
KS Trate	796.710,-
KS Rovte	2343.250-
KS Tabor	1 351.060-
KS Naklo	8724.920.-
KS Vrh nad Rovtami	296.810.-
OŠ »8 talcev«	1.200.000-
OŠ Edvard Kardelj	800.000-
SDK - provizija	21.092.-
SKUPAJ:	16.970.172-
Ostanek sredstev:	593328-
Delovne organizacije in skupnosti so tudi lani prispevale sredstva po sporazumu za financiranje novoletnih prireditev za otroke Sredstev po sporazumu niso prispevali: OŠ Edvard Kardelj, Mercator, Vzgojnovarstveni zavod Kurirček.
V tabeli prihodkov so prikazana sredstva, zbrana po SaS glede na število zaposlenih delavcev v posamezni delovni organizaciji
Zbrana sredstva smo razdelili krajevnim skupnostim glede na število otrok, ki jih je obdaril dedek Mraz. Sredstva za šolske otroke pa so bila porabljena za nakup kolektivnih daril.
za odbor: Nada Trajkovski
Kako sem vesela, ker zima ni bela
Včasih je zima bela bila, a letos zapadlo prav nič ni snega. Veselje za ptičke, veselje za nas, saj vemo prav dobro, kakšen je mraz. Lezel v nas je prav do kosti, premraženi zjutraj smo v šolo prišli.
Letos pa zime k nam ni, suhe in lepe so naše poti. Zato sem vesela, ker zima ni bela; kjer smo lani se sankali mi, letos že beli teloh cveti.
Lidija Govednik, 3. c OŠ 8 talcev Logatec
Nas bo tudi letos obiskal dedek Mraz?
POZIV
K SLOVENSKI SOLIDARNOSTNI AKCIJI ZA ZAŠČITO IN OBNOVO PARTIZANSKE BOLNICE »FRANJA«
Legendarna partizanska bolnica Franja je ogrožena Kamniti plaz, ki se je sprožil s pobočja Velikega Njivča, je zasul dostop v sotesko Pasice, onemogočil dostop v Franjo, porušil del objektov, ostale pa poškodoval in s tem ogrozil obstoj enega največjih kulturnih spomenikov - spomenikov humanosti našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije.
Če je Rog slovenska samobitnost in državnost ter Osanka-rica herojstvo in vera, je bolnica Franja humanost, spomenik, ki je predlagan in izpolnjuje vse pogoje za vpis v seznam svetovne kulturne dediščine
Zato smo dolžni to svojevrstno sporočilo človečnosti našega naroda zaščititi ter ga kolikor je mogoče neokrnjenega ohraniti bodočim rodovom Za zaščito bolnice Franje bo potrebno najprej sanirati plazovito pobočje nad sotesko, s katerega še vedno grozi plaz, iz ozke, nedostopne soteske odstraniti okoli 20 tisoč m' nasutega materiala; vzpostaviti prvotno stanje ter obnoviti uničene oz. poškodovane spomeniške objekte ter pripadajoči inventar. Za vse to pa zgolj rednih virov sredstev ne bo dovolj.
Predsedstvo RK SZDL Slovenije, tudi na osnovi pobud borcev in partizanskih zdravnikov, krajanov Cerknega in občanov Idrije, številnih posameznikov iz vse Slovenije ter nekaterih družbenopolitičnih organizacij
poziva
k slovenski solidarnostni akciji za ohranitev In obnovo partizanske bolnice Franjel
Vsak po svojih močeh prispevajmo k temu, da kljub današnjim težkim razmeram ohranimo Franjo - spomenik humanosti, tudi kot naš prispevek k evropski in svetovni kulturni dediščini.
Občina Idrija je v ta namen že odprla poseben žiro račun pri Mestnem muzeju Idrija (št. 52020-743-1146) za zbiranje prostovoljnih prispevkov občanov, delovnih organizacij, družbenih in družbenopolitičnih organizacij idr SOLIDARNI BOMO MOČNEJŠI!
REPUBLIŠKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
PREDSEDSTVO
Ekološki odmev
Ali smo res največji onesnaževalci v Logatcu?
Vsebina članka, objavljena v Logaških novicah pod obetavnim naslovom »Popis odlagališč odpadkov in pokrajinsko-ekološki vidiki izbora alternativnih lokacij za urejeno odlaganje smeti v občini Logatec,« nas je spodbudila, da poskušamo prikazati realnejše stanje onesnaževanja okolja v DO KLI Logatec. Nimamo se namena opravičevati oz. prikazovati nerealnega stanja, vseeno pa ne želimo, da bi izničili naša prizadevanja na tem področju.
Ne moremo se namreč strinjati s pavšalnimi ocenami onesnaževanja, saj ne temeljijo na strokovnih podlagah in primerjavah z zakonskimi zahtevami na tem področju. Prav tako nam ni znano, katere podatke in analize je avtor uporabil, saj jih v delovni organizaciji ni iskal. Morda |e menil, da bi dejansko stanje prikrili.
Vso pohvalo izrekamo raziskovalni skupnosti in posebno, ekološki delovni skupini na raziskovalnem taboru, ki sta čutili potrebo, da v Logatcu na tem področju začnemo spreminjati razmere. Začeti je treba s popisi stanja, na podlagi katerih se nato lahko začne strokovno, angažirano in analitično pripravljati predloge za izboljšanje razmer.
Če je članek hotel razburiti duhove, potem je svoj namen dosegel. Malo pa je prispeval k dejanskemu spreminjanju razmer, saj o navedenih predlogih v DO KLI razmišljamo že več desetletij. Avtor med največje onesnaževalce prišteva našo DO, saj po njihovem izračunu kar za 2,1 krat več onesnažujemo vode kot ostali prebivalci. Trdi namreč, da imamo nevarna odlagališča škodljivih odpadkov, katerih večji del je že zasut, itd. S temi trditvami se ne strinjamo, saj menimo, da takšne ugotovitve in izračuni temeljijo le na delnih ugotovitvah in domnevah in nimajo nikakršne strokovne podlage. Za nas bi bil izračun o stopnji onesnaženja zanimiv, žal pa ne vemo, kje ga je mogoče videti.
a) Ravnanje z odpadki v preteklosti:
Priznati moramo, da je bila skrb za čisto delovno okolje v preteklosti nekoliko slabša, kljub temu pa smo z razvojem tehnologije onesnaževanje nenehno zmanjševali. V to so nas silili veljavni predpisi in dokaj reden nadzor nad izvajanjem le-teh. S čim te trditve opravičujemo?
Sestava odpadkov s katerimi smo zasipavali vrtače, za okolje ni škodljiva. Po zakonskih določilih je dovoljeno žagovino, lubje in druge lesne odpadke odlagati na posebnih kon-
troliranih odlagališčih, kjer se ti organski odpadki kompostirajo. Na območju DO takih odlagališč ni več, saj so vsa že zasuta, ravne površine pa so zdaj uporabljajo za skladiščenje lesa. Trenutno na območju delovne organizacije nimamo odlagališč lesnih odpadkov Le-te po dogovoru z lastniki odvažamo v vrtače na privatnih zemljiščih
Na ta način lastniki pridobijo rodovitne kmetijske površine. Z občinskim odlokom (mi ga ne poznamo!) lastnikom zemljišč ni prepovedano zapolnjevati vrtač z lesnimi odpadki. Torej ne moremo govoriti o divjih odlagališčih škodljivih odpadkov, saj imamo z internimi predpisi določeno, da na ta odlagališča ni dovoljeno odlagati škodljivih odpadkov. Zato predlagamo pogostejšo kontrolo teh odlagališč odpadkov in v primeru ugotovitve odlaganja škodljivih odpadkov kazensko ukrepanje.
Ko je deloval galvanski obrat smo vprašanja onesnaževanja okolja urejali s »Poslovnikom o načinu ravnanja z odpadnimi snovmi in odpadnimi vodami«. Nadzor nad izvajanjem ukrepov, določenih s poslovnikom je izvajala republiška inšpekcija (v enem primeru tudi medobčinska) Iz poslovnika se še danes lahko ugotovi, kakšen postopek nevtrali-zacije in čiščenja odpadnih voda smo imeli in kako smo opravljali dnevno kontrolo. Prav tako se da ugotoviti postopek, ki je bil predpisan za odstranjevanje in skladiščenje galvanskih muljev. Ker nam očitajo odmetovanje galvanskih muljev v kraške vrtače, želimo v zvezi s tem poudariti, da galvanskih muljev nismo odlagali v kraške vrtače, temveč smo se v okviru občine dogovorili za odvažanje le-teh na primerno nepropustno zemljišče. Za to odvažanje je bila določena odgovorna oseba, ki po našem mnenju ni vedno spoštovala dogovornjenih določil o pravilnem odlaganju, kar je v enem primeru ugotovila tudi inšpekcija. Zato menimo, da predlog o praznenju kraških vrtač ni umesten.
Kemičnih, strupenih in drugih škodljivih snovi ne zlivamo v odpadne vode, niti ne odlagamo na posebnih odlagališčih ne da bi jih prej uničil Lansko leto smo sprejeli poseben pravilnik o ravnanju z škodljivimi odpadki, določili odgovorne osebe za izvajanje in način redne kontrole. Določeno je, da škodljive odpadne snovi zbiramo po vrstah in škodljivosti
- odpadne lake in razredčila odlagamo na posebnem skladišču (nepropustnem) in jih sežigamo. Tak način je zakonsko dopusten pod pogojem, da s tem ne onesnažujemo
zraka Popolnega izgorevanja nismo mogli doseči zaradi subjektivnih okoliščin, zato smo to skladišče preselili na občinsko odlagališče odpadkov,
- odpadna olja in trikloretilen zbiramo v sodih ter vračamo proizvajalcu za reciklažo,
- hladilne tekočine ali druge škodljive tekočine, ki se razlijejo med pretakanjem prekrijemo z žagovino, to pa skurimo v kotlovnici,
- odpadnih polikloriranih bifeni-lov PBC ne odlagamo, saj je že z navodilom proizvajalca kondenzatorjev določeno, da je potrebno izrabljene vračati.
Javno je verjetno znano, da je delovna organizacija v letih 1985-88 zgradila centralno kanalizacijsko omrežje na celotnem območju DO.
Odpadne vode se stekajo v čistilno napravo. Z velikimi investicijskimi vlaganji smo preprečili, da bi odpadna voda odtekala v kraško podzem-Ije.
Onesnaževanje zraka: V skladu z odlokom o mejnih količinah oz koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak (Ur. list SRS, št. 19/88 sodi logaška občina v II. območje. Zrak je onesnažen pod dovoljeno mejo, kar pomeni, da nimamo industrije, ki pretežno prispeva k stopnji onesnaženosti Iz dimnika kotlovnice v nobenem primeru ne izpuščamo škodljivega SO;, saj ne kurimo s premogom Kurjenje je urejeno z umetnim vlekom ter napravo za čiščenje saj. Bolj neraziskano in problematično je spuščanje škodljivih snovi iz lakirnic in lesnega prahu iz ciklona ventilacijskih naprav Predpisi namreč navajajo mejne emisijske koncentracije (MEK) vendar pri nas do sedaj nismo izvedli meritev stopnje onesnaževanja. Ko bomo imeli točne podatke, bomo šele lahko govorili o stopnji onesnaževanja zraka.
b) Ravnanje z odpadki danes in v bodoče:
1 Še vedno je nerešeno vprašanje izkoriščanja odvečnih lesnih odpadkov. S povečanjem kapacitete kotlovnice bo to vprašanje dokončno rešeno.
2. Neprimerno ravnanje z odpadnimi snovmi iz lakirnic. Sedanje odlaganje teh odpadkov na občinskem odlagališču ni primerno. Rešitev je
potrebno iskati v ureditvi regionalnega ali republiškega odlagališča škodljivih odpadkov Obstajajo tudi možnosti drugačnega načina izkoriščanja teh vrst odpadkov ali pa sežiganja v posebnih sežiganih napravah.
3. Na podlagi odloka o mejnih količinah koncentracij škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak, moramo izdelati analizo stopnje onesnaženosti, ter na podlagi te analize pristopiti k ukrepom za doseganje dopustnih emisij (v primeru, če so resnično prekoračene).
4. Utrditi red pri izvrševanju ukrepov ter okrepiti nadzor pri ravnanju z odpadki
To so torej naše usmeritve v razvoju za bolj čisto okolje, ki jih lahko uresničimo s podporo občinskih in republiških dejavnikov.
Poleg že predlaganih alternativnih ukrepov za izboljšanje razmer na področju onesnaževanja v občini Logatec, navajamo tudi mi nekaj predlogov:
1. Sprejeti odlok o obvezni priključitvi onesnaževalcdev na kanalizacijsko omrežje za (celotno območje KS Naklo in Tabor)
2. Izdelati pregled in analizo onesnaževanja okolja, ki ga povzroča malo gospodarstvo (galvane, čistilnice, mehanične delavnice itd.) in na podlagi ugotovitev izdati ukrepe za izboljšanje razmer.
3. Selekcionirati škodljive komunalne odpadke na centralnem odlagališču in z odpadki ravnati v skladu z veljavnimi predpisi.
4 Dokončno urediti čistilno napravo.
5 Kaznovati odlaganje odpadkov na nedovoljenih, divjih odlagališčih.
6 Proučiti možnosti izk2riščanja odpadkov
7 Urediti strugo Logaščice od ponikalnice navzgor in ukrepati, da se sneti ne bo nabirale ob bregu
8 Urediti postopke pravilnega ravnanja z škodljivimi odplakami pri kmetovalcih, da ne bomo le-teh spuščali v Logaščico in druge ponikalnice
S tem člankom smo skušali prispevati delež k nadaljnjemu reševanju problematike za čistejše okolje. Želimo, da bi odgovorni strokovno in načrtno urejali razmere, saj bomo le tako imeli lepo, čisto okolje, ki si ga vsi tako želimo.
M. L
Vlak bratstva in enotnosti
Manifestacija VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI je tradicionalna. Že od leta 1961 in je odraz stalnih prijateljskih vezi med izgnanci iz SR Slovenije in njihovimi gostitelji v SR Srbiji. Obenem manifestacija pomeni srečanje Slovencev, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov s srbskimi brati in sestrami, pri katerih so našli svoj drugi dom, toplo prijateljsko zatočišče in s katerimi so skupaj preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje.
Vlak je tradicionalni simbol ohranjanja, razvijanja in utrjevanja revolucionarnih izročil NOB ter pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli umrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove.
Medobčinska koordinacijska odbora Vlaka bratstva in enostnosti v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami
sklenila, da letos organiziramo vlak Bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Slovenije popeljal medvojne izgnance in njihove najožje družinske člane h gostiteljem v SR Slovenijo.
Vlak bo odpeljal iz Maribora in Jesenic oz. Ljubljane 12. oktobra 1989 zvečer, prispel v Kraljevo oz. Titovo Užice, 13. oktobra 1989. Vračal pa se bo 15. oktobra 1989 in prispel v Ljubljano 16. oktobra
Da bi pravočasno opravili vse potrebno za srečanje z gostitelji, pozi varno medvojne izgnance in njihove ožje družinske člane, da se povežejo s svojimi medvojnimi gostitelji v SR Srbiji. Takoj po prejemu njihovega vabila naj se zglasijo na sedežu Medobčinskega sveta SZDL Ljubljanske regije, Ljubljana - Komenskega 7/IV. nadstropje, najkasneje pa do 31. marca 1989 in prijavijo svoje udeležbo
Informacije v zvezi s potovanjem dobijo zainteresirani na občinskih konferencah SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in Medobčinskemu svetu SZDL Ljubljana.
Medobčinski koordinacijski odbor Vlaka bratstva in enotnosti Slovenije
Z občnega zbora planincev
Bogat program izletov
Planinci smo se zbrali na letnem občnem zboru v petek, 17. 2. 1989 v planinskem domu. Izvolili smo novega predsednika in upravni odbor.
Občnega zbora se je udeležilo 50 planincev, ki so razpravljali o delovanju planinskega društva in finančnih poročilih, ki so jih podali člani upravnega odbora
Na občnem zboru smo sprejeli PROGRAM izletov za leto 1989:
- 5. marec: pohod na Hleviše - vodja E. Bolčina,
- 12. marec: Zimski vzpon na Snežnik - vodja M. Kajtna,
- 19. marec: Zimski vzpon na Porezen - vodja S. Kavčič,
- 16 april: Po Logaški planinski poti - vodja T Mivšek,
- 27., 28., 29. in 30. april: Notranjska planinska pot - vodja J. Rus,
- 14 maj: pohod na Blegoš - vodja S Kavčič
- 25. in 26. maja: del Notranjske planinske poti - vodja P. Gos-tiša,
- 18 junij: srečanje planincev Vrh nad Rovtami PD Logatec,
- 23, 24. in 25. junija: pohod na Pohorje - vodja J. Slabe,
- 26. in 27. julija: pohod Na Storžič - vodja T. Rupnik, Kamniško sedlo - vodja T. Rupnik,
- avgust: Vogar-Planina jezero-Pokljuka - vodja J. Leveč,
- avgust - 4 dni: Logatec - Triglav - vodja V. Šen in J. Slabe,
- 10. september: Dan slovenskih planincev,
Izlet v neznano,
- november: 5. pohod na Nanos,
- december: pohod na Javornik - vodja M. Kajtna.
Vse planince vabimo, da se teh pohodov oz. izletov udeležijo. Ker je program terminsko razdeljen prosimo, da se pravočasno prijavite in s tem omogočite uspešno organizacijo izletov Vse informacije dobite v prostorih planinskega društva vsak torek od 17. - 18. ure.
Planinski dom v Novem svetu je spet odprt vsako soboto (od 16. do 22. ure) in nedeljo (od 10. do 20. ure). Vse informacije lahko dobite po telefonu 741-995.
Planinsko društvo Logatec
XXXXXXXXXXXTXXXDOOOOOCO^^
VARSTVO
V Logatcu iščem varstvo za 19-mesečno deklico in sicer od 6. do 16. ure.
Pokličite čimprej po telefonu 340-696 - INGRID.
100aXXDOCXX3DOC^^
Knjiga ni orožje, vzemi jo v roko!
Prvih dvajset po izboru bralcev Matične knjižnice Logatec
1. Stane Kavčič: Dnevnik in spomini, 2. France Bučar: Usodne odločitve, 3. Franc Šetinc: Vzpon in sestop, 4 Danielle Steel: Prstan, 5. Edgar VVallace Govornik, 6. Vittorio Schiraldi: Mafijci z modrimi očmi, 7. Marinka Fritz-Kunc Ne verjemi vetru (Tudi Janov krik in Pusti čakati jutri), 8 Susan Howatch Temna obala, 9. Victoria Holt: Rajski otok Maškarada, Skrivnostni zdravnik, Moja sovražnica kraljica, 10 Boj za oblast (RK ZSMS in Mastnak, Korade, Pušenjak, Fištravec, Ocvirk), 11. Zane Grey: Ponatisi Grevevih pustolovk z divjega zahoda, 12. Harold Robbins: Ljubezen s tujcem, Zbogom Janette, Zgodbar, 13 Bram Stoker: Dracula (ponatis), 14. Douglas Adams: Štoparski vodnik po Galaksiji, Restavracija ob koncu Vesolja, 15 Lado Ambrožič: Po čem je zmaga, 16. Sveto pismo, 17 Zbirka DOTIK (Miller, Gombrovvicz, Sade, Appolinaire .. .), 18 Alistair Mac Lean: Santorini, 19. Anton Trstenjak Dobro je biti človek, Pastoralna psihologija in druga dela, 20 Lojze Kovačič: Prah, Med sanjami in resničnostjo, Prišleki
Predstavljamo novitete
Leposlovje za odrasle (izbor)
1. Ivo Zorman: Leta herojev (roman). 2. Gregor Strniša: Svetovje (drame), 3 Drago Jančar: Tri drame, 4. Zlata Volarič: Peti korak (roman opisuje zgode in nezgode nadebudnega petošolčka, ki živi pri dedku in babici), 5. Ace Per-šolja: Sanjsko mesto (pesmi), 6 Tone Partljič: Kulturne humoreske, prosim, 7 Branko Hofman: Iskani in najdeni svet (pogovori s slovenskimi pisateljicami Malenšek, Mihelič, Kristina Brenk,. .), 8. Alenka Goljevšček: Med bogovi in demoni (slovenski mitološki liki, podobe, običaji), 9. Vladimir Bartol: Med idilo in grozo (kratke zgodbe), 10. Marjan Rožanc: Lectio devina (roman), 11. Emil Filipčič: X-100 (odštekan roman), 12. Mirni Malenšek: Zlati roj (roman), 13. Slavko Doki: Uskoška princesa (zgodovinska povest), 14 Vuk Vučo: Raj na zemlji (nadaljevanje romana Kako sem nehal sesati prst /zakaj se ljudje vedno nasmejejo do solz, nikoli pa ne najočejo tako, da bi se na koncu smejali . ./),.
Leposlovje za odrasle (izbor-prevodi)
1. Danielle Steel: Thurstonov dom (roman), 2. James Aldridge: Ljubezen in čast (roman), 3. Paul Theroux: Obala moskitov (roman), 4 VVilliam Golding: Vidna tema (roman), 5. John lrwing: Hotel New Hampshire (roman), 6. MM Kaye: Smrt v Berlinu (kriminalka), 7. Saul Bellow: Dogodivščine Augieja Marcha (roman), 8. E. Hemingway Rajski vrt (roman), 9. H. P. Roche: Jules in Jim (ljubezenski!), 10. James Barwick: Kremeljski naklepi, 11. Howard Fast: Priseljenčeva hči (četrti del pentalogije), 12. C.P. Festa: Zaljubljena čarovnica (roman; čarovnice in kurtizane), 13. M. Ouoist: Dnevnik Anamarije, Danvjev dnevnik, 14 K Gibran: Prerokov vrt (izreki, verska razmišljanja), 15. Zane Gree: Senca na poti (VVestern bang, bang).
Vroče, bolj vroče, gori
1 Janez Janša: Na svoji strani (le kdo je na drugi strani?), 2. Marjan Gra-kalič: Ljubljanski proces (v srbohrvaščini), 3. David Tasić: Leševi s Golog; De-mokracija-duh iz steklenice, V imenu ljudstva - dejstva, kronologija in skrivalnice okrog Ljubljanskega procesa, 5. Lojze Stanič: Za novo kulturo bivanja (naslov govori sam zase), 6. Zbornik varstvo človekovih pravic, Človekove pravice (zbornik temeljnih mednarodnih pogodb), 7. Branko Hofman: Noč do jutra (Rablji in žrtve, ponoči in zjutraj), 8. Igor Torkar: Umiranje na obroke (kako smo gradili socializem), 9. Antonije Isaković: Hip ((golota Golega otoka - predturistično obdobje) 10 Gojko Stanič: UsJ*«ra.!jyUps<Je, Znanstvena in tehnološka politika Švedske in Norveške, y^f^\jpf.9^i^lembe (več knjig), 12. Slovenski narodni programi, 13. C|jyf^FFl^ov»^qJa>ena giba-
nja, 14 Peter Glotz: Manifest za novo evrop Dekleva (Prešernove nagrade 89). 16 Direk cij (!!!???)
aderlap, jrganiza-
M G
Trofeo Topolino '89
Izjemen uspeh mladih logaških smučarjev
Maloštevilna ekipa slovenskih smučarjev tekačev se je zbrala v Ljubljani na Smučarski zvezi Slovenije. V ekipi so bili trenutno najboljši slovenski tekači, med njimi tudi trije naši: Mateja Ambrožič, Jožko Petkov-šek in Boštjan Gostiša ter njihov trener Pavel Dornik. Že to, da so se v slovensko ekipo uvrstili kar trije tekmovalci našega kluba je velik uspeh. Z rezultati in medaljami pa so ga naši mladi tekmovalci še povečali.
V Italijo smo potovali čez Avstrijo. V Bolzanu smo zavili proti Dolomitom. Vasica Castello di Fieme leži zelo visoko, toda tudi tam ni bilo sledu o belem snegu Organizatorji tekmovanja so nas takoj potolažili, da sneg imajo Peljati smo se morali še 15 km na gorski prelaz Lavaza, ki je visok 1850 m. Kljub višini tudi tam ni bilo veliko snega, zato so se morali organizatorji zelo potruditi. Pripravili so odlično tekmovalno progo. V kraju imajo veliko šolo teka na smučeh, ki ima dolgo tradicijo. V njej turiste uči smučarskega teka veliko znanih smučarskih imen. Idejni vodja vsega je nekdanji olimpijski prvak na 30 km, svetovno znani Franco No-nes.
Prav on je dal tudi idejo o takem tekmovanju pionirjev Njegov cilj je, da bi to tekmovanje nekoč postalo svetovno pionirsko prvenstvo. Organizatorji so se potrudili tudi ob slovesni otvoritvi tekmovanja in razglasitvi rezultatov. Redko sem videl tako prisrčno in kvalitetno organizacijo. Otroci, številni obiskovalci in turisti so uživali ob sprevodu z baklami in igricami za otroke.
Kvaliteta tega tekmovanja raste iz leta v leto. Letos so se tekmovanja
udeležili pionirji iz 8 držav, tako, da naši tekmovalci ne zmagujejo več tako lahko kot pred leti. Vseeno pa sta se dva Logatčana povzpela na sam vrh. JOŽKO PETKOVŠEK, ki je pred leti že zmagal pri mlajših, je tokrat ugnal starejše pionirje. V isti kategoriji je pri pionirkah zmagala MATEJA AMBROŽIČ. Premagala je tudi reprezentančni kolegici, Mež-narjevo iz Črne in Zevnikovo iz Kok-rice. Uspeh Mateje in Jožkota je zaokrožil BOŠTJAN GOSTIŠA s sedmim mestom. Da so uspehi mladih logaških tekačev res izredni, govori tudi podatek, da je tekmovalo okoli 560 pionirjev v osmih kategorijah in da smo Jugoslovani osvojili le še eno zlato medaljo. To je bila medalja Igorja Bašlja iz Kranjske gore Rezultati: pionirke letnik 1976/77
1. Mateja Ambrožič 11,02YU
2. A. Mežnar 11,04YU
3. V. Zevnik 11,08YU
pionirji letnik 1976/77
1. Jožko Petkovšek 17,25 YU
2 M. Cervo 17,38 ITA
3 Paluseli 17,41 ITA 5. R. Velepec, 6. P Jerončič, 7. Boštjan Gostiša.
Pavel Dornik
ZELEZOKRIVSTVO
Izdelava, prodaja in polaganje armatur in armaturnih mrež po konkurenčnih cenah. Odprto vsako popoldne in ob sobotah.
Priporoča se SREČO BRUS Kalce 21 a, Logatec
Mateja na treningu pod Sekirico. Takrat še ni vedela, da bo zlata.
Kakšne rezultate letos dosegajo naši smučarski tekači?
Verjetno boste pomislili, da smo se zmotili, ko smo v naslov napisali smučarski tekači. Pa se nismo. Kljub temu, da je zima bolj podobna jeseni in o belini ni ne duha ne sluha, so marljivi organizatorji tam, kjer je bilo snega vsaj malo, organizirali nekaj tekmovanj. Udeležili so se jih tudi člani našega smučarskega kluba in dosegli lepe uspehe. Te gre gotovo pripisati dobremu strokovnemu delu in marljivosti naših mladih tekmovalcev v pripravah na smučarsko sezono. Pa pojdimo lepo po vrsti, najprej na 30. MEMORIAL TOMAŽA GODCA v Bohinjsko Bistrico. Naši so se uvrstili takole: mlajše mladinke: 3. Vesna Dolenc mlajši mladinci: 25. Boris Zelene mlajše pionirke: 2. Bojana Jerina, 4 Tanja Zelene
mlajši pionirji: 1. Boštjan Gostiša, 3. Vasja Rupnik, 5 Davor Jerina, 9. Uroš Godina starejše mladinke: 4. Urša Fečur starejše pionirke: 1. Mateja Ambrožič, 3. Darja Rupnik, 9. Tadeja Brenčič
starejši pionirji: 4. Jožko Petkovšek, 9. Janko Moroz, 10. Miha Gostiša
Ekipno je naša vrsta dosegla drugo mesto med petnajstimi klubi.
22. januarja je bilo v Ratečah MEDDRUŠTVENO TEKMOVANJE V TEKIH ZA 25. ROŽIČEV MEMORIAL
Med starejšimi mladinkami, ki so tekle na 5 km dolgi progi se je Urša Fečur uvrstila na 5. mesto, med mlajšimi mladinkami pa Vesna Dolenc na 4. mesto, Darja Rupnik na 8. in Simona Žibert na 20. mesto Med mlajšimi mladinci je bil Boris Zelene 14. na 10 km dolgi progi.
V Tamarju je bila čez teden dni tekma za ŽITO POKAL, kjer so naši dosegli naslednje rezultate:
mlajši pionirji: 1. Vasja Rupnik, 3. Boštjan Gostiša, 7. Uroš Godina, 8. Davor Jerina, 12. Marko Žibert, 14. Aleš Menart, 24. Robert Rudolf, 39. David Čuk.
mlajše pionirke. 1. Bojana Jerina, 10. Zorka Bošnjak, 11. Jasna Sajo-vec
starejši pionirji. 2. Jožko Petkovšek, 7. Miha Gostiša.
starejše pionirke: 1. Mateja Ambrožič, 10. Darja Rupnik. Med štirinajstimi klubi je naš klub dosegel 159 točk in ekipno prvo mesto.
IŠČEMO HIŠNIKA
Društvo upokojencev išče za Dom upokojencev hišnika, najraje mlajši upokojenski zakonski par. Na razpolago je dvosobno hišniško stanovanje.
Pismene prijave pošljite na Društvo upokojencev Logatec, Stara cesta 8.
STANOVANJE
Trisobno komfortno stanovanje (70 m', staro eno leto, centralno ogrevano) na Pavšičevi 28 v Logatcu prodam ali zamenjam za pol manjše z doplačilom.
Informacije Gaspari, Pavšičeva 28, Logatec (zvečer).
Pavel Dornik s svojimi varovanci na enem od redkih snežnih treningov v Logatcu
Boutipue
SONČEK
NEVENKA PROHINAR
VRHNIKA, Stara cesta 19
Stanovanje LJUBLJANA, Hebolieva 2 M.: 061/340-437
V samem centru Vrhnike stoji trgovinica, boutique Sonček, kjer boste vedno našli prijazna, moderna in vesela oblačila iz
kvalitetnih materialov za malčke in mladostnike. Če pa imate v mislih nekaj čisto svojega, vam lahko kaj sešijemo tudi po meri. Prepričajte se, da izdelki iz boutiqueja Sonček niso nič dražji od konfekcije!
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
JOŽETA MILAVCA
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili ustna in pisna sožalja Posebno se zahvaljujemo občinskemu in kra jevnemu odboru ZZB NOV za organizacijo pogrebnih svečanosti, pevskemu zboru za zapete pesmi in govornikom za poslovilne bese de. Prisrčna hvala sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali.
Žalujoči: žena Breda, sinova Mitja in Dare
ZAHVALA
Ob nesreči, ki se je na srečo končala z rešitvijo mladega življe nja, se najiskreneje zahvaljujemo vsem. ki so pomagali pri reševanju našega sina. posebej Se Luki in Ja nezu Loštreku, Jožetu Ložnarju. dr Dajičevi in članom Gasilske briga de Ljubljana
Prav bi bilo. da bi ustrezne organizacije in službe pregledale var nostne razmere in izpolnjevanje zaščitnih ukrepov ob požiralniku, saj bomo lahko le s popolno zaščito preprečili nove nesreče na nevar nem področju Jačke.
družina Razložnik
r
V SPOMIN
Ker naši mami
MARIJI GABROVŠEK
ne moremo več seči v roko in ji za-želeti vse najboljše za 80. rojstni dan, se jo v tem mesecu spominjamo vsi, ki smo jo imeli radi. Ob tej priliki se zahvaljujemo prav vsem, ki so se z molitvijo, besedo, pesmijo in cvetjem poslovili od nje Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči Izgubi nase mame in stare mame
MARJANCE AMBROŽIČ
z Medvedjega brda 18,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali vence in cvetjn in nam izrekli sožalje Posebno zahvalo za pomoč v tež kih trenutkih smo dolžni krajevni skupnosti Trate, tovarišict Jelki Žejn za besede slovesa. Gasilske mu društvu Medvedje brdo. dr Anki Lazar-Erznožnik, g Župniku za obred, delovni organizaciji Viator. kolektivu Lesnine in ZŠAM Logatec. Vsem. ki ste našo mamo v tako ve likem številu spremili na njeni zadnji poti. še enkrat iskrena hvala Vsi njeni
ZAHVALA ZA POMOČ
Zadnji petek lanskega leta smo imeli tudi v šoli praznovanje. Učenci sedmih in osmih razredov smo pripravili Novoletno tombolo. Mladinska organizacija šole je prevzela organizacijo, na pobudo vodstva šole pa smo se s prošnjami za darila obrnili na delovne organizacije in obrtnike v naši krajevni skupnosti. Tombola je bila zanimiva, saj so učenci pripravili različne točke in jih predstavili med žrebanjem. Izžrebani so dobili lepe nagrade. Za te, se v imenu vseh učencev, lepo zahvaljujemo vsem, ki so naši prošnji prisluhnili.
Mladinska organizacija OŠ »8 talcev« Logatec
KULTURNA KRONIKA
V NOVO MLADOST. - Leta 1988 je minilo 75 let od ustanovitve logaškega pihalnega orkestra. V navadi je slavnostno praznovanje takih obletnic, če so za to primerne okoliščine. Žal jih v življenju orkestra ni bilo. Preživljaj je eno najbolj raztreščenih delovnih let v zadnjem času.
Orkester se je po skorajda enoletnem premoru znova zbral marca 1988 leta. Organiziral se je tako, da je lahko uresničil vse postavljene cilje v tem letu: prvomajsko budnico in nastop na prvomajski svečanosti v grajskem parku, nastop na »Dnevu Slovenijalesa«, ki ga je organiziral ob svoji 35-let-nici logaški KLI - tudi pokrovitelj orkestra, promenadni koncert pred svečanim zasedanjem občinske skupšine, sodelovanje na žalni slovesnosti ob Dnevu mrtvih, poleg tega pa še na dveh paradah: ob 110-letnici GD Dol Logatec in ob 35-letnici ZŠAM Logatec, ter na žalni slovesnosti ob smrti delavca KLI. Medtem sta se zamenjala dva dirigenta, tako je vse nastope, vodil član orkestra, Janez Gostiša (razen tistega ob prvem maju).
Vse opravljeno delo pa vendar ne zagotavlja rednega delovanja orkestra tudi v bodoče Zbor godbenikov je ob koncu leta sprejel ugotovitev, da jedro orkestra tvori kakih 14 godbenikov, vsi ostali pa so bodisi občasni, bodisi redki gostje na vajah, nekoliko rednejši pa obiskovalci nastopov. Temeljno vprašanje, zakaj je temu tako, najde odgovor v dejstvu, da orkester nima I podmladka, tako številčnega, da bi kakovost in številčnost rahlo rasla. Za- ' vedajoč se obveznosti, ki jih orkester ima do skupnosti in z željo, da se delo ohrani in razvije, je zbor godbenikov sklenil prenehati z dosedanjim načinom dela. To pomeni, opreti se na tiste redne člane, ki zagotavljajo kakovostno delo in napredek, povabiti in sprejeti medse še nekaj glasbenikov z ne strogo godbeniško usmerjenostjo, pa zato bolj koncertno, in tako premostiti kako leto, dve ali tri, da bo orkestru vzgojen potreben podmladek Orkester je prepričan, da glasbena šola je - in mora biti - kovačnica novih godbenikov, če je pravilno naravnana k potrebam kraja in občine, in če njeno vodstvo tudi teži k takšnemu cilju. Orkester pa izraža tudi pripravljenost za sodelovanje na prireditvah, kjer je godba tradicionalni udeleženec.
Orkester torej načrtuje nekolikšno programsko preusmeritev k manj klasičnemu repertoarju, z raznovrstnejšo zasedbo, ki bo vključila tudi druge instrumente. Pihalni orkester zato razpisuje prijave za sodelovanje za tele inštrumente: 4 trobente, 3 klarinete, 3 saksofone, flavto, pi-kolo, 3 pozavne, tolkala, 2 tubi, bas in ritem kitaro, klaviature (tudi harmoniko), tenor in bariton. Vse zainteresirane glasbenike vabimo, da se razpisu odzovejo pisno na naslov Pihalni orkester Logatec, Grič 17, Logatec, osebno ali telefonsko Alojzu Molku, Gorenjska 8, tel. 741-475 ali Janezu Gostiš! na Obrtno združenje Logatec, tel. 741-761. Če bo potrebno, bo opravljena avdicija. Rok za prijavo je 10. marec. Vabljeni!
Upravni odbor PO Logatec
SAJ KUPUJETE MARKE, KAJNE? - Osmega februarja letos, na dan kulturnega praznika Slovencev, je veljala nemška marka na uradni tečajni listi natanko 3255,9607 dinarja. Za 252.800 dinarjev bi po uradni menjavi dobili 77,6422 DM. Toliko pa bi zapravil tudi človek, ki bi kupil po en izvod naslednjih časopisov in revij: AVTO (izide 2x mesečno), DELO (26X), JANA (4x), JANA ROČNA DELA (1x), KOMUNIST (4x), MLADINA (4x), MOJ MALI SVET (1x), MOJ MIKRO (1x), NAŠA ŽENA (1x), NAŠ DOM (1x), NAŠI RAZGLEDI (2x), NOVA REVIJA (1x), OTROK IN DRUŽINA (1x), OBZORNIK PREŠERNOVE DRUŽBE (1x), PAVLIHA (4x), RADAR (1x), SODOBNOST (1x), STOP (4x), TELEX (4x), TRIBUNA (2x), ZDRAVJE (1x), URADNI LIST (4x), ŽIVLJENJE IN TEHNIKA (1x).
Navedeno vsoto smo izračunali po cenah, ki so veljale za navedene revije januarja 1989. Če to vsoto pomnožite z 12 (meseci) dobite približno 1/3 stare miljarde. In če ste obdarjeni tudi tudi z otroki, se ne morete izogniti nakupu CICIBANA, PIONIRJA, Pionirskega lista, KURIRČKA, PROTEUSA in TIMA. Če ste bivši partizan morda berete revijo BOREC, če ste sodobni partizan pa ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI. Če radi štrikate, potrebujete BURDO, če vas zanima literatura in kultura DIALOGE, ljubitelji glasbe ste naročeni na GLASBENO mladino, filmski zasvojenci pa na EKRAN Če vas zanima kaj se dogaja v sosednjih krajih, morate kupovati IDRIJSKE RAZGLEDE, NOTRANJSKE LISTE (Cerknica), Naš časopis (Vrhnika) in ŽIROVSKI OB-ČASNIK - Raketni modelarji ne morete brez revije KRILA, jamarji pa ne brez NAŠIH JAM. Ljubitelji gledališča ste naročeni na MASKE, lutkarji pa na LUTKO. Če dodamo še KULTURNI POROČEVALEC, RAZISKOVALEC KULTURNI ŽIVOT, NAŠ ZBORNIK IN SODOBNO PEDAGOGIKO je pred vami vse, kar vam lahko ponudi tudi MATIČNA KNJIŽNICA LOGATEC. Če sedaj tretjini stare miljarde dodate še cene otroških in mladinskih časopisov in nekaterih specializiranih revij... no pa saj ni treba nikogar več prepričevati Knjižnica dobi kot redni naročnik vse navedeno nekoliko ceneje, vi spoštovani občan pa to knjižnico financirate iz prispevne stopnje za kulturo, ki znaša 0,39 odstotka vaše plače Zato ne zapravljajte denarja 2x, če to ni res potrebno in prebirajte revije pri nas. Vse, razen zadnje številke, vam bomo tudi posodili na dom.
Izkoriščamo tudi priložnost, da vas povabimo k sodelovanju in sicer sporočite nam, katere revije bi poleg navedenih še želeli prebirati v naši knjižnici. Naslov: Matična knjižnica Logatec, Tržaška 44, 61370 Logatec ali po telefonu 741-722.
Vlagajte svoj denar v kvaliteto življenja in temeljito izkoristite
KNJIŽNICO, ki smo jo v celoti sami plačali.
Marjan Geohelli
vabimo vas
v
v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v 'v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v v
Filmski spored za marec
3-5. italijanski vvestern TRINITA, režija E. B. Cliche, gl. vi. B. Spencer, T. Hill
Znana oseba italijanskih westernov Trinita tokrat v zabavnem filmu z neprekosljivim parom, ki nas vedno zabava na vse pretege.
4.-5. ameriška grozljivka PSIHO III., r. A Perkins, gl. vi. A. Perkins, D. Scarvveed
Norman Batesse tretjič vrača v svojo skrivnostjo hišo in to po 20. letih zapora. Spet se vrste umori. Je Norman pravi krivec?
7. ameriški triler UJETNICE BETONSKE DŽUNGLE, Rr. T. de Simon, gl. vi. J. St. John, T. Bregman
Po nedolžnem obsojeno dekle doživlja strahote ženskega zapora, kjer se sreča z vsem, od prostitucije do mamil.
10. -12. ameriški pustolovski SMRTONOSNO OROŽJE, r. R.
Donner, gl. vi. M. Gibson, D. Glover
Znameniti -nori Max" se je spet izkazal kot nevrotični policaj v zgodbi, kjer njegov značaj pomeni tudi smrtno nevarnost za sodelavce. Napet policijski film.
11. -12. ameriška komedija PONORELI BOLNIČARJI, r. M.
Schultz, gl. vi. Fat Bovs
Simpatična trojica s svojo nerodnostjo in okretnostjo obenem pomaga pri spletkah okrog dediščine.
14. italijanski erotični BREZNO POŽELENJA, r. M. Bianchi, gl. vi. M. Minoprio, G. Gori
Erotična mešanica seksa in politike v zgodbi o neuslišani ljubezni za časa fašizma v Italiji.
17. -19. ameriški pustolovski PREDATOR, r J. McTiernan, gl.
vi. A. Schvvarzenegger, C. VVesthers
Napeta fantastična zgodba o reševanju ameriškega diplomata iz rok južnoameriških komandosov. Pri tem naletijo na Predatorja, na čuden stvor, ki žre svoje nasprotnike.
18. -19. italijanski erotični SLA PO JULIJI, r. A. Barzini, gl. vi
S. Grandi, J. Levsen
Spel erot/čna zgodba iz italijanskih logov, ki se podobnih zvrsti vse bolj lotevajo.
21  ameriški glasbeno mladinski MODERNA DEKLETA, r. J. Kramer, gl vi. D. Zuniga, V. Madsen
Tipična ameriška zgodba o veselem življenju deklet, ki si svoje nazore oblikujejo po nočnih zabaviščih Los Angelesa.
24-26 ameriški pustolovski KOKAIN NE ODPUŠČA, r. J. Lee Thompson, gl. vi. C. Bronson, K. Lenz
Se spomnite arhitekta Paula Karseva, ki nič ne odpušča? Mislim, da je tole že najmanj tretji film na temo jemanja pravice v svoje roke. Tokrat gre za iskanje krivca smrti hčerke Karseveve prijateljice, ki je umrla zaradi prevelike doze mamila.
25.-26 italijanski erotični LJUBEZEN IN STRAST, r. T Brass. gl. vi. N. VVarren, A. G. Forrest
Tinto Brass je znan tudi pri nas po KALIGULI ali po KLJUČU. Režiser nadaljuje svojo erotično obsedenost s filmom, v katerem obdeluje temo spomina na preživljanje ljubezni ameriškega para med vojno in danes. Seveda ne med seboj.
28. ameriški erotični AMERIŠKA PITA, r. J. Fairbanks, gl vi. A. Lake, L. Thatcher
Ugrabitelji so presenečeni, ko dvoje deklet »zahteva* vse več in več, tako da bi bilo bolje vse skupaj opustiti.
31.-2. ameriški pustolovski KRVAVI WHISKEY, r. G. Triko-nis, gl. vi. J. Saxon, S. Hovvard, W Conrad
Vratolomna pustolovščina treh deklet, ki maščujejo smrt svojega očeta - tihotapca alkohola.
v> >>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>
V V V V
v v v
V V
v v v v v
V
v v
V
v
V V V V
v v
V V
v v v v v v v v v v v
V
v v v
V V
v
V
v v
V V
v
v
V V
v v
V V
v
v
V
v v
V V
v v
V
v
>>>v
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec. Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421 -1 /72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov
KULTURNA KRONIKA
RADOŽIVI KOMEDIJANTI. - V soboto, 18. februarja, je gledališka skupina iz Rovt uprizorila (v nedeljo, 19. februarja, pa ponovila) komedijo znanega slovenskega komediografa Marjana Marinca (ta nas še vedno zabava v TV kavarni) Komedijo o komediji. Na gledališko sceno se je ponovno vrnil talentirani režiser Jakob Kokalj, in to je dobro. Zelo dobro. Iz dramaturško dokaj nedoločene avtorjeve predloge je znal režiser izoblikovati predstavo, ki ima primerno dober komedijski lok. Seveda, mu je pri tem pomagala množica mladih in obetavnih igralcev, od Davorina Šinkovca, prek Vere Logar, Viktorja Šinkovca (ml), Draga Šebalja, Jerneja Žižka, Marije Logar, Branke Petkovšek, Milana Mivška, Francija Založnika, Sreča Nartnika, Mira Jurca in vse do Slavice Cigale (tudi šepetalke Darje Merlak).
Na preprosti, vendar učinkoviti scenski zasnovi se je komedija zapletov, prepletov in odpletov odvijala, dokler se ni zastor zaprl. Z odra so na svoje igralske darove opozarjali igralci in igralke drug za drugim. V tej predstavi sta pa na svoj dar še posebej opozorila Davorin Šinnkovec v zahtevni naslovni vlogi birokratsko zasvojenega direktorja, ki ga vendarle življenje strezni, četudi ne za večne čase, in Milan Mivšek v tipični epizodni vlogi uboge kanclijske pare, ki je svoj igralski dar izpričal tako, kakor se spodobi za prave igralce: v kratkem času pokazati vse (dragocenost epizodnih igralcev!). Izrabiti priložnost, to je tisto
Želim mladim igralcem in režiserju najboljših priložnosti.
maš
CEL ČAS SO BLAGIH SAPIC POGREŠVALE. - Bila je sreda, 8 februar ja, zvečer, ko se je bilo o mlaju vse nebo posejalo z zvezdami. Zimski čas brez zime. Slovenski praznični dan, dan smrti velikega pesnika Prešerna.
Smrtni trenutek je silnejši od trenutka rojstva?
Smrt - rojstvo, rojstvo - smrt; vmes življenje: večni kolobar
Z rojstvom začenjamo, s smrtjo dopolnjujemo Vsak svoje življenje, ki je natanko takšno, kakršnega se zavedamo
Zavest, da živim, kako da živim, čemu da živim.
Zavest, da se svobodno odločam - tudi o tem, da se na Prešerna še spomnil ne bom, kaj šele, da bi ga slavil; - ali pa drugače, da se spomnim, da slavim - tudi pod zvezdnatim nebom, prisluhnem pesmi, ki se razlega v noč, odmeva v srcih in od golih lipovih vej. Igriva alpska poskočnica v pesmi in plesu - in vse vmes; »al' bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve ..« in čudne kali so pognale »rožce mokrocveteče - poezije«.
V slavo Prešernu so tega večera pod milim nebom nastopili:
Mešani pevski zbor DMG iz Logatca z zborovodjem Zdravkom Novakom,
Plesna skupina s Trat z vodjo Anko Vavken, Recitacijska skupina gledališke
skupine iz Logatca.
maš
KULTURNI PRAZNIK V ROVTAH. - Pod vodstvom dirigenta Janeza Trev na sta se moški in ženski pevski zbor iz Rovt srečala (pa ne slučajno) v središču Rovt in zapela Zdravico.
Ubrani glasovi so prispevali majhen drobec k obeležitvi slovenskega kulturnega praznika.
Mogoče bo že naslednje leto bolj svečano.
Jakob Kokalj
NAPOVEDUJEMO. -11. marca bo v Logatcu, v kulturnem domu KS Tabor gostovala dramska skupina z Vrha nad Rovtami z delom neznanega avtorja KDO BO DEDIČ. Vrhovski gledališčniki so se za gostovanje dogovorili z občinskim sindikalnim svetom, ki predstavo poklanja ženam za njihov praznik.
Preživite sobotni večer z gledališkimi igralci.