QwxJom
'/fAyP
f-yutuce*.*
NO. 221
Ameriška Domovina
r
pvlio
lyn' N y

2-8-2
ane ^*M€R3CAN
IN SPIRIT IGN EN LANGUAGG ONIY
11227
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPCR
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 17, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXI1
Trudeau brani svoj® mesfnarofe polifite
Odnosi med ZDA in Kanado so tako globoki, široki in tesni, da takih ni mogoče ustvariti z nobeno drugo državo.
OTTAWA, Kan. — Predsednik zvezne vlade P. E. Trudeau je v govoru na televiziji označil trditve, da je Nixonova gospodarska politika do Kanade odgovor na Trudeaujevo mednarodno politiko, posebno pa na odnose do ZDA, za smešno. Nami-gavanja nekaterih, da naši novi ukrepi v mednarodni politiki u-ničujejo naš posebni odnos do ZDA, enostavno niso resnična.
Trudeau je dejal, da so prav tako brez osnove trditve, da naj bi bila 10-odstotna posebna carinska naklada nekak maščevalni korak. Predsednik Nixon je uvedel 10-odstotno nakiado za rešitev določenega vprašanja v ameriškem gospodarstvu. Tiče se vseh uvoznikov in ne le Kanade in zato je naravnost smešno, če kdo trdi, da je to odgovor na določeno politiko.
Zunanja politika predsednika P. E. Trudeauja je naletela na nekaj javne kritike tako v zvezi z obiskom A. Kosygina kot v zvezi z obiskom Tita, pa tudi na splošno. Trudeaujeva izjava preko televizije in radia kaže, da je morala biti ta kritika precej večja in močnejša, kot je na splošno izgledalo, kajti sicer Trudeau ne bi imel potrebe po javni obrambi svoje politike.
Svojo izjavo je Trudeau zaključil: Naši odnosi z ZDA so tako široki, tako globoki in tako tesni, kot jih ni mogoče ustvariti z nobeno drugo državo. Temeljno prijateljstvo med povprečnimi Amerikanci in Kanadčani ter med vladami na obeh straneh meje so dejansko ena glavnih moči, na katero se bomo o-pirali pri reševanju gospodarskih vprašanj med našima deželama.
------o------
Kitajska delegacija ZN organizira svoje poslovanje
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Na podlagi dogovorov, ki so bili Narejeni že v Peipingu, bo kitajska delegacija pri ZN vršila dvojno nalogo. Na eni strani bo opravljala posle pri ZN v tistem obsegu kot na primer sovjetska delegacija. Naša administracija se bo držala strogo pravila, da ■Oiora obe delegaciji obravnavati onako in ne dovoliti niti najmanjše razlike, ki bi lahko dala Povod za pritožbe.
Kitajska delegacija bo tudi 2ačasen “most” za prenos izmenjave mnenj med Belo hišo v Washingtonu in pa kitajsko vlado v Peipingu. Mislijo, da bo z ameriške strani vse delo v rokah Nixonovega zaupnika dr. Kis-•smgerja. S tem bodo pa odpad-1 vsi dosedanji posredovalci med Washingtonom in Peipin-gom.
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno in milo. Naj višja temperatura okoli 60. možnost dežja.
Novi grobovi
Anna Olesinski
V Mt. Sinai bolnišnici je umrla 73 let stara Anna Olesinski s 7922 Kosciuszko Avenue, vdova po 1. 1952 umrlem možu Franku, mati Agnes Coleman, Bernice Mitrovich in Leone Jones, 6-krat stara mati, 3-krat prastara mati, sestra Mary Furlog, Josepha Zola, pok. Alberta, pok. Johna, pok. Michaela Zola in pok. Katherine Olesinski. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev sv. Kazimirja ob 9., nato na Kalvarijo,

Plairaš @#!®r raiprawlja § šzpiaiili p©¥ilkov za ias preteki® zamrznitve
WASHINGTON, D,C. — Plačni odbor je včeraj po večurnem razpravljanju odložil rešitev vprašanja o izplačilu poviškov plač za nazaj za čas zamrznitve, za kar se zavzemajo zastopniki delavstva. Vprašanje bo prišlo znova na razpravo danes. Odbor je na stališču, da ni dovoljeno plačati poviške za nazaj, pa četudi so bile delovne pogodbe sklenjene že pred 15. avgustom 1971.
Trdijo, da plačni odbor ne bo delal težav novi kolektivni pogodbi Brotherhood of Railway Signalmen, ki predvideva 46% poviška preko treh let, ker je ta
Filipini hočejo biti del Združenih državi
Na Filipinih je v naglem naraščanju gibanje za priključitev republike kot 51. države k ZDA.
MANILA, Filip. — Volitve so pokazale, da je prijem predsednika Marcosa nad volivci republike popustil. Vladni kandidatje v zvezni senat so se slabo odrezali, saj sta od 8 zmagala le dva, Nekaj boljši je bil izid za vlado pri pokrajinskih in občinskih volitvah. Trdijo, da so bile te na splošno dosti svobodne, četudi jej bilo v času volivnega boja in v času volitev preko 100 mrtvih v raznih spopadih.
Volitve so potisnile v ospredje pozornosti gibanje, ki zahteva priključitev Filipinov kot 51. države ZDA. Povpraševanja Gallupa so dognala, da to stališče podpira od 49 do 65 D prebivalstva. Gibanje ima že preko 2,500,000 članov z izkanicami in naglo raste, kot trdi njegov vodnik Rufino Antonio.
Novo gibanje so rodile posebne okoliščine v republiki. Javnost je izgubila zaupanje v svojo vlado, ki da veliko obeta, pa malo stori. Korupcija se je zajedla na vse ravni javne uprave, ko gospodarstvo propada in se nihče ne briga za nujno potrebne reforme. Filipinci vedo, kako
v soglasju s sličnimi pogodbami ge v Ameriki, saj so bili od leta ostalih železničarskih unij. 11896 pa do leta 1946 pod ameri-Prav tako sodijo, da bo Plačni ško oblastjo. Po komaj 25 letih
odbor pustil veljati novo kolektivno pogodbo v premogovni industriji, ki je bila podpisana pred par dnevi in na temelju katere se rudarji vračajo na delo. Tudi ta pogodba določa povišanja veliko preko 5.5% letno.
Napredek pri SALT še precej skromen
WASHINGTON, D. C. — Ta teden so bila na Dunaju obnovljena pogajanja SALT med ZDA in ZSSR. Čeprav napovedujejo v uradnih krogih uspeh teh pogajanj, opozarjajo poznavalci razgovorov na to, da sta stališči obeh strani še daleč narazen in da je bil dosežen sporazum v dokaj nekaterih manjših vprašanjih.
Razgovori se vlečejo že v tretje leto in Nixon bi rad ob svojem obisku v Moskvi prihodnjo pomlad podpisal sklenjeni sporazum o omejitvi jedrskega strateškega orožja.
neodvisnosti, si žele sedaj postati zopet del ZDA. K temu jih žene upanje, da bodo ZDA rešile njihove probleme, ki jim sami ne vidijo rešitve.
Nekateri označujejo gibanje za vstop v ZDA za “fantastično, za noro”, toda njegovi vodniki ga proglašajo za “rešitev Filipinov pred katastrofo”.
Predsednik Marcos je dejal na televiziji: Mi smo se borili za neodvisnost, mi jo ne bomo zdaj enostavno vrnili!
leskva M rada debila ¥ Ifasbinglem kredite
WASHINGTON, D.C. — Sredi tega tedna bo v Moskvi tajnik za trgovino Stans. Šel bo tja seveda po poslih. Kremelj je napovedal, kje ga najbolj čevelj žuli. Najprvo bi rad dobil posojilo za nakup velike livarne, ki naj bi bila namenjena za sovjetsko največjo tovarno za tovorne avtomobile. Da kupi livarno, potrebuje posojilo v znesku $280 milijonov.
Kremelj je dalje hudo zainteresiran, da naša federacija zbriše s svojega spiska vrsto predmetov, ki jih naša narodna o-bramba smatra kot strateško blago, ki njegov izvoz v socialistične dežele ni dovoljen, in končno še brisanje ameriške “klavzule naj večje ugodnosti”, ki onemogoča sovjetskemu izvoznemu blagu, da bi se posluževalo znižanih ameriških uvoznih tarif.
Z ozirom na to, da v Moskvi pričakujejo spomladi obisk predsednika Nixona, upajo, da! bodo od Stansa dosegli vse, kar so' do sedaj napovedali kot koristno zanje. Odprto je dalje še vprašanje sovjetskih medvojnih dolgov- ZDA. Moskva je dosedaj trdovratno odklanjala vse resne pogovore o tem vprašanju.
NA SREDNJEM VZHODU POSTAJA SPET BOLJ VROČE
Predsednik Egipta Anvar Sadat se je pr'eselii iz predsedniške paiače v glavni stan oboroženih sil, da bi dal več vere v svejo izjavo od preteklega julija, da letošnje leto ne bo prešlo brez novega poskusa osvoboditve zasedenega arabskega ozemlja, če ne potom pogajanj, pa s silo.
JERUZALEM, Izr. — Do konca leta ni več niti mesec in pol, zato postajajo v Egiptu nepotrpežljivi. Predsednik Sadat je namreč v juliju letos javno napovedal, da ne bo pustil miniti letu 1971, da ne bi bil obnovljen boj za osvoboditev zasedenega arabskega ozemlja, pa naj bo z vojno ali politiko.
z lastnim moštvom, posebno z letalci. Na kaj takega ne računa vsaj za enkrat nihče resno. V Moskvi se zavedajo, da bi tak nastop utegnil privesti do neposrednega merjenja moči med ZSSR in ZDA. Vsi napori ZSSR za pomiritev z Zahodom bi propadli, upanje na evropsko varnostno konferenco bi šlo po
Hrvaiska članica ZN!
Van Thieu začel uvajati reforme v Južnem Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — Sedanji saigonski režim je končno uvidel, da se Amerikanci mislijo zares umakniti. To bi pomenilo, da bo saigonski režim moral sta-iti na lastnih nogah in ne na a-meriških podporah. Zato je Van Thieu odredil obsežne reforme na vseh področjih javne uprave, posebno pa na gospodarskem.
Tako je na primer razvrednotil saigonski piaster kar za dobrih 45%. Objavil je tudi obsežno davčno reformo, skuša po-
Predsednik Sadat, ki je sam i vodi. S tem seveda tudi zavaro-bil poklicni vojak, je zdaj oble-'vanje ruskega hrbta za slučaj kel vojaško uniformo in se pre-j poostritve odnosov s Kitajsko, selil v glavni stan egiptskih oboroženih sil, da bi s tem dal poudarek svoji odločnosti za reševanje zasedenih predelov.
Politični razgovori so zastali in poskusi za oživitev doslej še niso pokazali uspeha. Sadat mora torej od časa do časa zarožljati z orožjem, ko čas beži, njegova beseda pa je še vedno le beseda. Egipt sam nima dovolj sredstev, dovolj močnih oboroženih sil, da bi mogel uspešno nastopiti proti Izraelu. Manjka mu ofenzivnega orožja, manjka mu sposobnega letalstva, topništva in dobro izvežbanega moštva.
Na uspešen nastop proti Izraelu morejo v Kairu računati le, če jim Sovjetska zveza pomaga
V Berlinu napredek
BERLIN, Nem. •— Pretekli teden so razgovori med zastopniki obeh nemških vlad napredovali in vesti iz Bonna trdijo, da je treba pričakovati “v nekaj tednih” sporazum.
Kakor hitro bo dosežen sporazum med obema Nemčijama, bodo štiri velike sile dale nanj svojo odobritev in bo s tem odprta pot
enostaviti javno upravo. Sedaj šele je postalo očitno, kako malo se je saigonska vlada brigala za dobro domačo upravo.
Kako si hrvatski študentje v Zagrebu zamišljajo S. R. Hrvatsko.
ZAGREB, SFRJ. — Prav takrat, ko je Tito hodil po Ameriki, so se v Zagrebu zbrali zadnji petek v oktobru hrvaški študentje in uganjali politiko na debelo. Nabralo se jih je na glavnem zborovanju okoli 1,000, navdušenih govorov naravno ni manjkalo. Zanimivejši so bili nekateri predlogi na zborovanju.
Hrvaška republika naj na primer postane članica Združenih narodov. Tak predlog naj se ta-kaj stavi. Seveda potrebuje Hrvatska tudi denar. Zato je neki govornik predlagal, naj republika takoj ustanovi svojo narodno banko, obenem pa pošlje svojega guvernerja v Washington, da bo tam pobral denar, ki od leta 1965, ko se je Rodezija odpada na hrvaško kvoto pri raz-proglasila za neodvisno, britan- i mb mednarodnih ustanovah, kot sko zastavo nad bivališčem biv- ina Primer pri Mednarodni ban-
Britska zastava spet vihra nad Rodezijo
SALISBURY, Rod. — Ko so pričakovali v ponedeljek prihod britanskega zunanjega ministra |V Rodezijo, so razobesili prvič
šega britanskega visokega komisarja.
Sir Alec Douglas-Home je po | daljši pripravi in po obsežnih Vprašanje je, ali ni morda, precjhodnih razgovorih priletel Van Thieu začel precej poznoJsem; da najde rešitev za nad 6 modernizirati svojo deželo. A-,iet stari spor o notranji ureditvi
meriški svetovalci se postopoma že umikajo s svojih položajev.
sovjetske in nemško-poljske pogodbe o odpovedi rabe sile v odobritev nemško- medsebojnih odnosih.
Rodezije. London zahteva, da dobe domačini v ustavi zagotovljeno postopno pridobivanje polnih državljanskih pravic, čemur pa se vladajoča bela manjšina odločno upira.
Naša plačilna bilanca ni bila novo presenečenje?
CLEVELAND, O. — Plačilna bilanca je v načelu razlika med vsemi vrednotami, ki jih pošiljamo v tujino, in vsemi vrednotami, ki jih od tam do-vimo, in vsemi stroški, ki jih tam plačujemo. Do milijona natanko se ta razlika ne da nikoli dognati, končno moremo o končni številki videti le oceno, ki pa navadno kolikor toliko odgovarja stvarnosti.
Po drugi svetovni vojni smo bili navajeni, da je -plačilna bilanca vsako leto pokazala prebitek v našo korist. Prebitek je bil mogoč radi izredno visokega prebitka v naši zunanji trgovini in v izkupičku za prodano orožje. Ta prebitek je pokril vse primanjkljaje v podpiranju tujine, vse naše izdatke za vojaške cilje, vse izdatke za turiste in izredna nakazila tujini v socialne namene, na primer pri velikih prirodnih katastrofah.
Zadnje čase so se postavke y plačilni bilanci začele spre-
minjati. Najprvo je izginil prebitek v zunanji trgovini, ki je navadno kril plačila za vojaške in politične izdatke na tujem, stroške za turiste itd. Zato so začeli padati tudi izdatki za podpiranje tujine, za vojaške akcije na tujem, na drugi strani je pa naraščal dotok tujega kapitala v našo deželo.
Sedaj se je naenkrat vse skupaj spremenilo, tudi naša plačilna bilanca je postala pasivna v ne ravno majhno presenečenje marsikaterega našega strokovnjaka. Zakaj?
Največ odgovornosti za ta pojav nosi prelivanje našega kapitala v tujino. Da naša dežela ne bo mogla stalno držati dolarja “na zlati podlagi”, je bilo že davno jasno. Ko so naša velepodjetja to opazila, so začela svoje kapitale deloma premikati na tuje. Koliko našega kapitala je po tej poti odšlo na tuje, ne ve nihče, gre pa gotovo v bilijone. Ta doda-
ten odliv je vsesaval vse prihranke na odtekanju dolarjev za podpiranje tujine, vojaške izdatke na tujem, dočim so pa stroški za turiste stalno rastli. To je rodilo prvi pojav primanjkljaja v naši plačilni bilanci.
Ali bo ta primanjkljaj v plačilni bilanci postal trajna nevarnost? Mislimo, da bo. Dolar ni namreč več “zlata valuta”, je postal papirnati denar kot vsaka druga valuta. Tisti, ki je dobro založen z dolarji, je to začel čutiti že letos in poslal del svojih dolarjev na tuje. Zato smo imeli zadnjih šest mesecev tako visoke primanjkljaje v plačilni bilanci.
Za to je deloma odgovorna tudi naša sedanja gospodarska politika. Nixon hoče na vsak način poživiti gospodarski napredek. V ta namen rabi cenena posojila. To pomeni, da ho pri nas obrestna mera
nizka, vsakakor pa nižja kot tista na tujem. Zato se bo kapital začasno ali pa trajno selil tja, kjer se mu nudijo naložbe po višji obrestni meri. Lastniki velikih kapitalov, to so banke, fondi, zavarovalnice itd., bodo imeli dva razloga, da premikajo svoje kapitale na tuje:	na eni strani bodo
njihove naložbe na tujem varnejše kot domače, merjene po devizni vrednosti, na drugi strani bodo pa naložbe na tujem tudi donosnejše. To sta dva razloga, ki do sedaj še nista vplivala na trajno prelivanje našega dolarja na tuje kapitalne trge, sedaj pa bosta.
Kako dolgo bo to stanje trajalo? Naša administracija je izjavila, da ne misli na skorajšnjo stabilizacijo našega dolarja. Dokler stabilizacije ne bo, bo naš kapital begal po svetu z dvojnim namenom: kje najti večji donos in kje iskati stabilnejšo kupno moč tujih valut.
ki. Na srbsko industrijo je letel očitek, da bi že davno propadla, ako se ne bi redila od deviz, ki prihajajo v Srbijo iz hrvaške kvote. Na voditelja hrvaških komunistov dr. Bakariča je malodane letel očitek, da je izdajalec, ker še zagovarja komunistični koncept Jugoslavije. Seveda ni na zborovanju nihče hotel prevzeti nehvaležne naloge, naj Bakariča brani.
Tako je Tito ob vrnitvi našel dosti gradiva, ki si bo z njim lahko belil glavo. Treba je bilo, da se vrne, kajti mrtvilo v vrhu-ški javne uprave in partije je postalo že neznosno. Vse partijsko in upravno delo zastaja. Le partijsko časopisje brani vladne pozicije, ako je za tak opravek “zadolženo”.
V Vzhodni Nemci ii so bile v nedeljo volitve
BERLIN, Nem. — V Vzhodni Nemčiji so imeli preteklo nede-jo volitve v centralno ljudsko skupščino in 5 pok rajinskih skupščin. Za ljudsko skupščino je bilo postavljenih 564 kandidatov za 434 mandatov, za 15 pokrajinskih skupščin pa 3000 kandidatov.
Volitve so naravno potekale po znanem komunističnem vzorcu, saj je že do zgodnjih popoldanskih ur glasovalo 93% vseh volivcev. Pravega zanimanja za volitve seveda ni bilo nikjer. Vseh volivcev je bilo 12 milijonov.
Priporočajte A.D. tem* ki jo še nimajo!
t
j Iz Clevelanda i in okolice
Perk opustil “New Town”— Župan R. J. Perk je včeraj napovedal opustitev Stokesovega načrta “New Town”, ki naj bi zrastlo na zemlji, ki jo lastuje mesto Cleveland v Warrens-ville občini. “Novo mesto”, ki ga je hotel graditi Stokes, naj bi imelo mešano prebivalstvo ter naj bi postalo popolno mesto z okoli 25,000 prebivalci. Novi župan je na stališču, da je treba nove domove graditi v Clevelandu in ne izven njega, ter poziva ljudi, naj ostanejo v Clevelandu.
Seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima svojo sejo jutri, v četrtek, ob osmih zvečer v običajnem prostoru.
------O-------
Finch hodi s praznimi rokami
WASHINGTON, D.C. — R. Finch, predsednikov posebni svetovalec, je na poti po državah Latinske Amerike. Te vedno le kaj pričakujejo od ZDA in seveda niso vesele, če pride k njim kak poseben zastopnik s praznimi rokami.
Prav to se zdaj dogaja. Robert Finch ima nalogo opozoriti vlade držav Latinske Amerike, da Kongres ZDA ni nič dobre volje, ko prihajajo z juga samo vesti o zasegih ameriške imovi-ne in o nacionalizaciji premoženja družb ZDA brez primerne odškodnine. V Kongresu se pojavljajo zahteve po trši roki v odnosih do Latinske Amerike.
S takimi poročili in svarili Robert Finch na svoji poti po Latinski Ameriki gotovo ne bo dobil prijateljev ne sebi ne ZDA.
------:0----—
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik John B. Connally je včeraj ostro prijemal Japonsko in Zahodno Evropo, ker ne kažeta volje za rešitev mednarodne denarne in trgovinske krize. Tako je opozoril posebej na dejstvo, da stane Fordov Pinto, katerega cena je v ZDA $2,200, na Japonskem zaradi carinskih in davčnih določil $5,000, med tem ko prodajajo Japonci svoje enakovredne avtomobile v ZDA po $2,000!
SAIGON, J. Viet. — Tu so se razširile vesti, da skupine ameriških obveščevalnih strokovnjakov zaslišuj fjo rdeče vojne ujetnike v Kambodži, poročila o tem pa pošiljajo poveljstvu oboroženih sil ZDA v Saigonu.
SAIGON, J. Viet. — Ameriška B-52 letala so napadla področje Demilitarizirane cone, med tem ko se južno vietnamske letalske sile postopno vključujejo v napade na Hočimin-hova pota.
WASHINGTON, D.C. — Zastopniki vlade opozarjajo Kongres na neizbežen polom južne vietnamskega gospodarstva, če ne bo dobil Južni Vietnam v tekočem letu vsaj 400 milijonov gospodarske pomoči. Lani jo je dobil preko 500 milijonov.
MIAMI BEACH, Fla. — AFL-CIO bo na svoj konvenciji, ki se je tu začela, določila svoje stališče do druge dobe Nixo-nove gospodarske politike. PASADENA, Kalif. — Mariner 9 snema Marsovo površino in pošilja na Zemljo posnetke, ki postajajo jasnejši, ko na Marsu peščeni vihar ponehuje.
AMERIŠKA PomOVUUA

C1’7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and international Circulation
rTibiishect daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of J uly Managing Editor: Mary Debevec
sa Združene države:
|16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece /,a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCEJpTrON RATEg.
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for ? months panada and Foreign Countries:
$18>«Q per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
«^>■83
No. 221 Weds., Nov. 17, 1971
Novemberske misii
Čeprav se človek marsikdaj spomni na tiste, ki so živeli z nami in jih ni več, novemberski dnevi misli na mrtve še bolj približajo in še bolj poglobe. Blizu je konec leta, ko vsak človek nehote v sebi sklepa račune, pregleduje uspehe in neuspehe. Pregleduje tudi vrste živih in praznine, ki so nastale za mrtvimi. Teh praznin ni mogoče zapolniti.
Dve sta posebno veliki v slovenski skupnosti. Ena je nastala pred dvanajstimi leti, ko smo zgubili iz svoje srede dr. Gregorija Rožmana, škofa ljubljanskega. Druga se je razgrnila dve leti nazaj, ko je v večnost odšel dr. Miha Krek, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo.
Res je, da čas celi rane, toda prav tako je res, da čas ne zadela praznin. Čutimo jih bolj in bolj. Zdaj, ko bi se marsikdaj radi obrnili za nasvet k tistim, ki so nam bili nekoč vodniki, se šele pričenjamo zavedati, kako smo jim va-gali vsak korak, vsako dejanje in pri tem svoja osebna gledanja vzeli za merila. Bila je to velika krivica. V svojem, marsikdaj puhlem znanju, smo hoteli, da bi vodniki gledali na razne probleme iz prav tako ozkega kota kakor mi sami, in nismo hoteli priznati, da brez širokega gledanja nihče ne more biti vodnik. Hoteli smo, da bi obračali samo preteklost, za bodočnost pa čakali od njih velikih znamenj in velikih načrtov. Velika tragika pa je bila nemara še v tem, da v mnogih, ki so po velikih načrtih vpili, sploh ni bilo nobenega načrta več, želeli so v tujem svetu doseči zase, kar se je največ dalo, ustvariti primerno ugodje sebi in svoji družini.
če danes ob grobu dr. Gregorija Rožmana in dr. Kreka gledamo žive vodnike tega sveta, lahko vidimo, da sta bila velika, mnogo večja kakor marsikateri, ki jim svet poje slavo. Toda bili smo navajeni, da smo vedno radi bili in tolkli po svojem in hvalili tisto, kar smo komaj poznali. Nasedali smo in še nasedamo novicam, ki jih svetovno časopisje zna ožariti s svetlobo vseh mogočih žarometov. Prodajamo jih naprej za čisto zlato. Ko so naši vodniki povedali nekaj v preprostih besedah, na preprost način, s čutom odgovornosti za vso skupnost, smo komaj prisluhnili, toda že v istem momentu čakali, kdo jim bo besede spodnesel, kdo bo po njih udaril.
Nastaja velika tišina. Lahko je bilo ob velikih vodnikih razpredati načrte in zanje ne nositi odgovornosti. Danes, ko teh vodnikov ni več, marsikdo že čuti, da vrednost načrtov leži prav v odgovornosti. In je zmanjkalo ljudi, ki bi jo upali nositi pred vso javnostjo, pred vso slovensko skupnostjo, kakor sta jo nosila dr. Gregorij Rožman in dr. Miha Krek. Za ta dva odgovornost ni bila beseda, ne stara fraza, za oba je bila odgovornost zasidrana v najgloblji te-temelj — v večnost.
Mislim, da je bila za oba prav ta zasidranost izvor velike sile pa tudidzvor trpljenja za oba. Ničesar nista hotela storiti, za kar bi nekoč pred Bogom ne mogla dati čistega odgovora. Bila sta pripravljena trpeti natolcevanja, bila sta pripravljena prenesti podtikanja in sumničenja. In priznajmo si, da je bilo vsega za oba dovolj. Bili smo iznajdljivi v tem, marsikdaj brez vesti.
Zaletavo govorjenje se počasi ustavlja, molče sedimo na tistih drobnih zakladih, ki so jih dejansko zbrali tisti, čez katere smo udarjali. Marsikdo v srcu že drugače misli, kakor je mislil pred leti. Z ognjem in mečem smo sekali na levo in desno, zdaj vidimo, da smo pokosili in požgali več, kakor je čas mogel roditi. Ostalo je dejansko samo tisto, kar so mirni vodniki ustvarili z odgovornostjo-, brez velikega hrupa in brez velikih naslovov v časopisih.
Dva groba imamo, štiristo petdeset milj sta vsaksebi. Eden je v Lemontu, eden na Vernih duš pokopališču. In vendar sta strašno blizu skupaj. Kakor en grob sta. Ista misel počiva v enem in drugem:
Če v slovenski skupnosti ne bo odgovornosti, take odgovornosti, ki jo lahko vsak hip iz časa postavimo pred sodbo v večnosti, ni resne poti.
Nastaja velika tišina. Če bi v njej vsi prišli do spoznanja, da smo vsi, prav vsi, odgovorni za svoja dejanja in za svoje besede, govorjene in pisane, ne samo v času, temveč tudi v večnosti, bo delo teh dveh velikih mož rodilo prve lepe sadove.
Karel Mauser
*
Škof Rožman je delal dobro. Kdo more prešteti vsa njegova dobra dela samo v času druge svetovne vojne? Škof Rožman pa je tudi trpel... Sprejel je križ škofovstva in ga kot Simon iz Cirene nosil za svojim Gospodom prav do konca.
Dr. Miha Krek le služil Bogu in svojemu narodu po svojih najboljših močeh in vednostih. Ta sta mu bila vedno in povsod prva. ta važna! Na svojo čast in na svojo korist je pozabljal, ko je delal za druge, zato sta ga človeška sebičnost in nehvaležnost tako globoko boleli.
* KADARKOLI GOVORIM je Bilo mnogo, mnogo takih na-
ALI KAJ PIŠEM o Chicagu, mi stopijo pred oči spomini na vse tisto, kar sem o Chicagu čul in slišal v mojih prvih letih tu v Ameriki. Spominjam se rojaka pionirja, s katerim sem bil na stanovanju v La Saltu. Osem let pred menoj je prišel v Ameriko. Rodom iz šentjernejske okolice, se je resno obnašal in nam mladim, ki smo prihajali v to obljubljeno deželo, dajal razne nasvete. Včasih prav zanimive. Priznam, nekaj sem se naučil od njega. Ko je odhajal kmalu po mojem prihodu nazaj v svoj rojstni kraj, me je pred odhodom poučeval o tem in onem. O vsem, kar so njega razne skušnje naučile. Pri tem se pa tudi spominjam, ko je nekaj mesecev pred odhodom v svoj rojstni kraj šel na obisk v Chicago k nekemu sorodniku. Spremili smo ga trije njegovi sostanovalci na postajo. Na Rock Island postaji smo čakali vlak, ki naj bi pripihal in prižvižgal od zapada in potem vozil v Chicago. Stari stričko, Simon mu je bilo ime, s katerim
ših slovenskih Antonov, Andrejev, Francetov, Janezov, Jožetov in Mihov. Le malokdo se jih pa spominja in jim daje kako priznanje za to.
Tako nekdaj v našem Chicagu in več ali manj po naši Ameriki. Kako je zdaj? Kako bo za naprej? Hm, kdor ima oči, lahko vidi, kdor ima dobra ušesa, lahko sliši, kaj se godi zdaj pri nas in okrog nas in kako kdo zdaj kaj prispeva, da bi bil Chicago in naša Amerika še boljša in večja, kakor so to delali po svojih načrtih pionirji, to je vseh belih evropskih narodnosti. Jim je Amerika hvaležna za vse? Nekaj že. Ali v vsem? To je zopet nekaj drugega. Potomcem tistih, ki so Ameriki v preteklosti pomagali, so vrata za vstop marsikje zaprta. Drugim z juga in raznih kontinentov pa bolj odprta kot belim rodovom. Kako to tolmačiti, je za mnoge težko razumljivo vprašanje. Zraven tega je pa še to: Pionirjev bele rase v njihovih težkih časih ni nihče podpiral, jim nudil kakih
smo čakali vlak, je dvignil gla- prilik za prijavljanja za javne ■ o proti nebu, ko je začul žvižg podpore, take in take. Kadar so lokomotive, segel nam v roke in bili pionirski priseljenci v sti-dejal: “Fantje, z Bogom, vlak skah in potrebah, so jih morali prihaja, gudby Amerika, grem v znati sami prebresti in se izko-Chicago!”	j pati iz njih.
Iz Chicaga se je vrnil po pam Kako pa zdaj v sedanjih ča-dnevih. Pravil nam je, kaj je vse sih? Iz južnih krajev je več in v Chicagu videl in da imajo tam več priseljencev vseh raznih precej bolj visoke hiše, kakor pa'rodov in barv. Prihajajo, po so jih imeli v La Sallu, to je ti-!kratkem času že trkajo na vra-ste čase, pred kakimi 60 leti. Ko ta javnih uradov in prosijo za se včasih zdaj spomnim na tisto podpore in jih jim tudi dajejo, njegovo opisovanje Chicaga, si Prav, reveže v potrebi je treba mislim, kaj ibi stric -Simon zdaj vpoštevati. Pri tem pa je tudi rekel o višinah hiš in stavb v. vprašanje, ali ti, ko se jim poma-Chicagu, če bi jih zdaj videl? ga, da lahko stojijo na lastnih
Bog ve, če bi znal sešteti vsa nadstropja nekaterih poslopij. Je res velika sprememba.
Za stricom Simonom mnogokrat stopi v spominih predme šaljivi pok. “Bobenčkov Tone” iz Stavče vasi pri Žužemberku, ki je v Ameriko prišel leta 1892. Njegovo pravo ime je bilo Anton Hrovat. Pred prohibicijo se je ukvarjal s prodajanjem raznih likerjev, med temi posebno s prodajanjem kranjskega brinjevca. Obiskaval je gostilničarje po vsem osrednjem zapadu, po Ohiu in Pennsylvaniji. Poznal je skoro vse slovenske gostilničarje in jih zalagal -z raznimi “likerskimi kapljicami”, v katere so imeli stari slovenski naseljenci veliko zaupanje, da so pomagali ozdravljati vse razne bolezni, pa naj je že koga kaj trgalo po udih ali po nogah, po hrbtu ali rokah, ali če je kaj “črvičilo” v želodcu. Treba je Bilo le zvrniti v grlo par “šilčkov” takih domačih kapljic, pa je odleglo in pomagalo in taki pacienti so drugi dan hodili bolj pokonci in bolj živahno. Vidite, taka “zdravila” je imel Bobenčkov Tone za take, če jih je kaj ščipalo. In take dobre strice bi bilo greh kar tako pozabiti.
Bobenčkovega Toneta se pa spominjam še iz enega slučaja. Bo nekako ravno 50 let, leto za tem, ko sem se vrnil iz vojne službe v Franciji in sem prišel v Chicago. Na vogalu Adams in Dearborn cest sva se srečala. Pozdravil sem ga, on pa me začudeno pogleda.
“Kaj pa vi delate tod, stric Anton?” sem ga nagovoril.
“Kaj? Ameriko iščem!” je živahno odvrnil v svojem žužem-berskem narečju.
In res, Bobenčkov Tone je bil vedno živahno navdahnjen “businessman”. Njegove žilice mu niso dale miru, da bi miroval in zaimavljal čas brez koristi. In taki ljudje so gradili, večali in zidali našo Ameriko. Med temi
nogah, kaj potem v tem oziru vračajo deželi, ki jim je pomagala? Le-ti kaj izBoljšajo svoje okolice, kamor se naselijo ali jih naselijo javne podporne organizacije in uradi? Ali se po njihovem prihodu in naselitvi v take kraje vse poslabša, da potem domovi in posestva drugih zgubijo veljavo zaradi raznih vzrokov, kot nepozornosti, pa primerne čistosti in snage in čiščenja o-krog domov, itd.? To so vprašanja, ki zahtevajo odgovorov? Ne da jih pa nihče!
Yes, yes, so vzroki, vzroki, da se mnogi, ki so skoro celo stoletja in desetletja gradili svoje naselbine, ustanavljali razne u-stanove, trgovine in vse drugo, žrtvovali za te in one izboljšave pri tem in onem, pritožujejo: Zakaj smo pa za vse to toliko žrtovali, ali zato, da zdaj prihajajoči s svojo neodgovornostjo in malomarnostjo vse uničujejo, pa pada veljava domovom, posestvom itd.? Vidite, v tem so vzroki, nočejo pa jih videti tisti, ki bi jih morali. Ce jih, pa jih obešajo javnosti na ramena in hrbte, češ, jih boste že rešili kako. Naraščajoče težave pa nam, to je javnosti, bolj in bolj obešajo na naše rame in hrbte. V tem tičijo vzroki za vse to.
Stari pionirji vseh raznih narodov se pri tem vprašujejo: Chicago, gradili smo te, da si- velik kakor si — pa za koga, kaj imamo od tega? Tvoje težave, ki jih ne povzročamo mi, nas izrivajo iz naših središč, katerim smo posvečali toliko pozornosti in za nje toliko žrtvovali.
R.
ZA SMEH
Teta občuduje novorojenčka: “Oči ima kot mamica. In nosek kot očka!”
Sestrica, ki vse to posluša, pa pravi:	“Da in brez zob je, kot
naš stari ata!’
J
SPOROČILO NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE
S težkim srcem sporočamo vsem našim zvestim naročnikom in naročnicam, da smo primorani zvišati naročnino na Ameriško Domovino. Borba za obstanek slovenskega neodvisnega dnevnika v Ameriki postaja vsak dan težja. Ameriške publikacije z ogromnimi nakladami, z visokimi dohodki so morale zvišati cene. Kako naj vzdrži in ostane pri življenju Ameriška Domovina?
Zadnje povišanje naročnine je bilo koncem leta 1965. Od tedaj so cene vseh življenjskih potrebščin porastle povprečno za preko 25 odstotkov. V zvezi s tem so bile povišane plače delavstvu in uslužbencem po vsiej deželi. Ponovno so bile zvišane v teh šestih letih plače zveznim uslužbencem in pripadnikom oboroženih sil. Najslabše se godi upokojencem, ki se na vse načine trudijo, da bi se mogli ceneje dostojno prebijati skozi današnje zamotano življenje.
Lastništvo Ameriške Domovine stalno skuša kriti naraščajoče stroške z varčevanjem, kjer je le mogoče. Dobro se zaveda finančnih težav najzvestejših in najstarejših naročnikov, ki žive od skromnih pokojnin in zaradi tega je ta nujni ukrep še bolj boleč. Ameriška Domovina je prisiljena naročnino povišati, če hoče kriti naraščajoče stroške vsega: papirja, poštnine, obratovanja in izhajati še vedno v sedanjem obsegu po pet dni na teden.
Povišana naročnina stopi v veljavo s 1. decembrom 1971. Naročnina za Združene države za celo leto bo znašala $18, za pol leta $9, za četrt leta $5.50. Za Kanado in za ostale tuje države, za celo leto $20, za pol leta $10, za četrt leta $6. Petkova izdaja za celo leto $6 za Združene države, za Kanado in ostalo inozemstvo.
Tistim naročnikom in naročnicam, ki žele naročnino obnoviti še pred 1. dec. 1971 ne glede na to, kdaj jim ta poteče, dajemo možnost, da naročnino plačajo še po stari ceni. Dovoljujemo si še pripomniti, da znaša zvišanje 12.5%, torej niti ne polovico povprečnega zvišanja življenjskih stroškov v zadnjih šestih letih v naši deželi.
Prosimo naše zveste naročnike in naročnice, da skušajo ta korak razumeti in ostati zvesti listu in idejam, za katere se bori.
S slovenskim pozdravom!
MARY DEBEVEC, lastnica in upravnica
Darovi za Slovensko kapelo v Washinglonu
CLEVELAND, O. — Precej časa sem odlšal s tem mojim zadnjim poročilom o prispevkih za našo Slovensko kapelo, a čakal sem zato, ker so prispevki še vedno prihajali tudi še po blagoslovitvi kapele. No, sedaj ko je ta pošta popolnem prenehala, sem se pa odločil, da priobčim še zadnja imena darovalcev. Vsak pa je že prav gotovo dobil potrdilo za svoj dar. Prosim pa vas vse, da če katerega ime ni1 bilo priobčeno v časopisu, da mi oprostite, ker nobenega nisem izpustil namenoma; vsega skupaj je bilo nekaj nad 5,000 imen darovalcev in pri tolikem številu se prav lahko napravi tudi kakšna pomota.
Za moje zadnje poročilo sem prezrl imena dveh darovalcev in sicer: po $100.00 od društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, Clev., O. in Mrs. Mary Medvešek iz Johnstown, Pa. Prosim, da mi oprostite to pomoto!
Prejel pa sem še naslednje prispevke:
Po $100.00: John J. Grdina, Euclid, O.; Joseph in Frances Dragan, New Berlin, Wise, v spomin Therese in Franka Ker-hin; Mr. in Mrs. John Pianecki, Richmond Hts., O.; Joseph Svete Family, Lorain, O.; Mrs. Anthony Gende, La Salle, III v spomin pok. soproga.
Po $50.00: Steve in Millie Sanders in Miss Anne Krpan, Gary, Ind. v spomin Milke (Ah-cin) Krpan.
Po $25.00: Steve in Millie in Miss Anne Krpan, Gary, Ind., v spomin Mrs. Mary Maras; John Lukek, Pitts., Pa.
Po $20.00: Katharina Brozich, W. Bridgewater, Pa. v spomin soproga Franka, sinov Franka in Michaela in družine Brozich; Mrs. Mary Kastelic, Murray, Utah; Mr. in Mrs. J. P. Bojc, Cleve., O.; Mr. in Mrs. Matt Mlakar, Mr. in Mrs. Joseph Mlakar, oba iz Lorain, O.; Nei-menova, Pitts., Pa.; Agnes Zakrajšek, Kansas City, Kans.
Po $15.00: Anthony in Ann Fortuna, Cleve., O., ki sta že prej prispevala $35.00.
Po $10.00: Ray Novak, Cleve., O.; Barbara Sertich, N.Y., N.Y.; Louis Bajc, Cleve., O.; Miss Rose M. Flajnik, Pitts., Pa.; Barbara Sever, Ely, Minn.; Matilda Knez, Bridgeville, Pa.
Po $5.00: Mr. in Mrs. Frank Nemanich, Chicago, 111.; Mrs. Mary Debeltz, Ely, Minn.; Mrs. J. Gustinčič, Maple Hts., O.; Mrs. E. J. Klobuchar, Mrs. B. Flajnik in Mr. in Mrs. N. Stempohar, Pitts., Pa.; Mrs. Frank Lozier, Gary, Ind.; Mr. in Mrs. George Barish, Ely, Minn.; Mrs. Mary Pahor, Pitts., Pa.; Mrs. Margaret Habovsek, Pitts., Pa.; Louis Urajnar, Cleve., O.; Mrs. Jennie Rozman, Barberton, O.; Mrs. Anna Martincevic, Pitts., Pa.
Po $19.00: Nogometni klub “Slovenia”, Windsor, Canada.
Po $2.00: Angelina J. Schuma-her; Jože Bencak, Windsor, Canada; Lojzka Verbič, Joliet, 111.
S tem so moja poročila končana, hvala Bogu! K sklepu naj še malo na kratko omenim, kako se je ta akcija za Slovensko kapelo pričela. — Prva slovenska konvencija, ki se je vršila v Washingtonu, D.C. je bila kon-
vencija Slovenske ženske zveze-, v maju 1967 in tej konvenciji jej bila predložena resolucija vernih in zavednih slovenskih katoliških rojakov iz Washingtona; D.C., v kateri je bilo predloženo, da naj bi SŽZ pričela z akcijo za postavitev Slovenske kapele v Marijinem svetišču (National Shrine) v Washingtonu. Celotna delegacija na tej konvenciji je to resolucijo sprejela in sklenila, da SŽZ prične z akcijo.
Ker je moja soproga Antonija gl. predsednica SŽZ, je bila njena dolžnost, da je pričela z delom in je tudi mene pritaknila temu delu. V oktobru 1967 je razposlala (seveda z mojo pomočjo) prva pisma gl. odbornikom slovenskih podpornih orga nizacij — KSKJ, ADZ, ZSZ in posameznim društvom teh organizacij kot tudi na številna kulturna društva v Clevelandu in širom Zdr. držav.
Prvi narodni odbor za Slovensko kapelo je bil organiziran v Clevelandu v oktobru 1967, ko je moja soproga sklicala prvi sestanek, katerega se je udeležilo lepo število društvenih zastopnikov in posameznikov in izvoljen je bil narodni odbor: predsednik Joseph J. Nemanich (KSKJ), I. podpredednik John Sušnik (ADZ), II. podpredsnik Matte Roesmann, tajnik Frank A. Turek, blagajničarka Antonija Turek (SŽZ), zapisnikarica Rose Želodec; nadzorni odbor: Mary Jeraj, John Pestotnik in Anton Oblak; odbor za publikacije: Frank A. Turek, Dr. Uroš Roesmann in Joseph Zelle. — Na pobudo tega odbora je bil organiziran odbor v Washingtonu in odbor v Chicagu, katerega duša je bila je bila sedaj že pokojna Albina Novak (tedanja gl. tajnica SŽZ), ki je zbrala blizu $9,000.00. Poleg teh odborov pa so bili aktivni odborniki in odbornice naših podpornih društev, katerih imena so bila že omenjena v mojih 33 poročilih (op. to je moje 34. poročilo) in jih ne morem vseh zopet naštevati, ker bi vzelo preveč prostora v časopisih.
Pri tem delu za Slovensko ka-
pelo sva z mojo soprogo žrtvovala nešteto ur in marsikateri večer sva delala, skoro štiri leta, pozno v noč, ko sva pisala potrdila darovalcem, kajti potrdilo je dobil prav vsak, pa naj je prispeval tisoč dolarjev ali 25 centov. Nad 5,000 potrdil in prav toliko kuvert je bilo treba nasloviti. Vsa imena in darovi so tudi vknjiženi, poleg tega je bilo treba natipkati vsa imena za poročilo v časopisih. Dela je bilo ogromno in odkrito vam povem, da če bi me danes, ko vem kaj je to delo, moja soproga hotela vtakniti v kakšen tak posel, da bi se prav lepo zahvalil in prav hvaležno odklonil — pa prav zares!
Vse naše veliko delo pa je bilo kronano s žegnanjem 15. avgusta 1971, ko je bila z vso slovestnostjo posvečena naša Slovenska kapela Marije Pomagaj z Brezij v National Shrine v Washingtonu, D.C. Te slovest-nosti se je udeležilo okrog 3,000 rojakov iz Zdr. držav, Kanade, Argentine, Avstralije in Slovenije. To je bil zgodovinski dogodek za vse ameriške Slovence. Celotna vsota, ki smo jo plačali za kapelo je $71,572.50; od tega je $70,000.00 za kapelo in $1,-572.50 pa je za napis, ki je nad vhodom v našo kapelo vklesan v marmor “SLOVENIAN CHAPEL” (naša kapela je edina, ki nosi tak napis), da bo lahko vsak že od zunaj videl, kje je naša kapela, ki je ena najlepših v tem svetišču. Kadar boste v Washingtonu, ne pozabite obiskati tudi Marijo Pomagaj v Slovenski kapeli, ki je naš najlepši narodni spomenik v Ameriki!
Imam na rokah tudi še nekaj izvodov “Spominske knjige”, stane $3.50 s poštnino in tudi spominskih znamk imam še precej, ki jih lahko dobite brezplačno, samo pošljite mi naslov in znamko za pošto.
K sklepu se v imenu našega celotnega odbora iskreno zahvaljujem vsem darovalcem in so-■ delavcem in naša zavetnica Marija Pomagaj naj vam vsem (Dalje na 3. strani)
iiMmiimimmiimiimimimimiiimimimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
F. S. FINŽGAR:
DEKLA ANČKA
..................................
“Danes sta me dražila, ker imam take roke. Kaj morem za to?”
“Nič se ne zmeni, Ančka, kakor sem rekel. Prav nič. Miha je kvantač, Špela je Špela. Pridna, ampak netečna. Kogar more, ga piči.”
Janez je sunil kolo na os, da se je parizar stresel. Potem je zavrtel kolo in nataknil osnik.
“Zdaj grem, kajne? Moram še pomiti! Lahko noč!”
“Lahko noč in kaj lepega sanjaj nocoj!”
“Številke, kaj?”
Ančka se je zasmejala. Luč je odhitela prek dvorišča. Janez je gledal za lučjo.
Ko je stopil v konjski hlev, sta sedela Miha in Lukec na žlebu in kadila.
“Ali še nista napojila?”
“Konji še zobljejo.”
Janez je sezul škornje, vse težke in rjave od prsti, slekel suknjič in ga s klobukom vred obesil na kljuko poleg pograda. Nato je legel.
Miha je nadaljeval začeti pogovor::
“Kajne, da je naša nova dekla lepa?”
“Menda že. Jaz sem bil tako lačen, da se nisem nič zmenil zanjo.”
Miha se je zarežal in v smehu je bila hudobija.
“Lukec, ti si norec!”
“Zakaj?”
“Zato, ker nič ne vidiš. Ti si štor, bukovina! Če bi jaz Ančko videl samo z enim očesom, samo s pol očesa, pa bi vedel, da je lepa.”
“Meni se je majhna zdela. Ali ni majhna? Kakor šolarica je. Zato bo za hišno, kajne? Za deklo ni. Bog ve, če bi zadela poln škaf vode? Mislim, da bi ga ne.”
Miha se je vnovič zasmejal snel klobuk in ga veselo vrgel na svoj pograd.
“Lukec, ti si norec, ti si štor! Jaz ti pa to rečem: V nedeljo bo v št. Jurju žegnanje. Tja pojdem in nakupim Ančki semnja polno perišče. Cukrčkov s papirčki, kjer so napisane pesmice, strdenja in Bog ve, kaj ji bom kupil. Ah, Ančka, bom ti ga!” Tedaj so zacvrkale deske Janezovega ležišča.
“Napojita! Potem pa spat! V Št. Jurje pa ne boš hodil, zato ne, ker pojdem jaz. Da boš vedel!”
Janez je legel nazaj in se obrnil v steno. Pred hlevom je zaškripal vodnjak, votlo je štro-Potala voda v škafe.
Svečana proslava slovenskega narodnega praznika
v Argentini
29. oktober je dan Zmagoslav-'sovražnim silam in samo svo-!istim namenom v ja nezlomljive življenjske sile boden slovenski narod si bo mo- Beograd in Varšavo. —	’	‘	'zgraditi lastno državno
Bukarešto,
In zgodilo se je, kakor je Janez napovedal. V Št. Jurje na žegnanje ni šel Miha. Doma je Vardeval konje in se ves dan Prepiral z Lukcem.
Janez se po opravilu ni pomešal med fante, ki so obstopili šotore. K možem je stopil, ki so Prišli od sedem fara na žegnanje. Vsi so poznali Mokarjevega ■velikega hlapca in sodili: Bogatin ima srečo. Takega posla dobi, kakor je Janez. Vsakemu gospodarju je kljub in kar nič fantovski ni.
Janez je pa poizvedoval po hrastih in po čreslu, kakor mu je bil naročil gospodar. Ko je dognal svoj opravek, se je napotil • v krčmo. Mimo šotorov grede, kjer so stale še vedno gruče deklet in fantov, se je nenadoma domislil, kaj je obetal Miha.
“Čakaj, nalašč naredim to. Na njegovo jezo!”
In s širokim korakom se je naravnal proti prvemu šotoru, •^■li v hipu ga je obšlo kakor sram. In razveselil se je Zbilka, hi je zaklical nad njim: “Janez, povej Mokarju, da imam sto bork naprodaj. Niso rabuta, g°st les! Za macesnje bi jih prodal.” Veliki hlapec ni šel k šo-
toru, dasi ga je prodajalka vabila. Z Žbilkom je odšel v gostilno.
Dovolj je bilo tamkaj pogovora in praznega hrupa še več. Toda Janezu je skoz pogovore in skoz hrup donelo: “Kupi Ančki semnja! Nalašč ga kupi! Ali bo Miha hud!”
Še nikoli ni kupoval Janez cukrčkov in strdenja; zato ga je bilo sram in dobro se je vojskoval, ko je pil prvo četrtinko. Ko je izpraznil drugo, je začel omahovati.
Sedaj skočim k cerkvi, ko ni več ljudi. Kaj bi me bilo sram! Neumnost je. Ali zaradi Miha ji kupim.”
Kar šel bi bil. Toda vendar je poklical še tretjo četrtinko in jo izpraznil do polovice.
Tedaj se je domislil:
“In če so šotore že podrli in semenj pospravili?”
Hudo se je prestrašil te misli. Popil je vino in se naglo ril skozi gnečo. Možje so vpili za njim: “Janez, no!”
“Nikar še ne hodi!”
“Usedi!”
Janez je pa samo z roko zamahnil in skušal povedati, da pride nazaj.
Ko je hitel k cerkvi, mu je srce bilo kakor otroku, ki gre prvikrat skrivaj na , sosedovo češnjo.
Šotore so res že podirali. Toda Janez je imel še prilike dovolj, da je izbral.
Všeč mu je bilo zlasti veliko srce iz malega kruhka. Na vrhu je imelo rdečo rožo, na levi in desni papirček in verz na njem. “Tegale!” je rekel prodajalki. Potem je segel za cukrčki v pisanih papirčkih, jih kupil celo pest ter jih skril v žep pod ruto.
Nato se je napotil nazaj v krčmo.
Janezu se je zdelo, da se mu možje smejejo, in je zardel. Pogledal je po desnem žepu in potipal z roko. Prepričan je bil, da gledajo cukrčki iz njega in da se mu zalo smejejo. Pa niso gledali. Le vogel rute je molel ven.
Janez je prisedel in naročil pol litra.
Možje ga niti vprašali niso," kje je bil, ampak vnovič govorili o hrastih, macesnih in čreslu. Zbilek o borovcih, seveda. In Janez je bil vesel, da bi bil plačal Štefan vina, ko bi kdo le žugnil, od samega veselja, da je skrita njegova skrivnost.
Skoraj so bili že do večer j ali pri Mokarjevih, ko se je Janez vrnil. Suknjič je imel čez ramo in klobuk po strani; ne veliko za Janeza pa dovolj.
Gospodar in gospodinja sta sedela pri stranski mizi. On je računal v koledarju, kdaj bo storila krava Roža, ona se je brezdelno opirala na laket.
Ko je zagledala Janeza, se je veselo namuznila. Potegnila je moža za rokav in mu pomežiknila.
Mokar je povesil koledar in pogledal čez naočnike. Tudi on se je nasmehnil.
“Janez, kako si opravil?”
“Kar dobro. Hrastov, maces-nja, čresla, borov, vsega je dovolj. V nedeljo, sem jim rekel, naj pridejo ponudit.”
“Prav si naredil!”
Mokar je spet dvignil koledar, pogledal skrivaj še enkrat Janeza, potem ženo, ki mu je vnovič namežiknila.
“Nocoj ga malo ima,” je poše-petala.
Janez se je obrnil k družini. “No, ali bo kaj za večerjo?” “Vidiš žlico in skledo!”
Spela se mu je odmaknila, ker je bil ob njej prostor za velikega hlapca.
Tedaj se je oglasila Ančka: “Janez, zate sem posebej postavila.”
Ančka je naglo odšla v kuhinjo.
(Dalje prihodnjič)
BUENOS AIRES, Arg. — Slovenski demokratični emigranti v Argentini so tudi letos na mogočen način proslavili slovenski narodni praznik 29. oktober in dan slovenske zastave.
Že nekaj tednov pred praznikom je učiteljstvo v slovenskih osnovnih šolah, ki jih obiskuje okoli 700 slovenskih otrok, govorilo učencem in učenkam o dogodku, ki se je pripetil 29. oktobra 1918, ko se je narodno zavedni slovenski narod otresel večstoletnega nemškega jarma. Ob tej priložnosti je učiteljstvo mladini razložilo silen pomen tega dogodka, ki je gotovo naj-večji zgodovinski dogodek v novejši slovenski zgodovini. Tudi slovenskih srednješolskih te-
čajih ter na sestankih domov, mladinskih in drugih organizacij je bil poudarjen zgodovinski pomen 29. oktobra, ki je po odločbi Narodnega odbora za Slovenijo postal tudi dan slovenske zastave.
Osrednja proslava pa je bila dne 30. oktobra v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu. Začela se je s sv. mašo, ki jo je daroval delegat slov. dušnih pastirjev msgr. Anton Orehar za vse naše prednike in vodilne može, ki so delali in se žrtvovali za svobodo slovenskega naroda V svojem nagovoru po evangeliju je msgr. Orehar zlasti poudaril, da moramo ohraniti zdrav realizem. Problemi, ki med nami nastajajo, naj nas ne plašijo. Ob njdh se moramo zavedati dolžnosti, da moramo svojim o-trokom zapustiti najboljše odlike slov. verskih in narodnih tradicij.
Po končani sv. maši so se zbrali v veliki dvorani Slovenske hiše zastopniki slovenskega javnega življenja:	člani Narodnega
odbora, odborniki Z e d i n j ene Slovenije, vseh domov, obeh borčevskih organizacij, mladinskih društev ter. ostalih organi-
zacij in ustanov, ki delujejo na področju Velikega Buenos Airesa. Dalje so bili navzoči slovenski dušni pastirji, vzgojitelji naše mladine, predavatelji v naših organizacijah in kulturni ustvarjalci. Bilo jih je nad 200.
Slavnostno zborovanje
Slavnostno zborovanje je začel in vodil g. Pavle Fajdiga, predsednik pripravljalnega odbora. Po njegovih pozdravnih besedah sta zadoneli slovenska in argentinska narodna himna. Nato je g. Fajdiga naslovil na zbrane slovenske javne delavce govor, v katerem je poudaril zlasti to, s kakšnim navdušenjem so tisoči in tisoči Slovencev sprejeli pred 53 leti dan osvoboditve izpod nemškega jarma. 29. oktober 1918 je neizpodbitno naj večji slovenski narodni praznik, čeprav ga komunisti doma ne proslavljajo in čeprav se tudi v e-migraciji najdejo nekateri, ki ga omalovažujejo. Pravo poniževanje Slovencev doma, v zame j-
slov. naroda. Tega dne je slovenski narod v enotnosti dosegel svoj lastni cilj: dobil je prvo slovensko vlado.
Nato je govornik razložil, kako so naši veliki vodniki in z njimi ves slovenski narod razumeli in kako moramo tudi mi danes razumeti jugoslovansko idejo, ki je bila ljudem desetletja pred prvo svetovno vojno simbol odpora proti avstrijskim tlačiteljem in vizija svobode. Ljudstvo in njeni vodniki so tedaj dobro razumeli to idejo, a nekateri je še danes ne razumejo. Kaj je bila jugoslovanska misel dr. J. E. Kreku? Ko je govoril o bodoči državi, je poudarjal: “V tej državi bo moralo biti veliko, veliko svobode.” Dr. Kreku je bila svoboda temelj jugoslovanske misli — namreč svoboda slovenskega naroda. Dr. Korošec, drugi velikan te dobe, je videl v jugoslovanski ideji u-resničenje suverenosti slovenskega naroda, ki ima pravico do svojega imena, do svoje čiste zastave, do etnične skupnosti, do gospodarske samostojnosti, do
stvu in zdomstvu je ironiziranje politične in kulturne svobode.
naporov naših prednikov s škofom Jegličem, dr. Janezom E. Krekom in dr. Korošcem na čelu, ki so nas rešili tujega go-spodstva. — In naša državotvornost! — je nadaljeval g. Fajdiga. Ali slovenski narod nima v sebi volje, ali je brez zavesti, ali mu manjka politične iznajdljivosti in pristnosti in svojskih odločitev v zgodovini? Slovenski narod si je 29. oktobra 1918 prikrojil svoj del zgodovine, kakor mu je bilo v danih razmerah najbolje mogoče in kakor mu je tudi najbolj koristilo.
Govor g. Miloša Stareta
Po govoru g. Fajdige, kateremu so rojaki pritrdili z močnim odobravanjem, je stopil na govorniški oder predsednik Narodnega odbora g. Miloš. Stare. Iz njegovega programatičnega govora navajamo nekaj važnih misli:
Tudi naš knez in škof dr. A. B. Jeglič je to idejo tako razumel in ne tako kakor so jo pozneje nekateri izmaličili.
In kako je danes? Zopet ni svobode v Sloveniji; avstrijski jarem je zamenjal jarem komunistične partije, ki je uklenil doma ljudstvo v nove verige, Slovencem v zamejstvu pa ne samo da ne nudi nobene pomoči, ampak jih celo sili v neslovenske levičarske stranke in s tem v narodni odpad.
Na nas svobodne emigrante gledajo domači komunistični o-blastniki sovražno in nam očitajo, da delamo proti lastni domovini, kar je velika laž. Bolj ljubimo svojo domovino kot oni, toda nam je svoboda glavni cilj.
Svoja izvajanja j e g. Stare sklenil z zahtevo po svobodi, kajti samo svoboden slovenski narod bo kos vsem viharjem in
gel
zgradbo suverenega naroda.
Dve važni poslanici
Nato je g. Stare prebral zahvalno pismo kanclerju goriške škofije dr. R. Klinecu, ki je v slovenskih zamejskih časopisih odločno in stvarno zavrnil neresnične in žaljive trditve nemško zagrizenega gosposvetskega župnika W. Mucherja.
G. Fajdiga pa je prebral poslanico celovškemu škofu dr. Koestnerju, v kateri Slovenci v Argentini odločno protestirajo proti pisanju župnika Mucherja, in prosijo škofa, da popravi to krivico.
Obe spomenici sta bili sprejeti viharnim ploskanjem.
Sledil je izredno lep prizor “Slavospev slovenstvu in slovenski narodni noši (besedilo je napisal dr. Tine Debeljak, prireditev je režiral g. Maks Borštnik, napovedovalec je bil ing. Jože Žakelj). Slovenska mladina je pokazala razne slovenske narodne noše in zaplesala plese, ki so v raznih krajih Slovenije navadi. Napovedovalec pa je razložil značilnosti posameznih narodnih noš. — Prireditev je izredno lepo uspela in žela veliko odobravanje. — Sledila je slavnostna večerja.
Sm R
CHINA (TIBET)
V Varšavi je hotel pridobiti vlado še za drugo idejo. Poljska mornarica, vojna in civilna, se velikokrat nahaja tudi v Sredozemlju. Ako se tam poljskim ladjam kaj pripeti, morajo iskati pomoč v italijanskih, francoskih ali grških ladjedelnicah. To je navadno zvezano z velikimi stroški.
Zdaj je Mintoff ponudil malteške ladjedelnice za popravila na poljskih ladjah in pri tem vključil v svoj predlog primeroma nizke tarife. Zato poljska vlada ni malteškega predloga odklonila, ne ve pa še, kako daleč ga bo mogla vpoštevati.
MALI OGLASI
Oarevi za Slovensko kapelo v Washingfomi
(Nadaljevanje s 2. strani)
stotero poplača za vse vaše delo in žrtve v Njeno čast! Končno pa s ponosom lahko rečemo:
“Položil sem mali dar Mariji Pomagaj na oltar!”
Še enkrat, če sem napravil kakšno pogreško, oprostite mi, nisem jo napravil namenoma. Bog plačaj!
Frank A. Turek, tajnik 986 Bryn Mawr Ave. Wickliffe, Ohio 44092
V najem
2 prenovljeni stanovanji, blizu Sv. Vida, zgoraj, vsako ima po 5 sob in kopalnico. Zmerna najemnina. Za pojasnila kličite: 881-5158	(x)
V najem
4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, zadaj, plinski fur-nez, se odda odraslim na 61 St. blizu Sv. Vida. Kličite 881-9947.
(221)
V najem
Oddamo 4-sobno stanovanje z kopalnico na 1200 E. 167 St. pri Grovewood. Kličite 531-1534 od 6. do 7. ure zv.
-(221)
POPULATIONS
India—537 Million
AREAS (Square Miles)
India
1,261,597
Pakistan
365,529 United States 3,022,387
PREDNJA INDIJA je bila do konca druge svetovne vojne cesarstvo, britanska kraljica je bila indijska cesarica. Indija je bila biser britanske kolonialne posesti, pa tudi bogat vir dohodkov in vsestranih koristi. Ko je postala želja po neodvisnosti tako močna, da jo ni bilo več mogoče krotiti, se je Velika Britanija odločila dati Indiji neodvisnost. Pri tem je dotedanje cesarstvo razdelila na temelju verske pripadnosti v Indijo in v Pakistan. Pakistan zavzema ozemlja, kjer živijo muslimani, Indija obsega področja s pifsbivalci hindujske vere. Razmejitev ni bilo mogoče do.s ledno izvesti in v Indiji je še vedno okoli 60 milijonov muslimanov. Tako je na primer Kašmir na severu po veri večinoma muslimanski, pa je pod indijsko oblastjo. Zaradi njega sta si Pakistan in Indija v laseh že od vsega začetka svoje neodvisnosti. Zdaj je postal novi vzrok napetosti in sporov med obema državama Vzhodni Pakistan ali Bangla Des h, od koder je zbežalo v Indijo preko 9 milijonov ljudi v strahu za svoje življenje, ko je vojaška vlada nastopila s silo proti gibanju za neodvisnost Vzhodnega Pakistana v preteklem marcu. Pretežno so bežali in še vedno beže hindi, ki jih je bilo v Vzhodnem Pakistanu okoli 10 milijonov. Indija ima s temi begunci veliko težav in stroškov ter zahteva od Pakistana, da uredi razmere v Vzhodnem Pakistanu v taki meri in obliki, da se bodo begunci vrnili domov.
Mintoff prodaja malteški turizem
VARŠAVA, Polj. — Malteški predsednik Mintoff je tako zrahljal zveze z deželami NATO, da se njegova domovina mora obnašati kot nevtralna dežela. Zato je najpreje šel v Bonn in London, da tam skuša zainteresirati turistične urade za letovanje na Malti. Potem je šel z
Kelp Wanted Female
GENERAL OFFICE BILLING CLERK Hours 8:30 till 5.
Ask for Miss Turk.
SOLAR STEEL CORP.
1210 E. 55 St.
431-9000
(x)
V najem
3-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, porč, furnez, klet, se odda 1 ali 2 osebama. Slovenci imajo prednost. Cena $40. Na 1124 E. 77 St., tel. 361-6668, od 1-3 pop. ali po 6. uri zvečer. Anton Kutnar.
_____________________-(221)
Nove hiše v Euclidu
Ranč modeli v gradnji, s 3 spalnicami, na 880 E. 250 St. Vse napeljave plačane, tudi podzemske. Parcele so različnih velikosti. Pridite v naš urad na E. 200 St. in oglejte si še druge modele polnadstropnih in kolonialnih hiš. Začetna cena $32.900 in več.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.
Tel: RE 1-1070
(222)
WOMEN
Wanted for office cleaning, evenings, 3 to 4 hours.
Call 398-5310
(221)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za splošno hišno delo in likanje, enkrat tedensko. Blizu transportacije v Beach-wood. Priporočila. 292-4635
— (223)
Gospodinja - kuharca
Iščemo žensko za hišno delo v lepem, modernem župnišču. Svojo sobo. Mora govoriti angleško. E. 55 in Superior okolica. Kličite 361-7100.
(223)
Meški dobijo delo
GUARDS WANTED
85th and Euclid Ave. area, 4 to 6-hour shifts, every other day or daily. Age, weight, height, phone number to: P.O. Box 24297 Cleveland, Ohio 44124.
(223)
V	najem
Oddamo 5 opremljenih sob in kopalnico spodaj. Sprejmemo 2 otroka. E. 58 St. blizu Superior.
Kličite 431-9260
—(223)
Malo stanovanje išče
Samec išče 2 ali 3-sobno opremljeno stanovanje v okolici Sv. Vida. Ponudbe na AD, tel. 431-0628
-(221)
V	najem
4-sobno stanovanje, zgoraj, se odda odraslim na E. 156 St. Nič otrok! Za pojasnila kličite 481-5483.	—(222)
V	najem
4-sobno stanovanje s kopalnice, zgoraj, preproge od stene do stene, se odda v najem na 1196 E. 74 St. Kličite 361-4688 po 6.30.
—(15,17,19 nov)
Delo dobijo
Dvojica, zaposlen mož ali upokojen ali ena oseba za malo poslopje. Opremljen apartment, naprave in plača.
Kličite 681-6815
—(15,17,19 nov)
Zofa naprodaj
Lepa rabljena spalna zofa za dve osebi se proda za $20. Za pojasnila kličite 481-9980.
V	najem
Oddamo 5 sob in garažo, samo odraslim, nič živali. Grovewood okolica. Kličite med 6. in 7. uro zv. IV 6-0194.
(223)
V najem
Oddamo 4 neopremljene sobe, čiste, zgoraj, pri E. 140 St., in Lake Shore Blvd.
Kličite 451-5265 ali 451-6116
(225).
i&iasst:
HLEXANDRE DUMAS«

bi rekli tragični pesniki. Toda, | “Ah, zelo dobro!” pravi Evge-hčerka, poslušaj me, kako se je nija skrajno prezirljivo, nestrp-tej nesreči mogoče izogniti vsaj | no glade svoje rokavice.
Grof Monte Cristo
Nikakor ne. Resnično, ta izraz se mi zdi teatraličen in prisiljen. Baš nasprotno me je imenovati srečno, kajti vprašam vas, česa mi manjka? Svetu se zdim lepa, in zato me povsodi prijazno sprejmejo; in prijazen sprejem ljubim, kajti to osveži obraze, in ljudje, ki me obdajajo, se mi zde manj grdi. Nekoliko duhovita sem in v nekeni oziru dovzetna, kar mi daje možnost, da si vzamem iz življenja to, kar se mi zdi primerno, kakor dela opica, ki zdrobi zelen oreh, da pride do sladkega jedra. Bogata sem, kajti vi ste eden naj premožnejših mož na Francoskem, in jaz vaša edina hči; tudi niste tako zakrknjenega srca kakor očetje na gledališkem odru, da bi svojo hčer razdedinili, ker vam noče dati zeta in unuka. Previdna postava vam je vzela pravico, da bi me razdedinili popolnoma, kakor vam tudi jemlje moč, da bi me mogli prisiliti, naj stopim v zakon s tem ali onim. Torej lepa, duhovita in nadarjena, kakor sem, in bogata? Kako me morete imenovati nesrečno? To je vendar sreča, gospod!”
Vide svojo hčerko, kako se pred njim ponosno smehlja, Dan-glars ne more zatreti svoje surove jeze in zakriči; toda to je bilo tudi vse. Pred vprašujočim pogledom svoje hčerke, pred temi lepimi, strogimi, bistro vanj uprtimi očmi povesi svoj pogled in se previdno pomiri.
“Res, hčerka,” odvrne smehljaje, “vse lastnosti imaš, o katerih govoriš, le ene ti manjka; nočem ti jo neuljudno imenovati; raje imam, da jo uganeš sama.”
Evgenija pogleda Dangiarsa, zelo presenečena, da se ji drzne odrekati cvetlico iz te krone ponosa, ki je tako lepo dičila njeno glavo.
“Hčerka,” nadaljuje bankir, “pravkar si mi kar najnatančnejše razložila naziranje hčerke, ki sili mlado deklico, kakorš-na si ti, k sklepu, da se ne omoži. Zdaj ti povem jaz, kakšni motivi silijo očeta, kakoršen sem jaz, k sklepu, da svojo hčerko omoži.”
Evgenija se priklone, ne kakor ponižna hčerka, ki posluša, ampak kakor nasprotnik, ki pazi, pripravljen nasprotovati.
“Hčerka,” nadaljuje Danglars,
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
EXCELLENT OPPORTUNITY
ME OASTEiS
Experienced in zinc Operate and set up Day and Night Shifts
0, Si Mi Lamp Go.
1035 E. Hancock Detroit, Michigan 48207 (313) 321-0700
(222)
HELP WANTED
RESTAURANT — COOK
Company benefits, including store discount, paid holiday, life, medical and disability insurance. Apply in person 10 a.m. to 5 p.m. Monday, Wednesday, Friday.
J. C. PENNY
15201 Dixie Hwy. Harvey, 111. 60426
j*	(223)
REAL ESTATE FOR SALE
FOREST PARK — Spacious 3 bd-rm. townhouse by owner. 1% bath, pan. den. Ige. kit. w-brkfst. area. Bit-ins. drapes, crptg., cent, air cond. Con.v. to schls., shopping, walk to “L”. $27,500.	369-8743

“če oče želi, da se njegova hči omoži, ima gotovo kak vzrok, da želi to možitev. Nekateri želijo, kakor si pravkar omenila, da bi videli oživeti same sebe v svojih unukih. Jaz nimam te slabosti in ti priznavam, da mi je na rodbinskem veselje ležeče jako malo. To pravim hčerki, v kateri je dovolj filozofične narave, da to razume in ne prišteva tega zločinom.”
“Izvrstno,” pravi Evgenija; “nadaljujte prosto, gospod, to mi je všeč.”
“O,” pravi Danglars, “vidiš, da tudi jaz gojim simpatije za prostost, če mislim, da jo zahtevajo razmere. Toda naj nadaljujem Predlagal sem ti torej ženina, a priznam ti čisto odkrito, da pri tem nisem mislil na te. Ti ljubiš prostost, toda jaz moram vsled izvestnih bančnih zadev vstrajati pri tem, da se čim preje omožiš s tem možem.”
Evgenija se zgane.
“Proti svoji volji ti moram povedati stvari, katerih ne povem rad, kajti ti me siliš k temu, hčerka. Razumljivo ti je pač, da obžalujem, da se moram poslu-žiti aritmetničih pojasnil v pogovoru z umetnico, kakoršna si ti, ki ne mara vstopiti v bankirjev kabinet iz strahu, da bi ne vplival na njo na nepoetičen način.
“Toda v tem bankirjevem kabinetu, v katerega si prišla rada še predvčerašnjim po tisoč frankov, ki ti jih dam vsak mesec za tvoje nepotrebne potrebščine,
za te; ne pravim za me, ampak za te.”
“O,” vsklikne Evgenija, “vi ste slab fizijognom, gospod, če si domišljate, da objokujem katastrofo, kateri me izpostavljate.
“Jaz ruinirana! Kaj me to briga? Ali mi ne ostane še moj talent? Ali si ne morem kakor Pasta, Malibran ali Grisi pridobiti premoženja, kakoršnega bi mi vi ne mogli dati? Imam lahko sto do stopetindvajset tisoč liber rent, za katere se bom imela zahvaliti sami sebi, in jih ne sprejemati, kakor teh ubogih dvanajst tisoč frankov, katere mi dajete, s kislim obrazom in z očitanjem o moji zapravljivosti, katerega nikdar ne pozabite pridejati. Mesto tega bi sprejemala vsklike občudovanja in cvetlice. In če bi tega talenta ne imela, o čemur vi po svojem smehljaju dvomite, ali bi mi ne ostala še vedno ta žareča ljubezen do neodvisnosti, ki mi nadomesti vse zaklade in je skoro tako velika kakor ljubezen do življenja?
“Ne, zaradi sebe tega ne obžalujem; moje knjige, moji čopiči, moj piano mi ostanejo, in vse to so stvari, ki ne veljajo mnogo denarja in si jih vedno lahko nabavim. Morda mislite, da sem žalostna zaradi svoje matere? V tem slučaju se motite, ali pa bi se morala silno motiti jaz, če bi mati ne bila poskrbela, da se zavaruje proti katastrofi, ki preti vam, in bi ta katastrofa ne šla mimo nje brez sledu; upam, da se je zavarovala, in upam, da jo skrb za me pri tem ni motila, kajti — hvala Bogu— pod pretvezo, da ljubim prostost, mi je puščala vedno popolno neodvisnost.
“O, ne, gospod, izza svoje mladosti sem videla tako mnogo in spoznala toliko, da nesreča ne
torej v tem kabinetu izvedo lah- naredi na me nič večjega utiša, ko mnogo tudi deklice, ki se no-1 kakor zasluži. Odkar se zavežejo možiti. Tam se izve — a1 dam, me ni nihče ljubil; to je prizanašajo tvojim nežnim živ-1 sicer žalostno, a čisto naravno cem ti hočem povedati to tukaj siedi iz tega, da tudi jaz nikogar
v salonu —'Tam se torej izve, da je bankirjev kredit njegovo fizično in rhoralično življenje, da kredit vzdržuje človeka, kakor dihanje oživlja telo; grof Monte Cristo mi je nekoč govoril o tem tako, da onega trenotka nikdar ne pozabim. Tam se izve, da se v isti meri, v kateri se manjša kredit, bliža telo poginu, in da se mora to zelo kmalu zgoditi bankirju, ki ga je doletela čast, da je oče tako logične hčerke, kakor si ti.”
Toda mesto da bi se ponižala, se Evgenija le še vzravna.
“Ruin!” pravi.
“Pravi izraz rabiš, hčerka, pravi izraz,” odvrne Danglars.
“Ah!” pravi Evgenija.
“Da, ruiniran sem! Tu imaš torej to strašno skrivnost, kakor
ne ljubim, kar je pa prav. No, ali zdaj poznate moje veroizpo-vedanje?”
“Torej,” pravi Danglars,. bled jeze, ki pa ni izvirala iz žaljene očetovske ljubezni, “torej, gos-pica, vi hočete moj pogin?”
“Vaš pogin? Jaz,” pravi Evgenija, “hočem vaš pogin? Kaj hočete s tem reči? Ne razumem vas.”
“Tem boljše; to mi pušča še žarek upanja. Torej poslušaj!”
“Poslušam,” pravi Evgenija in se tako ostro ozre v svojega očeta, da mora ta zbrati vse svoje moči, da prenese ta pogled.
“Gospod Cavalcanti,” nadaljuje Danglars, “tvoj ženin prinese, če se poročita, s seboj tri milijone dote, katere naloži pri meni.”
DEKLIŠKI ORKESTER — June Millington, Alice De Buhr, Jean Millington in Mickey Barclay (od leve proti desni) bi se rade uveljavile kot orkester z “rock” glasbo, pa doslej še niso kaj prida uspele.
“Ali misliš, da vama te tri milijone zapravim?” pravi Danglars. “Nikakor ne; iz teh treh milijonov jih mora nastati vsaj deset. Z nekim bankirjem, svojim tovarišem, sem dobil koncesijo za železnico, kar je edina industrija, ki nudi v današnjem času bajevne šanse nakratnega uspeha, ki jo je izrabljal nekdaj Law pri dobrih Parižanih, teh večnih špekulacij skih norcih. Za svoje podjetje bi rabil pravzaprav primeroma jako malo in bi lahko dosegel velikanske uspehe. Torej v osmih dneh moram založiti za svoj račun štiri milijone. In pravim ti, da iz teh štirih milijonov nastane deset do dvanajst milijonov.
“Toda pri obisku, katerega sem vam naredila predvčerašnjim, gospod, in katerega se tako dobrotno spominjate,” odvrne Evgenija, “sem videla, da ste sprejeli v blagajno pet in pol milijona; ali ni to res? Sami ste mi pokazali dva bona in ste bili čisto presenečeni, da papir, ki ima tako veliko vrednost, ne zadene mojih očij kakor blisk.”
“Da, toda ta denar ni moj, ampak je samo dokaz vsestranske-
ga zaupanja, katero vživam. Moja bankirska popularnost mi je pridobila celo popularnost bolnišnic, katerih lastnina so ti' milijoni. V vsakem drugem času bi ta denar porabil, toda zdaj so znane moje velike izgube, in, kakor že rečeno, moj kredit pada. Vsak trenotek uprava denar, katerega mi je zaupala, lahko zahteva nazaj, in doživel bi sramoten bankerot, če bi porabil denar za druge namene. Banke-rota ne preziram, toda — razumi me prav — le onega ne, pri katerem človek obogati, pač pa onega, ki ruinira. Toda če se omožiš z gospodom Cavalcanti-jem, če dobim na razpolago njegove tri milijone, ali če se bo to vsaj mislilo, se moj kredit zopet dvigne, in premoženje, ki se je v nekaj mesecih po nepričakovanih neprilikah zmanjšalo, prične vnovič procvitati. Ali me razumeš?”
“Popolnoma. Zastavite me za tri milijone, ali ni res?”
“Čim večja je vsota, tem laskave j še za te. Pri tem dobiš poj m, koliko si vredna.”
(Dalje prihodnjič)
fer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič; Duhovni vodja: Rev. Jože Palež.
— Java je naj bogatejši in naj-gostejše naseljeni otok Indonezije.
IME HEIGHTS POULTRY i GAIEM
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
mm HGGEVAR in SII0YI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
Imenik raznih društev «
ti
Slovenski domovi	predsednik Edward Kocin; pod-
predsednik John Habat; tajnik Al FEDERACIJA SLOVENSKIH	Marn, 725 E. 156 St. tel. 681-6650;
NARODNIH DOMOV	blagajnik Joe Ferra; . zapisnikar
Predsednik Harry Blatnik, pod- Frank Hren; nadzorniki Ciril Šte-predsednik Stanley Pockar, finančni pec, Anton Nemec, Mary Okicki; tajnik Frank Bavec, blagajnik Mi- gospodarski odbor Stanley Spilar, chael Daneull, zapisnikarica Jose- August Dragar, Matevž Tominec; phine Zakrajšek, dopisovalni tajnik odborniki Joe Somrak, Tony Godec, Emil Martinsek, 4365 W. 155 St., i John Trčekjn Joe Lipovec._ Uprav-941-7085, nadzorni odbor John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik Eddie; Kenik, podpred sednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. Jo Ann Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, John Burjak. Seje za 1. 1970 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer.— KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-18-6; blagajnik Anton Jerak zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lavšin, Mary Branisel, Kristina Kcvach. Kuharica Mary Dolšek. Fra..^ Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik John Adams; tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John Evatz, Gospod, odbor: Ed Leskovec. Preds., Ray Bradač, Frank L. Kozlevčar Direktorij: S. J. Kasunic, Al Pestot-nik, Joe F. Petrie, Jr., John Troha. Upravnik (Poslovodja):	Charles
Starman — Tel.: 531-9309; Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Častni predsednik John Habat;
nik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EU C UDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl, Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 Street, Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaperle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Archer Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH,U Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednik Narodnih domovih:	januarja,	aprila, julija in
oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Prince Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Rose Erste. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duhovni vodja Rev. Jože Falez* starosta Janez Varšek, tajnica h* blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar.
BALINCARSKI KLUB
Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk, taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, Ed Leskovec, John Habat, J°e Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich, delavke Prl bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce: Rose čebul, Rose Zaubi-Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop-
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Tone Meglič, tajnica Slavica Turjanski, 1269 E. 59 St-432-2572, blagajnik Alojz Ferlinc, gospodar Frank Kotze, pomočnik Avgust Sepetavec, odborniki: John Kustec, Avgust Pintarič, Angela Radej, Branko Radej, Maria Kotze, nadzorni odbor: Jože Zelenik, Ru^1 Pintar, Rozika Jaklič, razsodišče: preds. Matija Kavaš, Branko Senica, Stanley Cimerman, kuharica Lojzka Feguš, pomočnica Ivanka Zelenik.
KLUB SLOV, UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed.: John Ažman, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Avsec. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt, Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, in Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.)
Prpdsorlnicfi Jonnip Rartol, predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mabnič, olag. in zaois. M^r p,>iicb°r nad'/nmipp' Anna Krp=p vic, Angela Magovec in Josenhine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk: odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika:	Feliks Breznikar,
Branko Pogačnik; Tajnik:	Vili
Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Frank Blatnik, Jože Cah, Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože Leben, Emil Mauser, Edward Podržaj, Stanko Frisian, Jože Žnidaršič. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfei-
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av«.
Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Kristina Koncilja. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu Boldin, Frances Somrak. Štefka ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Joseph Ferra. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Platner, Frances Žagar, Robert Gerbic. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRV
ST V O '.OŽK* nOLTNA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Frank Baraga Jr. —- Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ah pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J-Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, telefon 391-8184, blagajnica Lidija Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi:	Jožica Dolenc,
Veronika Peklar, Joži Starič, glasba Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert. kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman, odborniki: Ana Meglič. Bernada Mejač, Jože Leben in Lojze Šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada, tiskovni referent Otmar Mauser. Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 544-4256. Poslovodkiiija ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik:	Matt Novak, pod-
predsednik: Lojze Lončar, blagajnica:	Helen Žnidaršič, tajnica:
Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641-Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič.
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave.
Marquette, Michigan 49855 Predsednik Ms^r. F. M. Scherin-ger, podpredsednik Rev. Thomas Andary, eksek. taj. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvo krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Fanian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu.
ZELENA DOLINA
Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavnlk: gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinki er, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Elto Erzetič, pod.-predsednik Renato Cromaz, tajnik Frank Zorman, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predse^. Matija Hočevar, pod-predsed. Max Traven, taj. Vida Rupnik. 1846 Skyline Dr., Richmond Hts. 17, tel. 261-0386, blag. Olga Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) | Frank Rupnik, nadzor. Stanley
blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, prednika Odmevov.
Zagorc, Matija Golobič in John Dejak. Kuharica Mary Ivec.